Politiški pregled. * Balkanske države so sklenile v Bukareštu definiitivni mir. Po tem miru bo Bclgaria, ki je štella dozdaj 96.345 k,m2 in 4.337.513 prebivalcev, odslej štela (ako ji ostane (Odrin) 119.000 kmr2 in 4,900.000 Prebivaicev; Srbi'ja, dozdaj 48.303 km2 in 2,957.207 prebivalcev, odsleji 98.000 km2 ln> 4,430.000 prebivalcev; Orčija, dbzdaj ^•657 km2 in 2,631.952 prebivakev, odf\ 103.657 km2 in 3,802.000 prebivalcev, ^¦nagoTai, dozdaj 9080 km2 m 285.000 preJvafcev, odsiej 14.880 km2 m 445.000 pre"'Valcev; Rumuniija, dozdat 131.020 km2 'n 5,912.520 prebivafcev, otfelej 138.320 K*n2 in 6,232.520 prebivalcev. — V mlirovIJ0 P-ogodbo se je sprejela tudi določba, v kateri si balkamske države ob-ljutoiio trajno ^dsebojno nevtraliteto. To1 naj bi bila podlaga k novi Balkanski1 zvezi. ki bi ji 'pristoprla1 tudi Roniiunska. Med Srbijo in Romiunsko se bo skleniila tudi gospodarsku pogodba, ki se tiče žeiczniškjh zvez. Čez Dunav se bo zgradil pri Turn Severinu most, ki bo odprl Srbij-i pot v Crno mcrje ter vezal RcTmunijo s sjnbslko jadransko železnico. * »Norddeutsche AHgemeine Zeitung« piše v svojem tedenskem pregledu: »Zadnj:i teden je prinesel važen dogodok, zaključek miiru v Bukareštu. Rumunska prizadevanja. da se sklene mir, smo na tem mestu od prvega trenotka dalje, ko se je ta miisel pojavila v Bukareštu, s priznanjem spremlij,ali. Danes se veselimo1 srečno dovršenega dela modre in energične državniške umetnosti, ki je kralju Karolu in njegovim svetoval-cem pred Evropo in vsem svetomi v čast in priz-nanje. V Nemčiji se z ¦naijtoplejšimi simipatijamii obračanio k častitljivemiu knezu; ki je svojo dolgo niodro vlado ovenčal s takito uspehom. Nobena balkanskih diržav ne izide iz trdega boja brez novih pokrajin. v kaiterrh se obetajo hvaležne naloge in nade. Dasiravno niorda niso vsa vprašanja končno rešena, si morejo vojskujoče se državc čestitati, da so našle v Bukareštu mir. ki ga opustošeni Balkan in njegova težko izkušena lijudstva tako pctrebujejo. Tudi tvropa želi, da že enkrat bcdi in ostani mir.« * Novi rekruti. Vlada mis!.i v jesenskem zasedanju dTŽavnemu zboru prediožiti novo predlogo glede zvišanja števila rekrutov za 50.000 mož. To števUo naj se razdeli na skupno armado 30.000 mož in na domobranstvo 20.000 mož. Povišanje stoječe vojske zai najmairji 110.000 mož naj sl'Uži v to, da se poviša stanje stotnij, nt>kaj odlpade na artilerijo in tehnične odd'elke. 42 artilerijskili poikov dobi še peto baterijo, 14 težkih havbičnih divizij se tretjo baterijo. Zadnji dobe tudi1 lrove topove takozvane 15centimeterske havbice iz jekla. Tudi gorska artilerija! dobi' nove1 tcpove. Avstrijsko domobratistvo1 dobi drugo topničarsko baterijo in divizijski štab. Po izvedbi te reforme bo Avstrijai imela nad tritisoč topcv, nekoliko manj kaikor Francija: * Komisija na Češkem. Vlada si hočc, da pride iz vedinih homatij, pomiagati nat ta načiir/, da cktroiTa .nov deželnozborski volilni red, ki bi vseboval n-oVo kuriijo za vse one, ki sedaj ne voMjo v dežehii. zbor. Ker se pa poškušnja s kurijamii ni še nik}e;r obnesla — opozarjiam-o le na Badeni]evo 'peto kurijo za državni z'bor — je ta tiakaina vlade natetela povsod na odipor. Socialisti pa raavijajo močno aigitacijo za splošno in nekakO' vclilno1 pravico ter utemeljujejo to zahtevo s tem; da vol'i v držaivin zbor 1,434.700 volikev, d'0'čim irr.u votitoo pravico za deželni zbor lc 606.108 voliteev. VoHlcev brez volilne praviice in brez zastopstva je torej 828.592, dočim ima 457 veleposestrakov. cel'Jh 70 mandla1tov. Vidi se torej, da bo tudi. tukaj imela vlaid-a — vsled lastne krivde in nesposcbnosti — še dcvolj dela, da reši Češk'01 pretečega bankerota.