----- 384 ----- Idrija, sloveče rudarsko mesto na Kranjskem. *) Iderska stran je dol^o neznana stala ; tadi v starih listinah se od tiste ne nahaja posebnega sledii. Samo toliko je ;s:otovo, da ta kraj tudi v prejšnih časih ni bil brez ljudi, ker so se nahajale posamesne kmetije, in da je cerkev Matere Božje, ki se imenuje pri fari v spodnji Idrii, precej davno, saj pred kakimi 500 leti na ondašnjem mestu že bila. Kar pa so bogate jame živosreberne rade ondi znaj-dene, je ta kraj po vsem sveta sloveč. Idersko mesto stoji v globoki dolini, kot v kotla, na zahodni strani julskih planin, 1053 čevljev nad morjem. Skozi dolino teče od juga proti severja reka Idrica, ki se ondi združi z Nikovo; svet je le za Idrico proti goriški Btrani bolj odpert, dasiravno je struga zlo ozka; druge strani so z visokimi hribi zaperte, proti severja so Koba-love planine z Rožnim hribcom, proti izhoda sv. Magdalene gora, proti jugozahodu pa Strug z Gladkoskalo in Tičnlco. Ceste in iderske doline gredo le čez visoke gorske sedla; čez Govejek proti Loki, čez Dole proti Verhniki, čez Go-dovič proti Logatcu, in čez Cerniverh proti Vipavi; proti goriški strani ni nobene prave ceste. Veči del iderskega mesta je na levem bregu Idrice sozidan, po oboji strani potoka Nikove. Najbolj očitno stoji grad, na čela malega griča proti zahodu, prostorno na štiri vogle zidan in s stolpi zaterjen; nižje, nekako v sredi ¦} Iz novega gospod Hicingerj evega „Domaeega koledarja'^ za pokušnjo. Vred. mesta, na odpertem terga se kaže farna cerkev sv. Barbare in sv. Ahacija, po italijanski šegi izdelana, in z lepimi al-tarji olepšana. Od farne cerkve proti gradu je sv. Janeza kapelica, od tiste v stran pod hribom sv. Trojice cerkev, visoko nad tisto na Rožnem hribcu pa sv. Antona cerkev; zunaj mesta, na desnem bregu Idrice je pokopališče s kapelico sv. Križa. Radarske poslopja se vidijo bolj ob kraji mesta proti jugu in izhoda. Poglavitni vhod v rudne jame je pri začetka rova ali stolne sv. Antona, naravnost proti jugu od farne cerkve ; ondi se v posebni hiši rudarji zbirajo za delo. Drugi vhodi so pri peterih predihih ali šahtah, namreč pri šahti sv. Barbare in sv. Terezije, dalje pri Jožefovi ia Frančiškov! šahti, najdalje pa pri Ferdinandovi šahti pod sv. Magdalene goro; pri teh predihih se deloma ruda v tunjah iz jam vzdiguje, deloma jo voda z mašinami spod zemlje vleče. Blizo sahte sv. Terezije je puharija za rudo, pod mestom pa so na levem bregu Idrice stare pečnice ali žgavnice za rudo, na desnem bregu pa so nove pečnice in fabrika za cinober. Bogata živosreberna ruda ima svoje ležišče večidel na južni strani mesta pod Tičnico; vložena je med ilovnatim škerlovjem, ki ga verhi siv apnenik in temnoten peščenik pokriva, v dnu pa sivotemeu apnenik podslanja. Živo srebro se nahaja za 30 sežnjev pod zemljo, in sega do 140 sežnjev v globočino; vgnjeteno je večidel v ilovnato škerlovje, deloma pa tudi v apnenikov drobir z žveplom vred; po takem je ruda sivkasta, rudečkasta in rijavkasta v drobnih in debelih kosih, in le po redkem se živo srebro kaže v kapljah. Da se ta ruda dobi iz zemlje, se delajo jame navpik v globočino, to so predihi ali šahte; druge jame se predirajo više in niže navprek v zemljo, to so rovi ali stolne; iz teh se na vsako stran dalje koplje v rudno ležišče. Veči oddelki tacih rudnih jam, ki se poredoma ločijo od verha v globočino, se imenujejo polja. Vse iderske rudne jame se zdaj razprostirajo za 800 sežnjev na dolgo, za 300 sežnjev na široko, in za 145 sežnjev na globoko. Stolna sv. Antona se odpira 1074 čevljev nad morjem, 18 čevljev više od mosta, ki je čez Idrico narejen. Sahta sv. Barbare je 122 sežnjev globoka, sv. Terezije 128, cesar Franciškova 145, Jožefova 123 in Ferdinandova 52 sežnjev. V globočini se razloči enajstero polje; polje sv. Ahacija je 33 sežnjev globoko, sv. Flori-jana 49, srednje 62, glavno 74, nadvojvodovo 82, vodno 91, Havptmanovo 103, Karolovo 110, sv. Barbare 120 io Frančiskovo 142 sežnjev. Sahte so vse z lesom okovarjene; rovi so iz perva tudi z lesom podslonjeni, poglavitne stolne pa so zdaj vse v jajčasto okrogli podobi podzidane. Iderska živosreberna ruda je bila znajdena leta 1490; tako spričujejo novi dokazi, druLtač se je terdilo za leto 1497. Kakor se sploh pripoveduje, je neki kmet novo leseuo posodo postavil pod studenec, ki je izviral pod sv. Antona hribcom, ondi kjer je zdaj cerkev sv. Trojice; zjutraj pa ta kmet najde neko svitlo tekočo stvar v posodi na duo. v Ker te stvari ne pozna, jo nese v Skofjo Loko srebarja kazat, pa ne pove, kje da jo je dobil. Vesel zvediti, da je drago rudo našel, se verne nazaj proti domu; na poti pa ga neki vojak, ki je bil bolj razuaien; izpraša za njegovo skrivnost. Ta vojak je bil Andrej Perger, z nemškim priimkom Katzanderle zvan, doma iz Grebinja na Koroškem. Tisti je spravil pcrvo rudarsko društvo skupaj, ki je začelo živo srebro dalje iskati. Pervi rudarji so začeli svoje deb ondi, kjer se je bilo pervo živo srebro našlo, pod rožnim hribcom; pa kmalo je tukaj dobiček pošel, tedaj so se oberniM na južno stran, in so jeli rov predirati, ki se še kliče sv. Antona stolna. Ker pa so za te rudarje stroški pretežki bi\i, so jame prodali drugemu družtvu, pri kterem so bili krajnski, koroški in solnograški deležniki; Valentin Kutler, kije bil iz Sol' flograda doma, je pa vodil delo. Ti radarji so vec časa poskušali z rovi predreti navprek v zemljo, pa brez pospeha; tedaj 60 začeli kopati oavpik v globočino, pa tudi tukaj več let ni nič prida kazalo, da je terdo šlo za stroške in delavce. V zadnje v ^od sv. Ahacija, 23. junija leta 1508, se zgodi, da se sreča jasno pokaže; rudarji so prišli do sreberne rude, ter so privreli z g^lasnirn kričem iz jame, ter veseli klicali: Oj srečo! oj srečo! Zahvalnega spomina voljo 80 se nove jame imenovale sv. Ahacija sahta in sv. Ahacija stolna, in rudarsko društvo se je jelo klicati rudarstvo sv. Ahacija; tudi se za te;s:a voljo vsako leto obhaja slovesna procesija v sv. Ahacija dan, ravno tako, kakor sploh v ;2:od sv. Telesa. Sv. Ahacija šahta je bila od sv. Antona stolne čez vodo proti cerkvi sv. Barbare, in je zdaj zasuta. Po tako srečni prig;odbi so si rudarji pri cesarji Maksimilijana I. sprosili posebnih pravic; cesar je pa tudi sam ^ebi prihranil delež pri jamah. Sicer so leta 1590 Benečani o vojaki s cesarjem priderli do Idrije, ter so se rudarije polastili; pa so bili kmalo pregnani, in cesar je dalje skerbel za pospeh bog;ate rudarije. Odperia se je še druga šahta, imenovana sv. Katarine šahta, in cesar je pravice pri tisti prepustil tretjemu rudarskemu družtva, ki se je tudi po sv. Katarini klicalo. Pri tem družtvu so se vdeležili mnogi imenitni krajnski in koroški gospodje , in delo se je dalje gnalo na globoko in široko. Po takem se je v iderski dolini, ki je bila poprej toliko samotna, vse živo gibalo; naselili so se rudarji in delavci iz bližave in daljave, Slovenci in še bolj Nemci; kmalo je nastalo mesto, ki se je za razločka voljo memo spodnje Idrije klicalo nemška Idrija; zidal se je grad, postavila se je tudi cerkev sv. Trojice, in leta 1523 je bil vpeljan pervi duhovni pastir za rudarje, Jernej Singer po imenu. Rudne jame so pa tudi dajale tako bogat pridobek, da se je na leto izdelalo po 2000 centov živega srebra in po 500 centov cinobra; in to sicer, ker niso znali rude tako na tanko ločiti in prati, ne tako varčno žgati, kakor poslednje čase. Sicer pa se rudarjem dalje vendar ni sama sreča kazala. Zgodilo se je leta 1525, če ne še poprej, da se je ob hudem potresu velik del skalovja od Kobalovih planin od-tergal , ter je reko med gornjo in spodnjo Idrijo zajezil ; voda je po takem silno zrastla, tako da je segla v mesto h kapelici sv. Janeza, in zalila vse rudne jame; veliko ljudi je prihitelo pomagat, dokler si voda zopet ni nove struge prekopala. Leta 1532 je bilo zopet, da so se jame ondi, kjer je bila najbogatejša ruda, uderle, in da je zasip pokopal 70 delavcov; zatoraj so tisti kraj dolgo imenovali mertvasko jamo. Tudi voda je radarjem v globočini napotje delala, ker se je iz podzemeljvskih virov skupaj zbirala, ter jame 10 do 24 sežnjev globoko polnila; sicer so bile umetne masine napravljene, da so vodo kalaie, pa vendar je tiste niso mogle vselej zmagati. V poslednje tudi kupčija z živim srebrom ni šla vedno po godu; v začetku je bila cena za cent srebra ali cinobra celo nizka, le po 20 gold., po tera je prišla na 30, 50, celo na 70 gold.; pa večkrat ni bilo kupcov za blago, večkrat so po prodaji nastopile zgube. Tudi nepokojni časi, vojske s Francozi in s Turki, so delali nadlego; dajati je bilo treba denarjev za davke, in delavcov med vojake. Po takem ui dobro stalo za radarje, močno so se zadolžili. Nadvojvoda Karol, ki je leta 1564 po cesarju Ferdi-dinandu podedoval Stajarsko, Koroško in Krajnsko s Pri-morjem, je vedil dragoto iderske rudarije ceniti; zatoraj je tisto leto 1580 popolnoma prevzel v svoje roke, ter deležnike odplačal. Izročil pa je vodstvo vse rudarije lastnemu oskerbniku; pervi leta 1580 je bil France Kisel. Kar je radnik popolnoma prišel v posest vladarstva, se je veliko zgodilo za zboljšanje vodbe in radarskega dela. Dana je bila radarska postava, in odločena gorska urednija. Kopanje v jami se je preravnalo , nova šahta sv. Barbare se je leta 1596 odperia, drugi novi predori na globoko in široko so se naredili; ločenje, puhanje in izpiranje sreberne rude se je bolje ravnalo, tudi drugačne, bolje služne pečnice z železnimi verči za žganje odbrane rude so se napravile. Po takem se je pridobek živega srebra zopet pomnožil, pa tudi cena tistega se je povzdignila in zraven prodaja razširila. Blago je šlo deloma na Benetke, deloma na Nemčijo, in celo do Nizkozemlje; pa narejanje cinobra se je sčasoma opustilo. Vlada je tudi skerbela za boljši obstanek rudarjev, zastran plače, živeža, zdravja, poduka, in tudi zastran ohranitve katoliške vere v dneh verskih prenaredb; sv. Barbare cerkev je bila leta 1628 vstavljena, ona sv. Antona pa leta 1678. (Konec prih.) ----- 385 ----- 392 Idrija, sloveče rudarsko mesto na Kranjskem. (Konec.) V dneh cesarice Marije Terezije se je se več zgodilo za povzdigo iderske rudarije. Visa gorska urednija se je pričela leta 1747; pervi prednik in svetovavec je bil Antou Hauptinan; lastna fara, ločena od spodnje Idrije; je bila utemeljena leta 1752, in pervi farnik je bil Jakob Bajec; glavna šola je bila napravljena leta 1777. Kopanje sreberne rude se je po novih naredbah pospešilo; šahta sv. Ahacija se je opustila, in nova sv. Terezije leta 1748 izdelala; novi rovi so se v globočini predeiii, poglavitne stolne so se začele podzidovati , in za 100 sežnjev globoko so se našle cele lege posebno bogate rade. Po takern je bilo v dneh cesarja Jožefa II. mogoče toliko dobre rude dobiti, da se je od leta 1785 do 1795 vsako leto po 10.000 centov živega srebra smelo na Španjsko prodati. Da se je zamoglo pa toliko rude iz jam dobiti, se je leta 1786 pričela odpirati Jožefova šahta, in leta 1796 Franciškova sahta. Da se je vsa ta ruda zamogla prežgati, so se leta 1787 naredile drugačne pečnice; v veličin pečah se ruda žge, in sreberni par se po več hramih prehaja, dokler se ne ohladi, in v kapljah na tla ne spada. Takrat je iderska rudarija dajala velik dobiček, ker je cena živega srebra dosla na 170 gold.; razun tega se je leta 1781 zopet začel cinober narejati, ki je zmes iz živega srebra in žvepla. Cas francozke vojske je tudi za Idrijo prinesel velike zgube. Leta 1797 so Francozi v naglem napadu vzeli 15.912 centov živega srebra; leta 1809 pa so s krajnsko deželo vred tudi idersko rudarijo dobili v posest, ter so do leta 1813 vsako leto po 12.000 centov živega srebra vunkaj spravili, tako da je bolj bogata ruda jela pohajati, in cena živega srebra zlo nizko, na 75 gold. pri centu prišla. Za-tega voljo se od leta 1814, kar je rudarija zopet v avstri-janeki posesti, vse bolj previdno s pridobovanjem živega srebra ravna. Med tem pa so tudi druge nesreče prišle nad rudne jame, ki so se pa vendar z umetnostjo dale poravnati. Leta 1803 se je globoko v ruduiku vžgalo, nevarnost je bila, da bi se bilo vse delo končalo; z vodo so tedaj jamo napolnili, in ogenj zadušili. Leta 1837 je močen izvirek v dnu šahte sv. Terezije pognal , in voda je više in više stopala v globokejih jamah; z velikim trudom in z novimi mašinami so vendar vodo zmagali. Leta 1846 se je zopet globoko v jami vžgalo, in 17 ljudi je smert zadela, ki so hiteli v pomoč; vode so zopet mogli v rudnik spustiti, in tako ogenj pogasiti; tisto vunkaj spraviti je bilo zopet dolgo in težko delo. V sedanjem času se rudarsko delo sploh s posebno umetnostjo ravna; tudi dalje in dalje se išče, kjer je kaj nove rude dobiti. Od leta 1836 je nova Ferdinandova šahta odperta, druge šahte so bolj globoko izkopane, mašine za izjemauje vode so na bolje prenarejene. Rovi se dalje terdno podzidujejo, poti po štolnah z železnimi šinami obkladajo. Odbiranje dobre rude se bolj previdno godi, ter izpiranje zavoljo zgube le pri puhani rudi rabi; nove pečnice so od leta 1842 narejene, kjer se ruda v odpertih pečeh žge, in sreberni puh v železnih prostornih cevih odpeljava in hladi. Tudi cinpber se bolj umetno in bolj dobro nareja, in za bolj koristno prodajo pripravlja. Živega srebra se današnji čas prideluje 2500 do 3000 centov, in cinobra po 1000 do 1500 centov na leto. Cena tega blaga je poslednje leta zlo visoko prišla, najviše pri živem srebru leta 1844 na 252 gold., in pri cinobru leta 1851 na 260 gold. za cent; zdaj pa je zopet padla, in živo srebro stoji zdaj pri 120 gold., cinober pa pri 125 gold. cent. Lastna gorska urednija še sedanji čas vodi vse rudarsko delo; gorski svetovavec je prednik vse urednije; uredniki imajo svoje odločene plače in poboijške. Raznih delavcov iu rudarjev je krog 700; tudi ti imajo odmerjeno* plačo, in za polajšanje dobivajo žito po stanovitni nizki ceni, in bratovska zaloga podpira bolnike in reveže. Tako se ohranuje rudarsko ljudstvo ne sicer v obilnosti, vendar v zadovoljnosti; in k zaslužkom možtva se pridruži ženstvo z narejanjem čipek ali špic, ki se prodajajo po Slovenskem in Hervaškem.