Glasbena šola Izobraževalni program: Glasba Predmet: ČEMBALO Učni načrt Ljubljana 2024 ČEMBALO Učni načrt Izobraževalni program GLASBA, GLASBENA ŠOLA Avtorji: Barbara De Costa, Martina Okoliš in Egon Mihajlović Uredile: dr. Inge Breznik, dr. Branka Rotar Pance, Magdalena Međeral, Polonca Češarek Puklavec Recenzentki: Stéphane Bechy in Chiara Tiboni Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izdala: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Vinko Logaj Za zavod: Jasna Rojc Objava na spletnem naslovu https://urednik-gov.sigov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Glasbena-sola/Ucni- nacrti/Ucni_nacrti_program_Glasba/Cembalo.pdf Prva spletna izdaja Ljubljana 2024 Učni načrt za predmet čembalo v izobraževalnem programu Glasba, Glasbena šola je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določil na 239. seji dne 17. 10. 2024. Izobraževalne programe Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica in Plesna pripravnica ter učne načrte, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 49. seji dne 11. 4. 2002, je sprejel pristojni minister za izobraževanje in so bili objavljeni v Uradnem listu RS št. 45/02. Izobraževalna programa Glasba in Ples ter učne načrte, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 56. seji dne 20. 3. 2003, je sprejel pristojni minister za izobraževanje in so objavljeni v Uradnem listu RS št. 55/03. Dopolnjeni predmetnik in učne načrte za program Glasba, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 127. seji dne 19. 11. 2009, je sprejel pristojni minister za izobraževanje in so objavljeni v Uradnem listu RS št. 11/10. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 216467203 ISBN 978-961-03-0870-6 (Zavod RS za šolstvo, PDF) Sestavljavci izobraževalnih programov in učnih načrtov Izobraževalni program Glasba Je pripravila Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva v sestavi: red. prof. dr. Primož Kuret – predsednik, mag. Franci Okorn – namestnik predsednika in člani mag. Dimitrij Beuermann, Tomaž Buh, Anton Gorjanc, Marija Gregorc, Zdravko Hribar, mag. Ivan Marin, Matej Selan, Viktor Zadnik in Marjetka Loborec (strokovna tajnica). Člani nacionalne komisije so bili tudi koordinatorji razširjenih predmetnih skupin za godala in brenkala, pihala, trobila in tolkala, inštrumente s tipkami in petje, orkester in komorno igro ter nauk o glasbi in solfeggio. Učne načrte za predmete: violina, viola, violončelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, saksofon, rog, trobenta, pozavna, tuba in druga konična trobila, tolkala, petje, klavir, harmonika, orgle, kitara, harfa, kljunasta flavta, diatonična harmonika, citre, tamburice, orkester, komorna igra ter nauk o glasbi in solfeggio so na podlagi učnih načrtov za glasbene šole, ki jih je sprejel Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije dne 27. 9. 1979 oziroma 16. 4. 1992 (orgle), pripravili: Draga Ažman, Kristina Babič, Martin Bajde, Marcos Bajuk, Jože Balažic, Volodja Balžalorsky, Renata Bauer, Dalibor Bernatović, Vlasta Bezjak, Andžela Blažeka, Željko Bradić, Tatjana Šporar Bratuž, Jernej Brence, Ksenija Trotovšek Brlek, Sonja Cigan, Bojan Cvetrežnik, Matjaž Drevenšek, Boris Dvoršak, Maja Gogala Dvoršak, Tatjana Dvoršak, Darinka Fabiani, Mateja Ferenčak, Simona Fisher, Marija Feguš Friedl, Cita Galič, Slavko Goričar, Drago Gradišek, Jelka Grafenauer, Jožica Grebenšek, Hinko Haas, Tomaž Habe, Karmen Hlade, Žarko Ignjatović, Jakob Ivan, Jasenka Jelačić, Lučka Joksič, Marinka Kukec Jurič, Ileana Bratuž Kacjan, Janja Kipić, Mateja Prem Kolar, Albert Kolbl, Jolanda Korat, Ruda Ravnik Kosi, Polona Kovač, Eva Kranjčan, Marija Kregar, mag. Igor Krivokapič, Dragutin Križanić, Peter Kruder, Karel Leskovec, Venčeslav Lenarčič, Boštjan Lipovšek, Andrej Lorber, Matija Lorenz, Tomaž Lorenz, Zoran Lupinc, Majda Lužnik, Svetlana Marinković, Lidija Maletič, Zdenka Kristl Marinič, Zoran Marković, Milivoj Matković, Marjetka Minič, Peter Napret, Jerko Novak, dr. Breda Oblak, Marija Okoliš, Igor Oulokin, dr. Branka Rotar Pance, Lidija Pavlica, Barbara Pibernik, Tomaž Plahutnik, Darij Pobega, Metka Podpečan, Saša Potisk, Robert Prednik, Bronka Prinčič, mag. Majda Zaveršnik Puc, Dušan Remšak, Vildana Repše, Božo Rogelja, Ivanka Ropas, Vita Gregorc Rošker, dr. Janja Črčinovič Rozman, Miro Saje, Barbara Sevšek, Doroteja Cestnik Spasić, Robert Stanič, Robert Stopar, Dušanka Stražar, Marjan Stropnik, Vesna Stropnik, Zlatko Špoljar, Franc Štuhec, Dolores Šturman, Borivoj Šurbek, Milan Švagan, Damir Tkavc, Metod Tomac, Miro Tomšič, Mile Trampuš, Mojca Tratar, Vojko Trnjek, Mojca Volavšek, Fanika Vošnjak, Oto Vrhovnik, Nina Venier Zalokar, mag. Ema Zapušek, Janez Zavec, Ivana Ziherl, Blaž Zupan, Stanko Žagar, Lidija Žefran, Andreja Žel, Nikolaj Žličar in Franc Žugelj. Jezikovni pregled: Janko Potrata Dopolnjeni predmetnik in učne načrte v izobraževalnem programu Glasba, ki jih je na 127. seji dne 19. 11. 2009 določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, je pripravila Nacionalna komisija za glasbeno šolstvo v sestavi: Drago Arko – predsednik, mag. Tomaž Faganel, mag. Ivan Florjanc, Marija Gombač, Primož Malavašič, Matej Selan, dr. Dragica Žvar, Januš Rasiewicz, Mateja Valič Presetnik, Tomaž Buh, Marija Gregorc, Zdravko Hribar in Anton Savnik. V razširjenih predmetnih skupinah za posamezna področja pa so sodelovali še: Franc Žugelj, Miro Saje, Matjaž Jevšnikar, Drago Gradišek, Albert Kolbl, Igor Krivokapič, Matej Zupan, Božo Rogelja, Slavko Goričar, Matjaž Drevenšek, Milan Švagan, Martin Bajde, Miro Tomšič, Vildana Repše, Mile Kosi in Kristian Kolman. Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izobraževalna programa Predšolska glasbena vzgoja in Glasbena pripravnica Je pripravila Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva v sestavi: red. prof. dr. Primož Kuret – predsednik, mag. Franci Okorn – namestnik predsednika in člani mag. Dimitrij Beuermann, Tomaž Buh, Anton Gorjanc, Marija Gregorc, Zdravko Hribar, mag. Ivan Marin, Matej Selan, Viktor Zadnik in Marjetka Loborec (strokovna tajnica). Učne načrte so pripravili: Marija Gregorc, dr. Barbara Sicherl - Kafol, Anton Gorjanc, Marija Okoliš in Irena Rigo. Izobraževalna programa Plesna pripravnica in Ples Je pripravila Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva v sestavi: red. prof. dr. Primož Kuret – predsednik, mag. Franci Okorn – namestnik predsednika in člani mag. Dimitrij Beuermann, Tomaž Buh, Anton Gorjanc, Marija Gregorc, Zdravko Hribar, mag. Ivan Marin, Matej Selan, Viktor Zadnik in Marjetka Loborec (strokovna tajnica). Učne načrte so pripravili: za balet Matej Selan, Iko Otrin in Vlasta Veselko; za sodobni ples Jana Kovač Valdes, Ana Vovk Pezdir, Petra Pikalo in Vlasta Veselko; za plesno pripravnico Matej Selan, Jana Kovač Valdes, Alenka Tomc in Iko Otrin. Dopolnitve učnih načrtov (minimalne standarde znanja in didaktična priporočila za doseganje minimalnih standardov znanja) ter znanja izvajalcev za programe Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica, Plesna pripravnica, Glasba in Ples, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 218. seji dne 16. 12. 2021, je pripravila Nacionalna komisija za glasbeno šolstvo v sestavi: red. prof. mag. Ivan Florjanc – predsednik, Drago Arko, dr. Dimitrij Beuermann, Magdalena Međeral, Helena Meško, Helena Valerija Krieger, Marko Možina, Dejan Prešiček, dr. Nejc Sukljan in Boris Štih. Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Kazalo vsebine 1 OPREDELITEV PREDMETA ........................................................................................................................................ 6 2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA ......................................................................................................................................... 6 3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – DEJAVNOSTI ................................................................................................. 7 4 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – VSEBINE ......................................................................................................... 9 5 STANDARDI ZNANJA.................................................................................................................................................. 21 5.1 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA ............................................................................................................... 22 6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ................................................................................................................................... 24 7 IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI .......................................................................................................... 25 ZNANJA IZVAJALCEV ................................................................................................................................................ 25 1 OPREDELITEV PREDMETA Čembalo je imel v preteklosti dolgo časa v glasbenem življenju osrednjo vlogo, podobno kakor pozneje klavir. Danes je nepogrešljiv predvsem v baročni glasbi pri izvajanju generalnega basa v komornih zasedbah z instrumentalisti ali pevci, v orkestru ter pri izvedbi oper in oratorijev. Sodeluje tudi pri izvedbi klasicističnih koncertov in simfonij, pri izvajanju recitativov v italijanskih operah pa vse do prvih desetletij 19. stoletja. Kot solistični inštrument je bil v rabi vse do zadnjih desetletij 18. stoletja in se je v tej vlogi znova pojavil na začetku 20. stoletja. Njegove posebnosti od učenca zahtevajo razvoj specifične tehnike igranja, ki je neodvisna od drugih inštrumentov s tipkami, pa tudi natančnost in jasno glasbeno predstavo, ki sta nepogrešljivi pri izvajanju baročne in klasicistične glasbe. Ob igranju na čembalo učenec razvija razumevanje glasbe ter agogično in harmonsko senzibilnost. Pri izobraževanju vsakega čembalista ima pomembno vlogo tudi izvajanje generalnega basa. Vse naštete spretnosti pripomorejo pri skupinskem muziciranju v komornih skupinah in orkestrih. 2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA Učenec: ● razvija glasbeno nadarjenost, ljubezen do glasbe in veselje do igranja na čembalo; ● ob igranju na čembalo razvija glasbene sposobnosti, veščine, glasbeno mišljenje in interese; ● spoznava glasbeno literaturo, ustvarjalce, poustvarjalce, zakonitosti gradnje glasbenih del in vlogo glasbe v družbenem kontekstu v različnih časovnih obdobjih in okoljih; ● skrbi za prenos in ohranjanje nacionalne in občečloveške glasbene dediščine in identitete; ● razvija pozitiven odnos do glasbene umetnosti in kulture; ● se razvija v pretanjenega in kritičnega poslušalca in se oblikuje v bodočo koncertno publiko; ● v skladu s svojimi zmožnostmi in znanji vrednoti izvedbe glasbenih del; ● razvija zmožnosti vživljanja v umetniška dela, občutljivost, strpnost, spoštovanje drugačnosti in odprtost za sodelovanje z različnimi ljudmi; ● funkcionalno uporablja glasbena znanja in veščine v različnih oblikah glasbene komunikacije s soizvajalci glasbenih del in poslušalci; ● se oblikuje v vsestransko in ustvarjalno osebnost s pozitivnim odnosom do dela in interesom za osebno rast in razvoj; ● skozi različne oblike glasbenega udejstvovanja razvija čustveni in socialni potencial in ozavešča njegovo vsestransko dobrobit; ● razvija čustveno inteligenco kot temeljni pogoj za učenje ter čustveno in socialno zrelost; ● smiselno in kritično uporablja sodobno tehnologijo; ● ozavešča pomen in vlogo glasbenega udejstvovanja v povezavi s trajnostnim razvojem; ● v skladu z zmožnostmi in interesi pridobiva znanja in izkušnje, ki ga vodijo v nadaljnje ljubiteljsko glasbeno udejstvovanje v ansamblih, orkestrih in pevskih zborih ali v nadaljnje profesionalno glasbeno izobraževanje. 3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – DEJAVNOSTI NIŽJA STOPNJA VIŠJA STOPNJA Učenec: 1. in 2. razred 3., 4., 5. in 6. razred 7. in 8. razred igra na ● spoznava čembalo in ● igra dvo- in triglasje ● igra štiriglasje na čembalo; njegove lastnosti, na obeh manualih, obeh manualih, ● oblikuje posamezni ton, ● usvaja pravilni ● razvija lestvično in ● povezuje tone v položaj telesa, rok, pasažno tehniko, skupine, prstov, ● spozna zahtevnejšo ● uvaja se v igro lestvic in ● igra lestvice in polifonijo, ● preprostih akordov, akorde, ● se uvaja v glasbeno ● obvladuje osnovna ● spoznava in razvija estetiko, stil in sredstva tonskega razumevanje glasbene vsebine, oblikovanja, polifonije, ● igra prima vista; ● opaža dinamična ● razume notni zapis, nasprotja, ● razvija glasbeni ● razume enostaven spomin, notni zapis, • se uvaja v osnove ● opaža glasbene celote, estetike, stila in ● razvija glasbeni spomin, glasbene vsebine, ● ponavlja • razvija občutljivost najpreprostejše motive; poslušanja artikulacijskih nians, • uvaja se v igro a vista in spremljanje po posluhu; oblikuje • nastavlja in odstavlja • spoznava elemente • obvlada elemente zvok; ton, čembalske čembalske • opaža in uporablja interpretacije, interpretacije, najpreprostejše • artikulira (non • precizno artikulira, dinamične kontraste z legato, legato, • sestavlja in menjavami manualov, staccato, portato, prepoznava različne (glasno-tiho), tenuto), registrske • spoznava registre in • menjava manuale kombinacije glede na barve zvoka; med igranjem; karakter in stil skladbe, • menjava manuale in registre med igranjem; solfeggiira; • poje skladbe, ki jih igra, • zapoje posamezne • poje cantus firmus v in ritmično izreka dele skladb, ki jih koralnih skladbah, besedila, igra, • kombinira petje z • • transponira krajša igranjem pri lažji transponira krajše motive in melodije; harmonična polifoniji; zaporedja; igra v • igra preproste skladbe • igra štiriročno, • igra štiriročno, skupini; ob učiteljevi spremljavi; • sodeluje v • komorno muzicira z komornih drugimi skupinah; instrumentalisti in pevci, • igra z orkestrom; ustvarja • raziskuje zvokovne • skozi oblikovanje • improvizira in glasbo; možnosti inštrumenta; zvočnih slik uglasbi ustvarja preproste svoja občutja, glasbene strukture doživetja, ter razvija glasbene • ustvarja preproste ideje; skladbe; spoznava, • spoznava osnove • razvija nova znanja • analizira melodično, ocenjuje notnega zapisa, v skladu z harmonsko in in vrednoti • izvaja eno-, dvo- in literaturo, ki jo oblikovno strukturo glasbo. skladbe, tridelne pesemske igra, oblike, • • spoznava zgodovinski spoznava nove • razvoj čembala, igra skladbe različnih glasbene oblike karakterjev in iz • spoznava posebnosti (ciklične oblike, različnih stilnih obdobij, interpretacije rondo in plesne • razvija občutljivost za oblike), različnih nacionalnih vrednotenje svojih • stilov, spoznava osnovne • kritično vrednoti glasbenih izvedb, značilnosti stilnih • izvedbo dela, o posameznih skladbah skladbe, izvajanje in pri tem in njihovih karakterjih. besedno izraža mnenje obdobij skozi • snema lastno • pridobiva osnovne uporablja sodobno informacije o tehnologijo. skladateljih, • analizira in vrednoti lastne izvedbe. Dodatni Intenzivnejše razvijanje tehničnih in muzikalnih prvin do stopnje celovitega pouk uresničevanja ciljev in brezhibnega obvladovanja vsebin, določenih za posamezni razred oziroma stopnjo izobraževanja. 4 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – VSEBINE 1. RAZRED Tehnične in muzikalne prvine Učenec: ● obvlada osnovni pritisk in odstavek tona; ● igra non legato, legato, staccato in tenuto; ● razlikuje težke in lahke dobe v osnovnih taktovskih načinih in jih igra z različno artikulacijo; ● na petprstnih pozicijah na različnih tonih izvaja različne artikulacije; ● pozna osnovno dinamiko p-f in jo izvaja z menjavo manualov. Šole/metode Najlažje skladbe iz čembalskih in klavirskih začetnic (skladbe iz klavirskih začetnic prilagodimo interpretaciji na čembalu): • R. Siegel: Apprendre à toucher le Clavecin 1 • F. Mento: A Harpsichord Method 1 • F. Emonts: Erstes Klavierspiel • I. in J. Pucihar: Moj prijatelj klavir 1A in 1B • D. Gottlob Türk: 120 Handstücke für angehende Klavierspieler (lažje skladbe) Opombe Poleg navedenih šol/metod, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. 2. RAZRED Tehnične in muzikalne prvine Učenec: ● razvija osnovno diferenciacijo dolžine udarca (leggiero); ● igra durove lestvice čez eno oktavo do treh predznakov, pri čemer uporablja sodobne prstne rede in prstne rede 17. stoletja (1-4, 1-4); ● igra durove kvintakorde do treh predznakov sozvočno in razloženo; ● artikulira osnovne motive; ● igra enostavno dvoglasje in razvija samostojnost rok; ● uporablja oba manuala; ● spozna triler iz zgornje note in triler iz osnovne note. Šole/metode Čembalske in klavirske začetnice - po izbiri in najboljši kombinaciji: • R. Siegel: Apprendre à toucher le Clavecin 1 (nadaljevanje); • F. Mento: A Harpsichord Method 1 (nadaljevanje); • F. Emonts: Erstes Klavierspiel (nadaljevanje); • I. in J. Pucihar: Moj prijatelj klavir 2; • D. Gottlob Türk: 120 Handstücke für angehende Klavierspieler (lažje skladbe). Opombe Poleg navedenih šol/metod, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. Izpitne vsebine • Štiri skladbe različnih karakterjev 3. RAZRED Tehnične in muzikalne prvine Učenec: ● nadaljuje z razvijanjem diferencirane dolžine udarca (legato, leggiero, portato, staccato); ● igra durove lestvice do 4 predznakov čez 1 oktavo vzporedno in v protipostopu; ● igra molove lestvice do 3 predznakov čez 1 oktavo vzporedno; ● igra durove in molove trozvoke z obrati sozvočno in razloženo (uvajanje tehnike arpeggio); ● se uvaja v igranje enostavnih kadenc; ● pravilno artikulira osnovne baročne ritmične figure; ● utrjuje igranje dvoglasne polifonije; ● v skladbah uporablja historične prstne rede; ● spoznava osnovne baročne glasbene in plesne oblike; ● uporablja oba manuala; ● utrjuje triler iz zgornje note in triler iz osnovne note; ● igra mordent. Šole/metode • R. Siegel: Apprendre à toucher le Clavecin 1 (nadaljevanje) • F. Mento: A Harpsichord Method 2 • I. in J. Pucihar: Moj prijatelj klavir 3 Opombe Poleg navedenih šol/metod, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. Izpitne vsebine • Štiri skladbe različnih karakterjev, med njimi vsaj ena polifona 4. RAZRED Tehnične in muzikalne prvine Učenec: ● nadaljuje z razvijanjem diferencirane dolžine udarca znotraj leggiera; ● igra durove in molove lestvice, 2 oktavi vzporedno in v protipostopu; ● igra durove in molove trozvoke, 2 oktavi vzporedno; ● pravilno artikulira standardne baročne ritmične figure; ● izvaja preprosto troglasno polifonijo; ● v skladbah uporablja historične prstne rede; ● nadaljuje s spoznavanjem baročnih glasbenih in plesnih oblik; ● spozna in uporabi princip inegalnega (neenakega) izvajanja francoske glasbe; ● igra osnovne angleške ornamente pri H. Purcellu in pozna njihove znake (shake, backfall & shake); ● igra dvoložek. Šole/metode • R. Siegel: Apprendre à toucher le Clavecin 2 • F. Mento: A Harpsichord Method 2 (nadaljevanje) • I. in J. Pucihar: Moj prijatelj klavir 3 (nadaljevanje) Bach in nemška šola • J. S. Bach: Knjižica za Anno Magdaleno • Male skladbe mojstrov 17. in 18. stoletja 1b in 2 Pozni barok in klasicizem • M. Clementi: Sonatina op. 36, št. 1 • najlažje sonatine (Vanhal, Haslinger, Pleyel idr.) • D. Kuhlau: Sonatine in variacije • L. van Beethoven: Sonatina v G-duru, Anh. 5 Plesne oblike • ere J. P. Rameau: Menuet (1 Suite in a) • G. F. Händel: Gavotte v G-duru (HWV 491) • A. Corelli, prir. D. Zipoli: Sarabande (Sonata op. 5, št. 7) Opombe Poleg navedenih šol/metod, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. Izpitne vsebine • Štiri skladbe različnih karakterjev in stilov 5. RAZRED Tehnične in muzikalne prvine Učenec: ● razvija diferencirani leggiero in natančno artikulacijo standardnih baročnih figur; ● igra durove in molove lestvice s sodobnimi in historičnimi prstnimi redi; ● igra durove in molove trozvoke, 2 oktavi vzporedno; ● utrjuje igranje troglasne polifonije; ● utrjuje princip inegalnega izvajanja francoske glasbe; ● v skladbah uporablja zgodovinske prstne rede; ● nadaljuje s spoznavanjem baročnih glasbenih in plesnih oblik; ● igra različne francoske ornamente in pozna njihov zapis (cadence, pincé, port de voix, port de voix et pincé); ● utrjuje osnovne angleške ornamente pri H. Purcellu in sodobnikih (shake, backfall & shake, mordant). Šole/metode • R. Siegel: Apprendre à toucher le Clavecin 2 (nadaljevanje) • F. Mento: A Harpsichord Method 3 • F. Emonts: Dvoglasni kanoni (Polyphones Klavierspiel I) • M. Boxall: Cembaloschule Bach in nemška šola • J. S. Bach: Mali preludiji (C-dur, g-mol) • Notna knjižica za Anno Magdaleno • J. Pachelbel: Polifone skladbe • Male skladbe mojstrov 17. in 18. stoletja 1 in 2 Pozni barok in klasicizem • J. Haydn: divertimenti in najlažje sonate (Hob. XVI: 7, 8, 9 itd.) • M. Clementi: Sonatina op. 36, št. 2 • L. van Beethoven: Sonatina v F-duru, Anh. 5 Plesne oblike • J. F. Dandrieu: Rondeau L'Empressé (Pieces de Clavecin III, Suite 1) • A. Valente: Gagliarda v C-duru • G. Simon Löhlein: Balletto, št. 4 • W. Byrd: Alman (Fitzwilliam Virginal Book II/CLVI) Opombe Poleg navedenih šol/metod, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. Izpitne vsebine • Štiri skladbe različnih karakterjev in stilov 6. RAZRED Tehnične in muzikalne prvine Učenec: ● razvija diferencira leggiero in artikulacijo standardnih baročnih figur; ● igra durove in molove lestvice s sodobnimi in historičnimi prstnimi redi; ● igra durove in molove trozvoke, mala razložitev, 2 oktavi vzporedno; ● utrjuje igranje troglasne polifonije; ● utrjuje princip inegalnega izvajanja francoske glasbe; ● v skladbah uporablja zgodovinske prstne rede; ● nadaljuje s spoznavanjem baročnih glasbenih in plesnih oblik; ● igra osnovne italijanske ornamente in pozna njihove znake (trillo); ● v skladbah izvaja že usvojene ornamente. Šole/metode • R. Siegel: Apprendre à toucher le Clavecin 2 (nadaljevanje) • F. Mento: A Harpsichord Method 3 (nadaljevanje) • F. Emonts: Skladbe s korakajočim basom – »walking bass« (Polyphones Klavierspiel I) • M. Boxall: Cembaloschule (nadaljevanje) Bach in nemška šola • J. S. Bach: Mali preludiji • Male skladbe mojstrov 17. in 18. stoletja 3 Pozni barok in klasicizem • J. Haydn: najlažje sonate (Hob. XVI: 5, 12, 10, 2 itd.) • M. Clementi : Sonatine op. 36 št. 3, 4, 5 • W. A. Mozart: Dunajske sonatine 4, 5 • D. Kuhlau: Sonatina op. 55 št. 4 v C-duru Plesne oblike • G. F. Händel: Sarabanda z variacijami, HWV 437 • A. Corelli: Sarabanda v e-molu op. 5, št. 8 • ere J. H. D'Anglebert: Menuet (Pieces de Clavessin, 1 Suite) • F. Couperin: Gigue e Fanfare (La Charoloise e Fanfare pour la suite de la Diane, Second Ordre) Opombe Poleg navedenih šol/metod, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. Izpitne vsebine • Ena polifona skladba J. S. Bacha • En stavek iz ciklične skladbe • Ena skladba plesne oblike • Ena skladba po izbiri Napredovanje Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na izpitu za 6. razred čembala pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih sestavin igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije in učiteljskega zbora. 7. RAZRED Tehnične in muzikalne prvine Učenec: ● uporablja diferencirano artikulacijsko tehniko; ● igra durove in molove lestvice s historičnimi prstnimi redi različnih stilov in obdobij; ● stilno ustrezno artikulira baročne figure; ● prilagaja artikulacijo karakterju in stilu skladbe; ● izvaja zahtevnejšo troglasno polifonijo; ● izvaja preprosto štiriglasno polifonijo; ● smiselno uporablja različne manuale in kombinacije registrov; ● v skladbah izvaja preproste diminucije; ● spoznava osnove continua; ● spoznava nove ornamente, ki se pojavljajo v skladbah različnih obdobij in stilov; ● izvaja različne oblike arpeggiev. Skladbe 17. stoletja Izbor skladb iz: • F. Mento: A Harpsichord Method 4 • M. Boxall: Cembaloschule • Fitzwilliam Virginal Book • Male skladbe mojstrov 17. in 18. stoletja 3, 4 in 5 Bach in nemška šola • J. S. Bach: Mali preludiji (D-dur, E-dur idr.) • G. F. Händel: skladbe iz zgodnjega obdobja • Male skladbe mojstrov 17. in 18. stoletja 3, 4 in 5 Pozni barok in klasicizem • J. Haydn: Sonate (Hob. XVI: 4, 6, G1, 27 idr.) • W. A. Mozart: Dunajske sonatine 1, 2, 3, 6, Sonata op. 49\2 • D. Scarlatti: Najlažje skladbe (npr. K1, K84, K159) • D. Cimarosa: Izbor lažjih sonat • B. Galuppi: Izbor lažjih sonat • P. D. Paradies: Sonata 6 in A Plesne oblike • Fitzwilliam Virginal Book: Najlažje pavane in gagliarde Continuo in diminucije • Uvod v continuo in diminucije po metodi F. Mento: Harpsichord Method 2 Opombe Poleg navedenih šol/metod, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. Izpitne vsebine • Ena skladba iz 17. stoletja • Ena skladba J. S. Bacha • Ena ciklična skladba v celoti oz. dve sonati D. Scarlattija različnih značajev • Ena skladba po izbiri Vsaj ena izmed skladb mora imeti plesni značaj. 8. RAZRED Tehnične in muzikalne prvine Učenec: ● uporablja diferencirano artikulacijsko tehniko; ● igra durove in molove lestvice s historičnimi prstnimi redi različnih stilov in obdobij; ● stilno ustrezno artikulira baročne motive; ● prilagaja artikulacijo karakterju in stilu skladbe; ● izvaja tro- in štiriglasno polifonijo; ● smiselno uporablja različne manuale in kombinacije registrov; ● v skladbah izvaja osnovne diminucije; ● izvaja osnovni continuo; ● spoznava nove ornamente, ki se pojavljajo v skladbah; ● izvaja različne oblike arpeggiev. Skladbe 17. stoletja • F. Mento: A Harpsichord Method 4 • M. Boxall: Cembaloschule • Fitzwilliam Virginal Book • Male skladbe mojstrov 17. in 18. stoletja 4, 5 in 6 Bach in nemška šola • J. S. Bach: Dvoglasne invencije, Preludiji in fugete Pozni barok in klasicizem • J. Haydn: Sonate (Hob. XVI: 12, 13, 35, 40 idr.) • W. A. Mozart: Rondo D-dur • W. A. Mozart: Sonate KV 545, KV 283, KV 282 • M. Clementi: Sonata op. 26 v D-duru • D. Scarlatti: Sonate K215, K213, K3, K9, K234, K238, K185 • D. Cimarosa: Izbor sonat • B. Galuppi: Izbor sonat • P. D. Paradies: Sonata 5 in F Plesne oblike • F. Händel: Suita v d-molu, HWV 437 • F. Couperin: Les Folies françoises – izbor (iz Treiziéme ordre) Continuo in diminucije • Dvoglasni continuo in diminucije po metodi F. Mento: Harpsichord Method 2 (nadaljevanje) • Pascale Boquet, Gerard Rebours: 50 Renaissance and Baroque Standard Opombe Poleg navedenih šol/metod, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo. Izpitne vsebine • Ena skladba iz 17. stoletja • Ena skladba J. S. Bacha • Dva stavka sonate oz. dve sonati D. Scarlattija različnih značajev • Ena skladba po izbiri Vsaj ena izmed skladb mora imeti plesni značaj. 5 STANDARDI ZNANJA Standardi znanja so vezani na operativne cilje in vzorce literature. Za posamezno obdobje jih ob koncu razreda (razen prvega) preverjamo na letnem izpitu. Prvo obdobje nižje stopnje Težavnostna raven je v glavnem omejena na krajše skladbice, napisane v spremljanem enoglasju (npr. Telemann: Air). Pri njihovi izvedbi mora učenec pokazati poznavanje osnovnih teoretičnih znanj, kot so absolutna orientacija na klaviaturi in v notnem tekstu te težavnosti (toni, notne vrednosti do šestnajstinke, osnovni taktovski načini, ključi). Na tej stopnji razvoja se učenec že sreča s historičnimi prstnimi redi in jih uporablja v preprostih motivih in lestvičnih zaporedjih. Uporablja oba manuala in ju smiselno menja. Prav tako se seznani z ornamenti: iz zgornje note in osnovne note. Pomembno je, da upoštevamo karakterizacijo skladb in oblikovno zgradbo. Osnovna sredstva oblikovanja (artikulacija, agogika idr.) smotrno uporabljamo pri izvedbi skladb. Tempo je počasen, vendar prilagojen značaju skladbe. Drugo obdobje nižje stopnje Učenec pridobi osnovno znanje o tehničnih lastnostih igranja na čembalo ter občutek za oblikovanje tona: oster-mehek, hiter-počasen udarec. Učenec obvlada naslednje elemente artikulacije: portato, legato, staccato posebej ter kombinacije več artikulacij v različnih rokah. Prav tako z diferenciacijo dolžine udarca razvija leggiero igro. V skladbah uporablja historične prstne rede ter pozna zapis posameznih ornamentov in jih izvaja ( nemški, francoski, angleški, italijanski). Učenec obvlada osnovna teoretična znanja ter dobro orientacijo na klaviaturah in v notnem tekstu. Obenem izkazuje samostojnost rok in slušno predstavo. Ob tem upošteva karakterizacijo skladb in oblikovno logiko. V izvedbi izkazuje poznavanje osnovnih stilnih posebnosti posameznih skladb. Višja stopnja Cilj pouka čembala na višji stopnji je obvladovanje večglasnega igranja na manual, pridobitev spretnosti menjave manuala, uporabe registrov, igranje zahtevnejše polifonije do stopnje, potrebne za izvajanje del, navedenih v operativnih ciljih predmeta/vsebine. Na tej stopnji se zahtevnost skladb povečuje tako v tehnično-muzikalnem smislu kot tudi po obsegu. Učenec izvaja skladbe s precizno leggerio igro in diferencirano artikulacijo. Pozna zapis stilno različnih ornamentov in jih izvaja ( tudi kompleksnejše). Učenec se že seznani z osnovami continua, tako da zmore samostojno izdelati in zaigrati enostavnejše spremljave. Seznani se tudi z osnovami uglaševanja (razloči razliko med temperirano in historičnimi uglasitvami, zna uglasiti posamezne intervale). Pozna tudi razliko med sodobnimi in historičnimi prstnimi redi. Na tej stopnji se učenec že sreča z lažjo koncertno literaturo, ki tvori dobro osnovo za morebitno nadaljnje šolanje. 5.1 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA Minimalni standardi znanja opredeljujejo dosežke učenca, ki jih izkazuje za oceno zadostno (2). Vključujejo obseg in kakovost znanj, spretnosti in veščin, ki jih v skladu z operativnimi cilji (dejavnosti in vsebine) v učnem načrtu predmeta čembalo učenec razvija med šolskim letom in izkaže ob koncu šolskega leta ter so nujno predznanje za nadaljnje učenje v naslednjem razredu. Za minimalni standard učenci izvajajo skladbe iz notnega zapisa, z nekaterimi pomanjkljivostmi v artikulaciji, osnovnih oblikovnih sredstvih ipd., v počasnejšem tempu od zahtevanega, a s povečini natančnimi tonskimi višinami in ritmom. Število napak ni tolikšno, da bi preprečevalo nemoteno slušno spremljanje skladbe, osnovni obris skladbe je kljub manjši jasnosti ali natančnosti izvajanja še vedno prepoznaven. 1. razred Učenec še zadovoljivo: ● pozna čembalo in njegove najosnovnejše zvočne možnosti (manuali, povezave manualov); ● izkazuje občutek za ritem (četrtinka, polovinka, polovinka s piko, celinka in istovrstne pavze), pozna različne artikulacije (non legato, legato, staccato in tenuto) ter igra v osnovnih taktovskih načinih (dvo-, tri- in štiričetrtinski); ● izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge ustrezne literature po izboru učitelja. 2. razred Učenec še zadovoljivo: ● pozna čembalo in njegove najosnovnejše zvočne možnosti (manuali, povezave manualov); ● izkazuje občutek za ritem (osminka, četrtinka, četrtinka s piko, polovinka, polovinka s piko, celinka in istovrstne pavze); ● pozna osnovno artikulacijo ter razume in izvaja preproste skladbe; ● izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge ustrezne literature po izboru učitelja. 3. razred Učenec še zadovoljivo: ● igra dvoglasne skladbe na obeh manualih in razvija osnove polifonije; ● izvaja karakterno različne skladbe v različnih taktovskih načinih, upošteva artikulacijo (non legato, legato, staccato, tenuto); ● obvladuje osnovna sredstva oblikovanja; ● izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge ustrezne literature po izboru učitelja. 4. razred Učenec še zadovoljivo: ● razvije osnove za polifono igro; ● uporablja različno artikulacijo v desni in levi roki; ● igra lažje skladbe različnih karakterjev in obdobij iz glasbene zgodovine (J. S. Bach in nemška šola, galantni stil in klasicizem) ter igra lažje skladbe v plesnih oblikah (menuet, gavota, sarabanda); ● izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge ustrezne literature po izboru učitelja. 5. razred Učenec še zadovoljivo: ● spozna in izvaja preproste ornamente (mordent, triler); ● igra dvo- in triglasje na obeh manualih ter razvija in razume polifono igro z uporabo različnih artikulacij v različnih rokah; ● igra lažje skladbe različnih karakterjev in obdobij iz glasbene zgodovine (J. S. Bach in nemška šola, galantni stil in klasicizem) ter lažje skladbe v plesnih oblikah (rondeau, gagliarda, balleto, alman); ● izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge ustrezne literature po izboru učitelja. 6. razred Učenec še zadovoljivo: ● s čembalsko tehniko izvaja osnovne ornamente (mordent, triler); ● razume in igra polifone skladbe s kombinirano artikulacijo v različnih rokah ter igra skladbe z basi ostinati in korakajočim basom; ● igra ciklične skladbe različnih karakterjev in obdobij iz glasbene zgodovine (J. S. Bach in nemška šola, galantni stil in klasicizem) ter izvaja in pozna značilnosti skladb v plesni obliki (menuet, sarabanda, gigue); ● izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge ustrezne literature po izboru učitelja. 7. razred Učenec še zadovoljivo: ● izvaja različne oblike arpeggiev in skupine ornamentov; ● izvaja preprosto štiriglasno polifonijo; ● s pravilno artikulacijo igra skladbe 17. stoletja, karakterno različne plesne oblike (lažje pavane in galiarde iz zbirke Fitzwilliam Virginal Book) ter lažje sonate D. Scarlattija in drugih predstavnikov galantnega stila in klasicizma; ● izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge ustrezne literature po izboru učitelja. 8. razred Učenec še zadovoljivo: ● izvaja različne oblike arpeggiev in skupine ornamentov; ● igra večglasje na obeh manualih ter obvlada elemente čembalske interpretacije, kot so menjavanje manualov in samostojna izbira registrov; ● s pravilno artikulacijo izvaja skladbe 17. stoletja in zahtevnejšo polifonijo, pozna značilnosti interpretacije plesnih oblik ter igra lažje, karakterno različne sonate D. Scarlattija in drugih predstavnikov galantnega stila in klasicizma; ● izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge ustrezne literature po izboru učitelja. 6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Nižja stopnja Nižja stopnja je namenjena predvsem sistematičnemu, postopnemu učenju igranja na čembalo. Zelo pomembno je, da izbor obravnavane literature vedno vsebuje nove tehnične in muzikalne elemente, ki jih želimo posredovati učencem, in da je težavnostna stopnja primerna. Učitelj naj izbere eno izmed čembalskih šol ali sestavi dobro premišljeno kombinacijo različnih šol. V začetnih razredih učencem ni treba posredovati del vseh nacionalnih stilov. Priporočljivo je, da se učitelj usmeri na literaturo, ki je v kompozicijskem smislu najprimernejša za vzgojo polifonije. Pri nadaljnji izbiri skladb mora učitelj poskrbeti za natančno metodično obdelavo (pri delu z avtografi in zgodovinskimi izdajami skladb). Skladbe, ki jih učenec igra, naj bodo izbrane z namenom usvajanja specifičnih tehničnih in muzikalnih prvin. Višja stopnja Temelj dobrega učenja je prav gotovo pravilna izbira literature, ki naj ji učitelj nameni potrebno pozornost. Pri izbiri literature naj učitelj čim bolj upošteva različne kompozicijske strukture, različne glasbene oblike, dela iz različnih obdobij in dežel, dela različnih avtorjev, dela, ki vsebujejo različen karakter in različne možnosti izvajanja. Posebna pozornost vsekakor pripada delom J. S. Bacha. Če je mogoče, naj bodo v izbor literature vključena tudi slovenska dela (skladbe iz novomeškega rokopisa, skladbe iz samostana Klanjec). Učitelj naj do določene mere upošteva učenčev glasbenoestetski okus in ga z izbrano literaturo glede na njegovo dojemanje postopno razvija. Učitelj naj težavnostno stopnjo učnih vsebin individualno prilagaja učencu. 7 IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI Materialni pogoji Pogoj za učenje čembala je kakovosten inštrument. Čembalo naj ima praviloma dva manuala v obsegu FF-f3, pouk pa se lahko izvaja tudi na enomanualnem čembalu (pogoj je zadosten obseg klaviature). Velikost in akustika učilnice mora ustrezati specifičnim zahtevam čembala. Učilnica naj bo dovolj velika, svetla in zvočno izolirana. Pogoji za vpis Primerna starost (7 let ali več) in glasbene ter fizične dispozicije za čembalo, kar kandidat dokaže na sprejemnem preizkusu. Brez sprejemnega preizkusa se na čembalo lahko vpišejo učenci, ki so obiskovali ali še obiskujejo programe klavirja ali orgel. Preverjanje in ocenjevanje znanja Znanje preverjamo in ocenjujemo pri pouku, na internih in javnih nastopih ter ob koncu šolskega leta pri izpitih. Ocene oblikujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v glasbene šole. ZNANJA IZVAJALCEV Čembalo Učitelj ♦ visokošolskega izobraževanja čembala