[Wl'AMERlKANSKI SLOVENEC [ipil
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	^
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel	A
""m&OS™	GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA
tiMMM	_	__! {UPAJTE VOJKE
AMPma	V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.	»o*1«1
STEV. (NO.) 52	,	CHICAGOt_ILL1> PETEK, 30 JUNIJA — FRIDAY, JUNE 30, 1944~	LETNIK (VOL)Tuj
Rusi ogrožajo vso nemško črto
10 NEMŠKIH DIVIZIJ UNIČENIH; USPEHI V FRANCIJI
Moskva, Rusija. — Ruska ofenziva, ki je pričela pred dobrimi desetimi dnevi je dosegla velike uspehe. Kolikor do zdaj znano, so Rusi uničili že skoro deset nemških divizij. Nemci stojijo na vsej osrednji fronti med Galicijo in baltiškimi državami
pred popolnim polomom. V Če- —1-
trtek jutro so bili Rusi oddaljeni od važnega križišča Minska samo še 39 milj.
Včerajšno poročilo omenja, da so Rusi osvobodili nad 1300 mest, vasi in naselij v Belorusi-ji. Železniške zveze med Leningradom skozi vso Rusijo do Odese so zdaj v ruskih rokah. Štiri armade pod spretnimi poveljniki pa prodirajo v štirih
smereh proti Minsku, prestolnici Belorusije, ki je najvažnejše železniško križišče med Galicijo in baltiškimi državami. Črta Minsk—Pskov tvori glavno o-brambno črto pred baltiškimi državami vse od pripetskega močvirja gori do Baltika. S prebitjem te črte imajo Rusi prosto pot v baltiške države.
(Nadaljevanje na 4. strani)
DEWEY IN BRICKER REPUBLIKANSKA KANDIDATA
Cihcago, III. — Republikanska narodna konvencija, ki je začela zadnji ponedeljek, je končala v sredo večer s svojim rednim zasedanjem. Voditelji raznih skupin so pristali na spora-. zum še v torek in so nato takoj pri prvem glasovanju skoro soglasno nominirali za predsed- -
niškega kandidata republikanske stranke governerja Tomaža Deweya in za podpredsedniškega kandidata pa governerja države Ohio John W. Bricker-a. Konvencija ima za rešiti še razne podrobnosti, kot izvoliti in izbrati razne odbore za kampanjo in bodoče vodstvo stranke, kar pa bodo storili za to določeni odbori. Glavno delo, kar se tiče nominacije, je konvenci: j a opravila.
Dewey je nominacijo sprejel v sredo in imel ob tej priliki običajni daljši sprejemni govor. Obljubil je, da bo gledal, da dežela pride zopet do svobodnega reda, v katerem bo vladalo ljudstvo, ne pa samo vlada enega človeka. S to izja-
vo je sunil Roosevelta. Bal j«,
da bo njegova administracija, če bo izvoljen gledala, da bo dela za vse, za vojake, ki se bodo vrnili in da se bo skušalo vrniti k miru in potem mir čuvati.
Tomaž Dewey je rodom iz Owosso, Michigan. V tem mestu so posebno močni CIO pristaši. Ko je došla vest, da je Dewey nominiran, so njegovi somišljeniki začeli demonstrirati po mestu z napisi: To je Deweyevo rojstno mesto! Nasprotniki pa so začeli hoditi okrog z napisi: Dewey ne živi več tukaj!
Demokratska narodna konvencija bo tudi v Chicagi, ki se pa prične 17. julija.
SLOVENSKI PIJONIR ANTON GREGORICH UMRL
Chicago, 111. — V ponedeljek večer 26. junija je preminul chicaškim Slovencem, kakor tudi mnogim našim rojakom po Ameriki dobroznani slovenski pijonir Mr. Anton Gregorich, starejši. Pokojnik je bil več zadnjih let bolehav. Starost in bolezen ga je oslabila in moral je biti v ^^^^^^^^^^^^^^ popolnem miru.
Pokojni Mr. Gregorich je bil rodom I iz Ambrusa na Dolenjskem, kjer se je I rodil 19. decembra 1867. V Ameriko I je dospel leta 1887. Čez dobro leto se I je poročil 1888 z pokojno Katarino Ši- I mec, ki mu je umrla leta 1907. Leta I 1908 se je poročil v drugič z Mrs. Ma- I rijo KordeŠ. V obeh zakonih se mu je I rodilo 7 sinov in 7 hčera, od katerih živi -fl še pet sinov in dve hčere. Tako omenja njegov družinski opis v "Novem Svetu" marca meseca 1938.
V Ameriki je bil torej nad 56 let. Precej dolga doba, v katerih je marsikaj doživel. Bil je eden- prvih ustanovnikov župnije sv. Štefana, društva sv. Štefana, pozneje Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote in njen dolgoletni glavni uradnik.
, Bil je tudi večkratni uradnik mnogih raznih društev v nasel-ibni. Bil je prvi predsednik in ustanovnik Slovenske posojilnice "Slovenski Dom", zdaj "Re-
liance". Sploh bil je eden izmed glavnih stebrov slovenske naselbine v Chicagi db pred par zadnjih let, ko ga je bolezen oslabila. Podrobnejše bomo o njem spregovorili še "pozneje.
Pogreb se bo vršil v soboto 1. julija ob pol 10. uri dopol-j dne iz Zefranove kapele, kjer leži na mrtvaškem odru, v cerkev sv. Štefana in na to na pokopališče. Vsem sorodnikom naše globoko sožalje. Pokojniku pa mir in pokoj in priporočamo ga vsem v blag spomin.
*AJND1UATA, KI BOSTA STOPILA V AKCIJO Z REPUBLIKANSKO ZASTAVO
-- j
Tomni E. Dewey. Id ga je ta teden j ubrala in nominirala republikanske' narodna konvencija sa svojega pred. i sedniikega kandidata.
NEMŠKI GENERALI SE PO-1 DAJAJO — NEMŠKA MORALA PADA
i
Cherbourg, Francija — Važno pristanišče in mesto Cher-' bourg je padlo v ameriške roke še zadnji ponedeljek, kakor poročano. Amerikanci so zajeli j do 11,000 Nemcev, drugi so padli, ifiBogi pobegnili na razne načine. Tudi mnogo orožja so zajeli. Vjeli so tudi štiri višje poveljnike. Poveljnik mesta von Schlieben in admiral Henn-cke, oba zagrizena Nemca, sta prilezla iz podzemeljskega skrivališča in se podala ameriškemu generalu Collinsu. Ko je ta vprašal generala Schliebena, zakaj se niso Nemci bolje držali v svojih obrambnili pozicijah, ga je zaprosil, naj ga oprosti glede odgovora. Drugi so izjavljali, da so se naučili v borbi v Stalingradu, da se v takem slučaju ne izplača braniti. Mnogi drugi so prosili vsi prestrašeni, naj jih ne postrele, itd. Vse to kaže, da je morala nemškega vojaka že precej na nizki stopnji.
-o-
NEMCI IZVAJAJO TEROR NAD ITALIJANI
Rim, Italija. — V Tuskaniji poročajo, da je nastal odpor med patrioti. Nemške oblasti so polovile do 200 italijanskih mladcev in mož in jih postrelile radi odpora. Mladce streljajo še posebno zato, ker se upirajo, ,da bi vstopili v vojaško službo, v katere jih pozivajo Nemci.
-o-
POMANJKANJA V NORMANDIJI NI
Bayeux, Francija. — Ameriški poročevalci pišejo, da na življensko pomanjkanje v Normandiji nikjer niso naleteli. Ljudje so dobro hranjeni. Posebno še nemški vojaki zgleda-jo, da imajo najboljšo oskrbo. Le vojne so pa naveličani vsi. Zlasti še sedaj, ko je invazija uspela in tudi Nemci spregleda vajo, da so jih-nazijski voditelji z vsem le farbali.
-o-
NAZIJI STRELJAJO DANCE Stockholm, Švedska. — V Kopenhagenu so nastali delavski spori med ladjedelniškimi delavci. Nemško vojaštvo je nastopilo in streljalo v množico na ulicah in jih sedem ubilo in 60 ranilo. Zdaj je razglašeno v mestu vojno stanje in se po sončnem zahodu ne sme nihče prikazati na ulice. ■ _ • _
KRIŽEM SVETA
i' "■..'■
—	Washington, D. C.—Vlada Zdr. držav je pozvala svojega poslanika pri argentinski vladi v Buenos Aires domov na važno posvetovanje. Poslanik Norman Armour .bo poročal vladi glede sedanjega stališča argentinske vlade in druge važne zadeve, ki so v zvezi z vojnim programom Z. D.
—	Rim, Itafy'a. — Nova italijanska vlada je sestavila seznam višjih fašističnih voditeljev, ki bodo postavljeni pred sodišče radi zločinov, ki so jih | vršili preje kot voditelji faši-jzma. Med temi je eden glavnih Dino Grandi, bivši justični mi-:nister pod Mussolinijem.
—	London, Anglija. — An-igleško vojno ministerstvo ob-|javlja, da znašajo angleške izgube v borbi z Jtalijani in I Nemci v Italiji do danes 73,122. I Od teh je bilo 14,331 ubitih, j 47,966 ranjenih in 10,825 po-jgrešanih. Vse angleške zgube na vseh frontah, od kar se je vojna začela, ^a znašajo 670,-000, pravi poročilo.
—	London, Anglija. — Neki poročevalec tukajšnjega lista Daily Telegraph, ne ve menda o republikanski konvenciji v Chicagi drugega pisati, pa je povdarjal te dni, da če bo Dewey izvoljen za predsednika Z. D., bodo pri moških v Ameriki zopet prišle do veljave brke. Pravi, da od predsednika Tafta naprej (1909—1913) ni imel noben ameriški predsednik brk.
—	Chicago, 111. — V torek je bila v Chicagi silna vročina, ki je segla do 100 stopinj. Ljudje so se od sile potili. Neka poročevalka piše v Chicago Sunu, da republikanci dolžijo predsednika Roosevelta, da je nalašč za te dni poskrbel tako vročino za to deželo.
—	Seattle, Wash. — Podjetja, ki se bavijo z ribolovi poročajo, da je letos silno bogato leto z ribami. Letos bodo napolnili nad 3 milijone zabojev konzerv z Tuna ribami. Lansko leto so jih napolnili blizu 2 milijona in pol. Največji del tega pridelka gre zdaj za vojaške potrebe.
—	Washington, D. C.—Razne stavke, ki so trajale v raznih industrijah tekom meseca maja so potratile in zapravile 1,400,000 dni dela, pravi statistični urad za delo. Skupaj je bilo 610 raznih stavk v deželi tekom meseca maja.
—	New York, N. Y. — Tu je umrl nagle smrti Edward J. Hughes, tajnik države Illinois od leta 1933. Pokojnik je bil rodom Chicažan, rojen na za-padni strani mesta Chicage. Umrl je v Astoria hotelu. Bolehal je na srčni bolezni več zadnjih let.
—	London, Anglija. — Ugotovitve o nemških \ izgubah v Normandiji, od kar se je pričela invazija kažejo, da so Nemci zgubili več, kakor 75,000 mož. Na vseh treh frontah v Rusiji, Italiji in Franciji pa so tekom junija zgubili nad 200,-000 mož, na ubitih, pogrešanih in ujetih. „_______ _
John W. Bricker, ki je sprejel metlo podpredsedniškega ksndidat« na iiketu republikanske	in bo
kandidiral rred s Deweyem.
HOOVER KRITIZIRA ROOSE- 1 VELTA NA REPUBLIKANSKI KONVENCIJI
<
Chicago, 111. — Bivši pred- , sednik Herbert Hoover je v to- t rek večer imel govor pred re- i ! publikansko konvencijo in je v , | govoru strastno napadel pred- j sednika Roosevelta, da ta kuje \ v zakove ljudsko svoboda v h Združenih državah. Napadal < je tudi način Rooseveltovega j diplomatičnega nastopanja v j mednarodnih zadevah, itd. Mnogi delegati na konvenciji ] govora niso odobravali. Resnici j na ljubo je Hoover najzadnja j oseba v deželi, ki bi se smela 3 drzniti kritizirati Roosevelta. < Kaj je Hoover dosegel s svojim s predsednikovanjem in kaj se je ( pod njim godilo, kako so ljudje T morali stati po cele dneve v vrstah na ulicah, da so dobili skorjo kruha in kake pogrete i juhe, je še v spominu premnogih. Za časa njegove administracije so vse banke v deželi popokale. Zdaj pa hoče on dajati lekcijo predsedniku Roose-veltu, ki je rešil po njem zavoženo deželo!	^
-o-
V TOKIO TOČIJO KROKO- J DILOVE SOLZE	(
San Francisco, Calif. — To- * kij ska radio postaja je oddaja- | la v angleškem jeziku svarilo g Amerikancem, naj nikar ne ku- J pujejo vojnih bondov za peto j vojno posojilo. Govornik je £ povdarjal, da je to sleparsko \ podvzetje Roosevelta, Stimsona J in Forrestala. Seveda, seveda... Japončki pač vidijo v vojnih . bondih bombe, ki bodo padale J na njihove trde buče, zato taka ljubezen do Amerikancev!
-o—
NEMCI POKRIVAJO MUNI-CUO S KRMO
London, Anglija. — Ameri- ] ški letalec pripoveduje, da je ' zapazil v Normandiji na sredi 1 ceste premikajoče kopice kr- < me. Zdelo se mu je sumljivo. ] Zaobrnil je letalo in začel s t stroj ni cq streljati v kopice, ki i so pa ena za drugo se razletele. £ Na to je ugotovil, da Nemci ] prevažajo po cestah municijo 1 na trukih, 'ki jih pa pokrijejo s £ senom, da zgleda j o kakor kopi- i ce ih se truk ne voznik ne vidi- ] ta.	]
o	i
"Amer. Slovenec" je vez, ki ] druži ameriške Slovence od i obale do obale. ^	^ j
NAS PODPREDSEDNIK DAL PRIZNANJE RUSOM
Washington, D. C--Podpredsednik Henry A. Wallace, ki
se nahaja zdaj na Kitajskem, je pred kratkim, ko se je poslavljal od Rusov,-povedal ruskim časnikarskim poročevalcem, da gre ljudstvo v Združenih državah proti istim ciljem kakor ljudstvo v Rusiji, kljub temu, da ho---——■
dijo eni in drugi po različnih potih.
Ko se je zahvalil Rusom za prijazen sprejem in gostoljubnost, je podpredsednik Wallace takole nadaljeval:
"Imel sem priliko, da^sem na lastne oči videl vse, kar sem slišal ali čital o Sovjetski uniji. Reči moram, da moji osebni utisi prekašajo vsa moja pričakovanja. Poln občudovanja sem za velikost sovjetske gradnje in njene velikanske uspehe. Junaški napori ljudstva USSR so bili ovenčani z briljantnimi uspehi v vseh panogah znanosti, industrije in tfmetnosti. Uspeh sovjetske vlade, ki je ustvarila pogoje, pod katerimi 1 je bilo mogoče Jakutom, Burja-tom, Mongolom, Kozakom in %bekom nepopialjivo napre-n dovati v prosveti, kulturi, teh-1 ničnih znakih in samovladi, je n napravil hame velikanski utis.;
"Briljantni uspehi junaške:! Rdeče armade so napisali novo |! in slavno stran v zgodovini bo-M ja za svoboden svet. Toda ra-b zen Rdeče armade v Sibiriji in i Srednji Aziji sem osebno opa-j] zoval nič manj junaška priza-ll devanja armade delavcev, tako !i v industriji kot v poljedelstvu, [i
moških in žensk po tovarnah, državnih farmah in kolektivnih farmah, ki delajo brez prenehanja ter z izurjenostjo in domoljubno gorečnostjo proizvajajo živež, stroje in orožje za zmago.
"Če tudi gremo proti svojemu cilju po različnih potih, lco si prizadevamo, da bi zadostili potrebam preprostega človeka, so naši končni cilji isti. Razlike iv načinih, kako razrešiti iste | probleme, bodo vedno obstojali zaradi zgodovinske preteklosti in zemljepisnih leg naših dežel. Ali to nikakor ne more ovirati j globoko medsebojno naklonjenost in skupno sodelovanje za dobrobit vsega človeštva.
"V zgodnjih dneh svojega življenja sem se seznanil z an-ksonsko Ift latinsko Jcut-| turo, ki sta osnovni kulturi ame* jriške celine. Moje sedanje popotovanje mi je dalo priložnost seznaniti se s kulturo ljudstev Sovjetske unije. Kmalu se bom ; tudi seznanil s kulturo kitajske-'ga ljudstva. Samo nadaljnje skupno sodelovanje teh štirih kultur ko bo ta vojna končana lahko postane zanesljivo jamstvo trajnega miru za vsa ljudstva, ki ljubijo svobodo." ^
VOJNI OBVESTILNI URAD POROČA ZNAČILNE VESTI
Washington, D. C. — Naziji še vedno preganjajo redovnike v Cehoslovaški in Avstriji. Provincial v Karlovih Varih, Dr. Augustin Reiman, je bil vržen v zapor v aprilu 1943, ker je pri-digoval proti neo^paganskim nazijskim poročnim obredom. Da
bi bila kazen toliko hujša, so--
gra vtaknili v tako ječo, odko-ier je vedno lahko videl svoj samostan. Rektor samostana Blan v južni Cehoslovaški je bil tudi aretiran v 1943 in poslan v koncentracijsko taborišče v Dachau. Od takrat ni bilo nobenega glasu o njem. Bogoslovni profesor reda cisterci-jancev, Dr. Kinderman, iz Li-tomeric v severni Cehoslovaški, je bil tudi vržen v ječo 1941; Gestapo ga je zgrabila. Kljub temu, da je bil že star mož, so ga večkrat pretepli iti pri neki priliki je moral napraviti 300 počepov brez oddiha. Med "preiskavo" mu niso vdali nič hrane in so ga vtaknili v temno celico. Ko so ga izpustili, so mu povedali, da so ga zgrabili zato, ker je nekoč preživel počitnice v nekem avstrijskem samostanu; ki so ga hoteli ugrabiti. Na vsak način je Gestapo hotela iz njega izsiliti priznanje, da so se v tistem samostanu vršile nazijem nasprotne delavnosti. Naziji so napravili svoje propagandne šole v raznih samostanih, ki so jih ugrabili, tako v Mauntern v Spodnji Avstriji, Sv. Gabrielu blizu Dunaja, av-guštinskem samostanu blizu
Dunaju in po mnogih drugih' trajih.
V	slavnem Letna stadiju v Pragi postavljajo zdaj naziji barake za nemške dijake,- ki so pribežali iz nemških bombar-liranih mest in hodijo zdaj na praško univerzo, katera je odprta samo za Nemce.
V	severni Italiji so se zbrali patrioti v deset Garibaldijevih brigad, ki nadlegujejo umika-ioče se nazije v okrožju Udi-le, v Lombardiji, Piedmontu in jadranskem zaledju. Poljski in jugoslovanski vojaki, ki so morali po sili služiti v nemški vojski, uhajajo v Garibaldijeve brigade.	}
V	kolikor jim je mogoče, nasi j i skrbijo, da bi bil vsak košček zemlje obdelan. Krog mesta Osijek v Jugoslaviji so prisilili žene, da delajo na polju, jborožene vojaške patrole pa varujejo to zemljo krog in trog, ker bi drugače domačini /se pokončali.
Naziji uporabljajo slovaške Sete kot delavske bataljone na . talijanski fronti. Prej so jih poslali v boj na rusko fronto, pa jih je preveč ušlo k Rusom, sato jim ne zaupajo več. _ H
"" Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 30. junija 1944
AMERIKANSKI SLOVENEC *
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene g list v Ameriki.	Newspaper in America. ^
Ustanovljen leta 1891	Established 1891	^
Izhaja ruk lorek in pstek	Issued >T«ry Tuesday 'and Friday s
Izdaja in tiska:	Published by
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. C
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office: }
|849 W. Cerm&k Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina«	Subscriptions	j
Za celo leto____$4.00 For one year___$4.00
Za pol leta_ 2.00 For half a year_____2.00	J
Za četrt leta_____1.25 For three months____— 1.25	(
Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto__$4.50 For one year________44.50	j
Za pol leta_ 2.25 For half a year_ 2.25	j
Za četrt leta_______I__1.50 For three months.............~ 1.50	j
Dopisniki so prošenL da dopise poiljejo vedno znalo preje, kakor zadnje ure predno je lisi zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prej sni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
NOVI VODITELJI
*M Krvava je sedanja vojna, da bolj biti ne more. Kulturne pridobitve se uničujejo krog in krog po svetu. Mlada življenja padajo kakor bilke pod ostro koso. Človeku se zdi, da bo ves svet ostal sama opustošena puščava. Pa vendar ne bo tako.
Vsak dogodek v svetu ima svoj vzrok. Tudi sedanja 1 vojna ima svoje vzroke. Ti vzroki so zaviti v skrivnosti in ne prodre vsak pogled do njih. Nekateri pogledi jih pa le odkrijejo; Po vsaki preizkušnji pravijo, da je človek boljši, pa tudi po vsaki nevihti pravijo, da je ozračje boljše. Tudi po sedanji vojni vihri bo politično, gospodarsko in socialno ozračje v svetu boljše, kakor je bilo. Za razčiščen je je bilo treba nevihte, ki je silna in ki zahteva velike žrtve.
Neki sociolog piše prav te dni, da je morala Amerika vpoklicati do 11 milijonov mladih mož in fantov pod orožje. Mnogi izmed teh so življenje razumeli, mnogi še ne, vsaj tako ne, kakor bi ga morali. Vojska je postavila pred vsakega življenje z vsemi odgovornostmi in težavami. Mnoge j bo ta preizkušnja podrla, a veliko večino bo pa temeljito predrugaČila z bogatimi skušnjami. Dala jim bo tisto po-1 trebno zavest močnega zaupanja v same sebe, ki je potreb- i . na za drzne poskuse v življenju. Dala jim bo tudi širše! spoznanje bližnjega, kar je nadvse potrebno za sodelovanje s med ljudmi v družbi. Kratko, vojska bo pripeljala nazaj v civilno življenje boljše može in fante, bogate na izkušnjah, fizično vsestransko izboljšane in mnogim bo obogatila tudi njihovo znanje. Iz teh vrst bo Amerika črpala prihodnja desetletja svoje bodoče voditelje. Boljših voditeljev bi ne mogla dobiti, pravi sociolog.
Za voditelje morajo biti preizkušeni ljudje. Predsednik Roosevelt je bil v zadnji vojni mornariški podtajnik. Tisti čas ga je tako izoblikoval, da je postal najvrednejši naslednik velikega predsednika Wilsona. Sedanji čas oblikuje nove voditelje, ki bodo vodili deželo v bodočnosti. V viharju je črno, a temu bodo sledili lepši in svetlejši dnevi.
t
KULTURA IN "KULTURE''
*
Beseda izvira iz latinske besede "cultura", ki besedno pomeni obdelovanje ali oranje. Izraz so začeli uporabljati za označevanje vsakega dela na polju izobraževanja. Tako smo se navadili, da danes označujemo vsako delovanje kot! n. pr. na polju dramatike, na polju kiparstva in pesništva, i časnikarstva, na polju tega ali one, kar izboljšuje in ureja razna izobraževalna in učna dela, za kulturno delovanje. I Ker je torej tako, se lahko vsako prizadevanje, ki stremi za; uredbo svojih socialnih načel in dela, označi za tako ali tako kulturo.
Tako imamo danes vse polno kultur. Kadar, pišemo o katoličanih, poudarjamo katoliško kulturo, drugi poudarja jo zopet svojo, kot n. pr. socialistična, komunistična ali; sovjetska kultura, itd. Imamo pa tudi zapadno, vzhodno kulturo itd. Vsaka kultura ima svoj duh, v katerega ideo-1 logiji se razvija in deluje,	[•
Katoliška kultura stremi za tem, da človeka pili in ; oblikuje v katoliško krščanskem duhu. * Da živi po katoli-L ških načelih zasnovano življenje, v duhu poštenja in pravi- -ce do bližnjega in do samega sebe, in v ljubezni do Boga in i bližnjega, da konča zemeljsko pot srečno, in da bi rešil na 1 \ tej podlagi življenja tudi svojo dušo za večnost. Katoliška1 cerkev in krščanstvo imata jasne cilje in smernice za živ-j1 ljenje, preizkušene že od pamtiveka.	:
Tabori, ki nasprotujejo katolištvu in krščanstvu, go- \ jijo svoje lastne kulture, katere razširjajo duh drugih j ideologij, ki so v nasprotju s krščanstvom in katolistvom. i Zato se .take kulture ostro zadevajo ena v drugo in med njimi je borba večna. N. pr. takoimenovani "naprednjakiV ^ (progresivci) se kaj radi dičijo s kulturo. Vzemite moder- \
vJinlTjudltT^' &litkarja'U Mjraje slik* v nagoti. v
V njih vzbuja strasti in slabe želje, kar rodi čestokrat i^j- t
■■ ■
slabše posledice. Toda "napreden" umetnik vztraja pri svojem, da je to kultura in da se pri kulturi ne sme ničesar omejevati. Isto je v nastopanju na raznih odrih. Mnogokrat se kaže prava nemoralnost, toda posvetnjaki vpijejo, da kultura tako zahteva. Tako gre tudi mnogo slabega v svet v imenu kulture.
Za katoličane je veljavno to, kar dovoljuje katoliška cerkev in njene zapovedi, katere nas uče naši katoliški duhovniki kot zastopniki Kristusove cerkve na zemlji. Vsako poudarjanje kake drugačne kulture za nas ne sme imeti nobenega pomena. Na svetu so kulture in "kulture". A za nas katoličane je veljavna in dobra le ena kultura in to je katoliška kultura. Drugih kultur se moramo ogibati.
PISMO IZ EGIPTA O t POLOŽAJU PRIMORCEV
I '	' : . " • I/ ' i
Prepis poslal našemu uredništvu t priobčilev p. A. Uraakar.
Koncem februarja 1944.
(Dalje)
Primorci in jugoslovanska j	vlada v Kairu.
j | Skoraj enako hladni so Primorci napram jugoslovanski vladi v Kairu. Tu je treba upoštevati dvoje. Na eni strani je 1 ta vlada napravila nekaj potez,
I	ki jih Primorci, kakor tudi dru-j ,gi Slovenci, ostro obsojajo. Na
'drugi strani pa te očitne napa-j ke vlade odpirajo na stežaj vrata obilni propagandi, ki se izliva na jugoslovansko vlado j in kralja iz Titovega tabora. Ta propaganda je po mislih mno-
II	gih Primorcev bolj ali manj pretirana, tako da včasih dose-'
j ga celo nasprotni uspeh. Vendar se pa vsak misleč Primorec a j zaveda, da Puričeva vlada ne 5 j zasluži nobenega zaupanja Pri-
0	(morcev. Zato streme po neod-f j visnosti tudi glede nje.
i- i
Kakor znano, je Primorski q Odbor v Egiptu že dolgo nabi-e ral slovenske prostovoljce med .j angleškimi ujetniki italijanske vojske in formiral iz njih jugo-slovansko vojsko za zavezniška
-	bojišča. Imel je precej lepe a uspehe. Toda že v lanskem av-
-	gustu je Peter Živkovič skupno s Puričem dal uradno ustaviti nadaljnje nabiranje prostovolj-
^ cev. To je storila jugoslovan-m ska vlada po dogovoru z An-gleži. Primorci so bili s tem v
-	živo zadeti in so hoteli zvedeti 7 za vzrok.
Razno poizvedovanje je do-' gnalo, da je prvi zahteval od Angležev prekinjenje prosto-voljstva — Maršal Tito. Zakaj ? Začel se je bati, da bi ta slovenska vojska, ki se je sma-3 trala za kraljevo jugoslovan-j sko vojsko, nekoč navalila na 5 Titove edinice, kadar bi prišel končni polom osišča in bi obenem dozorel do preloma spor >1 med Srbi in Hrvati. Toda to je
1	bila čisto neutemeljena boja-j . jzen. To vojsko jugoslovanskih'
I	prostovoljcev so imeli Slovenci, „ zlasti Primorci, trdno v rokah
in ne bi nikoli dopustili, da bi se slovenski vojaki uporabljali
*	za razščiščevanje srbsko-hrva--jškega spora, kar Primorci, kot
II	že povedano, vidijo v Titovi ) akcij
i. Tudi če bi kaka kralje-I. . jva vlada res kdaj zahtevala, da 1 : se ti fantje uporabijo .za boj J | proti Titu, bi slovenski prosto- 1 ljvoljci ne hoteli ubogati. Njim i " gre za osvoboditev njihove ož- I
•	je domovine, daleč je pa od nji- ] i hovega namena vsako spušča- i
nje v ideološke spore na ozem-!lju Jugoslavije same. To so da- t jli Slovenci tudi čisto jasno ra- J zumeti srbskim vojaškim kro- < gom v Egiptu in drugod na £ bližnjem Vzhodu. Prav lahko \ je pa vedel za to mišljenje Pri- i morcev tudi Tito sam.
Kaj je pa nagnilo jugoslo- s vansko vlado,- posefoej ŽiCkbvi- r ca in Puriča, da sta ustavila na- r biranje prostovoljcev na zahte- s vo — maršala Tita? Peter Živ- c kovic nam je vsem znan iz pre- c teklosti in si lahko mislimo, <}a s
■ v
————-—----------—-
tak mož ni mogel imeti velike- J Iga veselja nad kako jugoslo- J vansko vojsko, sestoječo iz sa- 1 mih Slovencev in Hrvatov. Na- i mesto tega je želel imeti srbsko J1 vojsko, ki jo je upal zbrati po i i polomu Italije iz srbskih ujet-p nikov na osvobojenem italijan- ! skem ozemlju. Izkazalo se je i _ pa kmalu, da je bilo jako majh-j no "število srbskih ujetnikov v Italiji in še ti niso pokazali po-i sebnega veselja do prostovolj-stva, vsaj sprva ne. Rajši so ; _ ostali v svojih taboriščih. Kljub j-i temu ponesrečenemu poskusu; _ Puričeva vlada do danes ni pre-! j klicala svojega odloka in je ve-e liko vprašanje, če ga sploh mi-j 3 sli. Videti je, da bi srbskim im-j perialistom ne bilo ljubo, če bi _ kaki Slovenci imeli nekoč pre-j več opraviti pri osvoboditvi in _ upostavitvi nove Jugoslavije. V _ tem strahu rajši vidijo, da so c slovenski vojaki daleč od njih. [ s Primorcem je pa osvoboditev _ in upostavitev Jugoslavije prvo _ in, lahko se reče, tudi zadnje upanje za osvoboditev Primor-j ja. Zato je velika nejevolja na _ sedanjo "srbsko" vlado, o kate-i ri gre glas, da ji gre vse bolj za e. Veliko Srbijo ko za Jugoslavi-_ jo. Vrhu tega se ji očita pečat a reakcionarnosti, da je pod peto e čaršije, da je že izgubila ves _ ugled pri Zaveznikih in tako
0	dalje.
1	Tako se Primorci vedno bolj . oddaljujejo od vseh medseboj-_ nih trenj v Jugoslaviji, ki se od-
_ ražajo tudi v tujini, kjerkoli 1 v pridejo Jugoslovani skupaj, i Primorci so začeli iskati lastnih
in neodvisnih potov, da si ugla- < u dijo stezo do svoje boljše bo- : j dočnosti.
(Konec prih.)
-o-
a V HVALEŽNO PRIZNANJE i
ROJAKOM	i
Ely, Minn.
i Ko pošiljam naročnino za 1 1 list, bom pa še popisala par iz- J - rednih slavnostnih dogodkov, 1 r ki jih nikdar ne bom pozabila. 8 i Dne 1. junija smo se z mo--j žem in hčerko podali v St. Paul, tj Minn., da bomo navzoči pri , graduaciji našega najmlajšega i sina Bernarda, ki tamkaj hodi i v šole in želi, če bo Bog tako ho-i tel, postati duhovnik. Dne 2. . junija je graduiral iz Nazareth ; Hall College, sedaj pa bo šel 2 i ravno tam v semenišče. Navzoč \ . je bil tudi najstarejši sin Michael, ki je sedaj župnik pri fa- š ri sv. Elizabete v New Duluthu. fc Gotovo bi bili navzoči tudi si- r novi Anthony, John in Joe, ko s bi mogil priti, pa se nahajajo j pri vojakih, prva dva že prek k morja.,	\
Domov grede nas je povabil 1 sfn župnik, naj gremo ž njim v p New Duluth. Smo šli in tam v ostali do ponedeljka jutra. Kar \ smo doživeli pri fari sv. Eliza- j d bete, povem, da n« bo nikdar pozabljeno.	Iz
V nedeljo zjutraj smo šli k j* sv mapi. Po pravici lahko trdi- vi mo, da imajo izvrstifo psfetje," ali ci nam Slovencem najlepše doni t< slovenska pesem, kar imajo iu- J di tukaj. Po mnogih slovenskih si cerkvah izginjajo lepe sloven- p ske pesmi, pa tudi slovenske š<
iridige. Tuja pesem in govori- je a nam Slovencem ne gre tako Sv lo srca. Slovenski narod v A- za neriki izumira in gre v grob, i na tjim pa tudi lepa slovenska pe- mi em.	• .	in
Ko se tisto nedeljo, 4. junija, ut avno lepo pogovarjamo z na- ce lim sinom, pa pride Mr. Nick o Jlaževič in nas vse skupaj po- ki rabi, da bi šli malo ž njim. Od- di svali smo se povabilu in zape- ri jal nas je v dvorano, ki je bila aolna ljudstva, mize pa vse ob- jf iožene z različnimi jedili. Ko p< so nas posadili okoli miz, so še- je le povedali, kaj vse to pomeni, vi namreč, da sovvse to pripravili či v počast in prijazen sprejem g. svojemu novemu župniku Rev. nr Michaelu Papežu, našemu sinu, j« ki je sedaj njihov dušni pastir. R Tudi meni, kot materi, kakor r< tudi očetu, so solze ginjenja in k hvaležnosti prišle v oči.	3,
Dragi prijatelji in farani v s New Duluthu pri^v. Elizabeti, Bog vas blagoslovi in vam sto- r tero povrni vašo požrtvoval- 1< nost, ljubezen in trud in vse, 1 kar ste storili za nas in našega p sina, sedaj vašega župnika. V \ naših srcih bo pa ohranjen hva- j ležen spomin na vas, dokler bo- \ mo živeli 1	r
Nikakor tudi ne morem po- j zabiti fare presv. Zakramenta \ I v Hibbingu, kjer je bil naš sin 1 do sedaj 9 let za kaplana. Tudi j |tam so nas podobno presenetili, c Na skrivnem so nas povabili in c 30 nas skrili, da naš sin res ni j ! čisto nič slutil, da se bo tam 1 srečal s starši in sestro Sophie, 'ko so ga pozvali, naj pride, da 1 bo nekoliko govoril na nekem i katoliškem shodu. Takrat je 1 bil že v New Duluthu, pa se je 1 ; takoj odzval povabilu, ker je c težko zapustil faro v Hibbingu j in priljubljene farane, s kateri- 1 .mi je v najlepši sporazumnosti l in veselju preživel 9 let. Rad se 4 je torej odzval tisti dan, da se 2 j spet sreča ž n jkni, ki so mu bili s ! kakor družina in jim ni bilo po r volji, ko je odšel od njih. Tudi a oni so pokazali najlepšo uda- r nost in požrtvovalnost. Dvora- \ na tukaj je bila zopet polna 1 ljudstva. Najprej so ga peljali v posebno sobo, češ, da bi mu a radi tam nekaj povedali. V tisti c sobi so pa nas skrite imeli. Lah- a ko si mislite, kako smo bili vsi i veseli. Sin je rekel: "To je -pa s res zame veliko presenečenje, s ko vidim očeta, mater in sestro tukaj!" Tudi kuharice so poka- r zale, kaj znajo; vsega je bilo. € Lepo in požrtvovalno je bilo a od ljubljenih prijateljev, fara-nov in farank župnije presv. u Zakramenta v Hibbingu, ki so i v teh težkih časih priredili tako c lepo odhodnico v počast naše- v mu sinu in mu izročili še lep po- s seben dar. Dragi in nikdar po- z zabljeni, kar ste nam in našemu sinu storili, naj vam večni z Bog v obilnosti poplača tukaj n na svetu in tam v srečni večnosti! Hvaležno vam vdani
Michael Papež, oče in Margaret Papež, mati, Bernard, Sophie in Rev. Michael Papež.
-lo-
SLOVENSKI MORNAR PIŠE New York, N. Y. Naslednji dopis bo posebno ?' zanimiv za naše primorske Slo- n vence.	^
V nekem ujetniškem tabori- 11 šču v francoski koloniji Časa- a3 blanca v-Severni Afriki sem,J< naletel na večje število italijan-1tc skih vojnih ujetnikov. Takoj mi je prišlo na misel, da bo gotovo kakšen Slovenec med njimi. Vprašam, če je kdo doma od Trsta ali Gorice. Takoj so mi di pokazali enega. Piše se Lesko- ki pec. Povedal je, da je bil že na (i Vrhniki in so mu znani tudi d< irugi kraji v tisti okolici. • Ji Začela sva se pogovarjati o ah zloglasnem Mussoliniju. Ko se sc ie vojna začela, je Mussolini \lh rse slovenske fante poslal v Si- Je :ilijo pa v Afriko, bajt zaradi |vi ega, ker jih je mnogo ušlo v th Fugoslavijo. Uporabo sloven- M ikega jezika je ustavil, samo G1 >ri cerkvenih stvareh jim ga je dc m nSkaj pusti]. Omenjeni rojak jof
ie imel pri sebi par podobic od s Svete gore, ki mi jih je poka- \ sal. Molitvice na njih so bile ( latiskane v slovenščini. Pravil J tni je,4cako je bil ujet v Siciliji 1 in kako je bil njegov prijatelj 1 ubit. Samo 500 jih je ostalo od ] celega polka. Pravil mi je tudi o drugih, ki so bili ujeti v Afriki. Povedal mi je, da je še deset drugih Slovencev v tem tabo- * rišču.
'Naslednji dan popoldne sem ' jih šel obiskat. Ni bilo 10 minut 1 po tistem, ko sem tja prišel, pa ] je stalo okoli mene deset pravih Slovencev, tako da sem se * čisto po domače počutil. Vsi so ; govorili lepo slovensko. Vsi so mladi fantje in samski, le eden je poročen in ima tri otroke v Reki; piše se Bestovič. Ima sorodnike v Ameriki, pa ne ve v katerem kraju so. Tudi eden, ki se piše Črnač, je rekel, da ima strica v Ameriki.
Najprej smo se sešli na dvorišču, potem smo pa šli v barako, pa smo se posedli po posteljah in. se pogovarjali nadalje, posebno o tem, kdaj bo konec vojne. Vsi že komaj čakajo, da pojdejo domov. Nekateri so pri vojakih že sedem let. Pravili so mi, kako bi bili v stari domovini radi z drugimi Slovenci. Povedal sem jim, kako se v Ameriki Slovenci potegujemo, da jih zopet pridobimo nazaj. Zal, da jhn nisem mogel povedati, da imamo pol milijona dolarjev pripravljenih v ta namefl, ker jih nimamo.
Ko se tako pogovarjamo o politiki, me kar nenadoma eden izmed njih vpraša, če sem kaj lačen. Peljali so me v kuhinjo, kjer sem se dobro špeha najedel pa še vina napil. Medtem se je zvečerilo. Sedli smo zunaj pod drevesa. Bil sem precej dobre volje, pa sem jim zapel "Adijo, pa zdrava ostani", "Pozimi pa rožice ne cveto" in "O sole mio"* Dali so mi razne spominke in listič s svojimi naslovi, spodaj so pa napisali "2ivel naš narod, tu veselo pojemo, pa* vse do zadnjega Slovenca v A-meriki pozdravljamo.
Ko smo se poslavljali, so me spremili do vrtnih vrat in mi podali roke. Po pravici povem, da so mi solze prišle v oči. Pet in pol tisoč kilometrov od Chica-ge! Ali se bomo še kdaj videli s temi rojaki?
Drugi dan smo odpotovali nazaj v Ameriko. Vožnja na eno stran traja deset dni. Bil ; sem že dvakrat tam.
Ko smo prišli nazaj, smo se J ustavili v New Yorku. V Brook-iynu sem obiskal slovensko dvorano, kjer je bila ravno tisti večer neka društvena seja, po seji smo se pa vsi skupaj dobro zabavali.
Vse skupaj prav lepo pozdravlja vaš prijatelj, sedaj mornar
P. O. 3/c Thomas Cukale. -o-
O KRALJICI INŠTRUMENTOV
Pii« Ivan Racič
Chicago, 111.
VI.
Danes bomo pisali o ruskih cerkvenih orglah. Pravoslavni imajo po svojih cerkvah samo slike, ne smejo pa imeti kipov in orgel tudi ne. Ker toraj ruskih cerkvenih orgel sploh ni, je težko o njih veliko pisati, zato mora biti to poglavje kratko.
(Dalje prihodnjič) -o-
Graduantinje	h
Joliet, 111. — Te dni je gra- ] duiralo devet slovenskih deklet, J ki so članice Marijine družbe ] (Sodality). Na St. Francis aka- ] demiji sta graduirali Dorothy Juricic in Mary Jane Liber-sher; na Joliet Township High school so graduirale Irene Fe- 1 lix, Dolores Klobuchar, Marion i Jelenich in Irene Mutz; na Pro- s vidence High School pa Doro- i thy Klemencic, Pauline Russ, I Mary Ann Stukel in Mary Mc- 1 Guckin. Kolegijsko diplomo je c dobila graduantinja na College 1 of St. Francis, Mildred Erjavec, c
i DOGODKI I
Izgubil oko
Cleveland, O. — Louis Žagar, star 65 let, stanujoč na 15016 Saranac Rd., je bil pred kratkem na vogalu E. 152. St. in Holmes Ave., brez povoda napaden od nekega neznanca, ki ga je zbil na tla in ga surovo osuval v lice. Policija je Žagarja odpeljala v Lakeside bolnišnico, kjer so mu zdravniki morali izrezati desno oko. Neznanec, ki je okrog 40 let star, je po napadu zbežal.
Hčerka
West Pullman, 111. — Gospa štorklja je spet krožila v tej okolici in se to pot ustavila pri mojem sinu Martinu Golobic in soprogi, ter jima prinesla prav zalo punčko, katere so zelo veseli. Mati se prav lepo zahvaljuje podružnici SŽZ na Puii-manu za dar. Bog jim plačaj. — Martin Golobič.
Hvala za obisk!
Chicago, 111. — Obiskal nas je Mr. Joe Prebelich iz So. Range, Mich., ki je prišel v Chicago po svojih poslih, spotoma pa se je ustavil tudi v naši tiskarni.
Žrtev invazije
So. Chicago, 111. — Iz Wash-ingtona, D. C., je prispela brzojavka, da je padel na francoskem bojišču 6. junija, prvi dan invazije, William Franko. Ško-jda mladega fanta! Bil je prvi j član naše fare sv. Jurija in društva Vitezi sv. Florijana št. 44 iKSKJ, ki je padel na bojišču. Zapušča dva brata, katerih eden je pri vojakih, in štiri sestre. R. I. P. — C. G.
Strop se utrgal
Cleveland, O. — V Cernetovi zlatarski trgovini v Slovenskem narodnem domu se je 22. junija pozno zvečer nenadoma utr-|gal strop, ki je napravil veliko j škode — nad $10,000 — opre-|mi in blagu. Prišla je požarna jbramba, pa ni mogla drugega, kakor ugotoviti uničenje. Sodi-|jo, da se je strop odtrgal in treščil na- tla zaradi silnega j razbijanja parnih kladiv v [bližnji tovarni, ki pretresajo j vso okolico.
Letalec pogrešan
La Salle, 111. — Vojni department je obvesti Franka Martinjaka in njegovo ženo, da se njun sin Frank pogreša od 19. maja. Frank je bil poročnik v letalski sili. Udeležil se je bitke nad Nemčijo v leteči trdnjavi, na kateri je bil "navigator".
Poroka
Cleveland, O. — Dne 17. junija sta se v eferkvi sv. Vida poročila Miss Evelyn Rose Skoda in Pfc. Leonard Janchar. Poročil ju je Rev. Ludwig Virant, ženinov bratranec. Nevesta je poklicna bolničarka, ženin pa je v armad^i rezervi kot medi-cinec na Western Reserve univerzi, kjer bo graduiral 28. septembra.
Pogrešan
W. Aliquippa, Pa. — John Rupnik in soproga sta dobila obvestilo od vojnega depart-menta, da se njun sin John po- -greša od 11. maja. Bil je top-ničar na letalu, ki se je nahajalo nad Belgijo.
Ubit v Italiji
Slovan, Pa. — Vojni department je obvestil družino Škafar v L^ngelothu, da je bil njen sin Tony, 28, ubit na italijanski fronti 24. maja. K vojakom je bil poklican januarja 1. 1942 in avgusta istega leta je bil poslan čez morje. Bil je v Angliji in potem v severni Afriki, odkoder je bil poslan v Italijo. V
^ Petek, 30. junija 1944
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
————————— —
i| Družba ^^sv. Družine i:
J:	XTHE HOLY FAMILY SOCIETY)
3;	Ustanovljena 29. novembra 1914.	. '	; ►
j[ *Sedež Joliet, IU.'-'eSS"* jS
J *	**»lo: "Vie za vero, dom in narod; vsi ca enega, eden za rte."
<;	GLAVNI ODBOR:	*	* J
; I frediednik: George Stonich. 257 Lime Street. Joliet IllinoU	<t
J ► Podpredsednik: Frank Tushek, 716 Raub St^ Joliet, 111.	3 ►
J ► t podpredsednik; Katfarine Bayuk, 528 Lafayette SU Ottawa, UL J J > Tajnik: Prank J. Wedie, 301 Lime Street, JoBet Ill	J |
<	> Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St Joliet. I1L J ■ <; Blagajnik; Joeefrh Klepec, 903 Woodruf Rd.. Joliet, I1L	< I <, Dnhovni vodja: Rev. Msthew Kebe, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa.	3 ► ; t Vrh- »dravmk: Joseph A. Zalar, 351 Wa Chicago St, Joliet. I1L	J I
J \	NADZORNI ODBOR:	J ►
i; Andrew Glsvach. 1748 W. 21st St, Chicago. IIL	Jt
-1	Draaler, 1318 Adams Street North Chicago. Illinois.	<
; . • Joaeph Jerman. 20 W. Jackson St.. Joliet IB.	J H
Jf	POROTNI ODBOR:	J \
«; Joseph Pavlakovich, 39 Winchcll St, Sharpsbnrg, Pa. V-,	|
<	> Mary Kovscich, 2294 Blue Island Ave.. Chicago, UL	< \
J ► John Denia, 2730 Arthingtcn Ave.. Chicago. IIL	J ► I <J Predsednik Atletičnega odseka: Emery Satar,
\ >	540 North Bluff Street Joliet. Illinois.	J N
J ►	URADNO GLASILO: ~ v	J >
"Amerik an ski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, ID. ^	\\
\; Do 1944 ie DSD izplačala svojim članom in Članicam in
i „ njih dedičem raznih posmrtniri, poškodnin, bolniških podpor ter drugih	< ►
►	izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.	< J
►	Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav s	* ►
►	ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato-	< t
►	bcan moškega ali ženskega spola v starosti od 13 do 60 let V mladin-	J► J tki oddelek pa od rojstva do 16. leta.	< \
►	Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1.000.00. Izdajajo se različni	<'
►	certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year	> i ; Endowment Vsak certifikat noei denarno vrednost katera se vsako	< J
►	leto viša.	„	<; r
t Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (Icam) tudi bolniško ' < ['!
►	podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in	J" : poškodnine.	< M
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience	< *
J tabeli.	%	< N!
►	DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries).	<V]
►	Uradni jezik je slovenski in angleški	* I L
►	Rojakom ln rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo y njeno	* * .,
►	sreuol	<, J
Za
vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali Ust-	>
I m«no »a gl. tajnika: FRANK J. WED I C, 301 Lima St, Joliet IiL	<\ I
DOMAČA FRONTA
&
Iz Vojnega obvestilnega urada	s
KUPUJTE PREMOG	1
ZGODAJ
Urad za obrambni prevozi prosi hišne posestnike, da naj 1 dobijo začetno dobavo premoga med poletjem, zato da zmanjšajo zamudo v dobavi, ko 1 se bodo začeli mrzli dnevi.
Ta urad poudarja, da priča- . kujejo, da bo to jesen pomanj- J kanje kamijonov za premog in j voznikov postalo kritično, in takojšno dobavilo premoga bo nemogoče, če bodo naročila odložena do prihoda mrzlega vre- 1 mena.	c
KONGRESI SO PREKLICANI [
Col. J. Monroe Johnson, ravnatelj Urada za obrambni pre- ^ voz, je dejal, da so se mnoge organizacije prilagodile zahtevam za preklic vseh ne vojnih j * kongresov, da olajšajo prevoz- 2 ne težkoče. Druge organizacije š pa delajo načrte za ulynitev n ali
pa omejitev narodnih, kra- $ jevnih in okrajnih sestankov v a poletju in jeseni.	d
d
ZA 4. JULIJ ' r •	\
Urad za obrambni prevoz j«' prosil, da naj se ljudje oddahnejo za 4. julij doma ali pa blizu doma.	11
ODT (Office of Defense, j Transportation) priporoča kra-jevne privlačnosti, kajti avto- p mobili in vlaki bodo bolj neza- ^ neslj
ivi kot kdajkoli prej. Celo osebe, ki so primorane potova- 2 ti, in vojaki, bodo doživeli ne- p prijetnosti.
S tem, da se civilisti odpove-jo nepotrebnemu potovanju ce-lo leto in ne samo ob pravnikih, rj prispevajo vojnemu naporu, kajti transport za vojaške zadeve narašča za opremo kakor tudi za ranjence, ki prihajajo domov.	'
Vse zabavne vožnje, ki ne d morejo biti storjene z lokalnimi n prevoznimi sredstvi, morajo bi- ® ti preklicane, pravijo v ODT. h
VELIKA DOBAVA JAJC
P
Vsaka ameriška gospodinja p bi morala kupiti dodatnih dva- b bojne ladje. Dvanajst funtov ž
pajst jajc in jih shraniti v svojem hladilniku. Pomagala bo pri rešitvi skladiščnega problema.
Administracija za vojno prehrano poroča, da je v deželi več jajc kot jih pa morejo shraniti v narodnih hladilnikih. Nahaja se 1,400-vozov — 25 milijonov ducatov — jajc, za katere ni prostora v mrzlih shrambah.
"Potrebujemo pomoč od vsakega doma v Ameriki," pravi poročilo, "da bomo kos skladiščnemu problemu, in da bo- ; mo preprečili pokvarjenje jajc, ki jih bomo v bodočnosti ra- i bili."
• * * i VOJNI IZDATKI V MAJU
^ |
Odbor za vojno produkcijo ] je poročal, da so vojni izdatki i Združenih držav v maju zna- 1 šali $7,918,000,000, kar pome- i ni narastek za 5.7 odstotkov ali , $425,000,000 čez izdatke v aprilu. $7,948,000,000 je višek j dosedanjih mesečnih vojnih izdatkov.
^ ^'"L <
VEČ SLADKORJA > " 1
v ■ i
Urad za upravo cen je ozna- 1 nil zvečano oddelitev sladkor- 1 ja restavracijam, hotelom, je-dilnicam, menzijam, šolam in 1 pa zavodom,. ki se bavijo s pe-' J ko.	' 1
Narastek bo dovoljeval tem * zavodom, da bodo lahko sami 1 pekli za splošno občinstvo. Na- 5 rastek je 20 do 25 odstotkov tistega sladkorja, ki ga peki, restavracije in drugi zavodi uporabljajo samo za peko.
PRIHRANA PAPIRJA	i
Ali hranite doma papir za strica Sama? Mnogo bi morali t delati na tem, kajti papir je eno ' £ najbolj Važnih vojnih orožij. Resnično je življensko važen za hitrejšo zmago.	i
Poslušajte:	ll
Pet in dvajset ton plavega papirja porabijo samo za načrt papirja za eno petsto fiintno 1 bombo. Sedem funtov papirja ] za en signalni radio. Zapomni- i
NEKAJ ZGODOVINE IN FRANCIJA
^; Spiral Herbert Seligman
3 j Washington. — Obstoja po-3 j glavje o britansko-francosko-! j ameriških odnošajih, ki ga je
►	javnost po čudnem naključju ! \ prezrla. Možno je, da se nana-31 ša na očividen nesporazum An-j; glije in Amerike o generalu De ! | Gaulleu.
j'! V sredi novembra 1939 so
<	I francoski in britanski predstav-^ niki imeli sestanek za koordi-jHnacijo vojnega napora teh ^ dveh dežel. Odločili so se za ;' j skupne uvozne programe, da ; I: se izognejo tekmovanju v naku-J ► povanju. Pripraviil so tla za !; tesno gospodarsko sodelovanje {|(med Francijo in Anglijo po \ ► j vojni.
J j Ta stran delovanja vojnega sveta je polidaril londonski ["Ekonomki je 25. novembra <►11939 vprašal, zakaj ne bi pri-; šlo do angleško-francoske ca-jt rinske zveze. "Ekonom" je šel dalje. Vprašal je, zakaj ne bi Francija in Britanija profitirali
<	| od skupnih trustov za koloniji jalne imperije teh dveh dežel,
ki se dotikajo na vseh konti-nentih.
<;! To je bil samo začetek tega, i l j kar se je pričelo razvijati kot ; eden najbolj ambicijoznih na-
►	ičrtov za povojno gospodovali nje. Francosko-angleški spora-^|zum za tesno finančno sodelo- ' ; vanje je Sir John Simon leta J ; 1939 v "House of Commons" 1 * i proslavljal kot "novi dokaz na- 1 J šega tesnega sodelovanja s 1 >! Francijo."	1
►	I "Ekonom", ki je %den glav- ] l nih finančnih britanskih publi- ] ¥ kacij, je spet hitro razložil ta i
korak, za katerega je izrazil c upanje, da je to prvi v procesu gospodarskega sodelovanja, ki s se bo raztegnil preko finančnih f podrobnosti ali* pa omejitve t . vojnega gospodarstva.	s
» Po tem finančnem sporazu- d mu, ki je pribtlf izmeajalno 11 vrednost franka in funta, niti ^ Francija, niti Britanija ne bi ^ izvažali zlato ali pa prodajali J' inozemske imovine druga dru- 11 gi. Nobena teh dežel ne bi usta- ^ novila nove omejitve, kar se ti- v če medsebojnih uvozov.	ž
Poleg tega bi še skupno kon- 11 trolirali cene. "Ekonom" se je n potrudil razložiti, da čeprav se b "mogoče" ti dve deželi ne za- P vedata, bi morali vendar voditi n skupno gospodarstvo.	k
Za februarja 1940 je franco- d sko-angleško sodelovanje napredovalo. Po mnenju angle- n škega finančnega glasila to so- k delovanje ni bilo samo za po- si spešitev vojne dominacije ev- L ropske balance sil, ampak tudi d' namenjeno vzdrževati "našo p: trgovsko enotnost proti ostale- rž mu svetu s pomočjo naših zdru- sj
te si, da gre 700,000 različnih kosov preko morja za naše borce, zavitih*v j^apir. Ne, kaj če bi pomagali pri podaljšanju ameriških zalog? Prav, pa storite tele tri stvari: Zbirajte star papir za nabiralce starega pa- tr pirja, hranite paj^ir s tem, da pi sprejmete nezavite pakete, po- h< rahljajoč papirnate škatle, pa- re pirnate vreče in papirnate steklenice vedno znova. Ohranjuj- m te papir v borbi s tem, da se bo- ra rite proti potrati papirja ... in zmaga bo preje dobljena.
MALCTDROBIŽA P
z;
Lahko pridobiš z lepimi be- p sedami, česar ne moreš z gr-dimi.	v<
— ši
i Doslednost je temelj krepo- je i sti.	t	"]
- k.
Umetnost, kako ugajati, je umetnost, kako dvigniti se v pi i svetu,
—	' e>
En dan je prav tako dober kot sta dva za človeka, ki o-, se pravi vse na določenem mestu in ob pravem času. ^^ ki
...... ^
ženih gospodarskih sil. Prevze-o- li so vso odgovornost za novi
0-	red v Evropi, in dali dobro-mi-je slečim in slabo-mislečim tuj-ju cem razumeti, da smo se od-a- ločili za red, o pravičnosti ka-n- terega smo prepričani: samo v )e teh smernicah morejo iti zavezniški cilji, če bodo Francozi
so smatrali svoje žrtve kot do-v- končno upravičene."
Vse to se je zgodilo v razme-roma srečni sanjarski dobi Ja p red no, je Francija padla. Mar-la ca 1940 so Reynauda hvalili za-u" radi njegovega ekonomskega !.a liberalizma, rajšfc nego zaradi Je njegovega ekonomskega naci-)0 jonalizma. Ta ekonomski "liberalizem" je pomenil, da bo francosko - angleška antanta J" postala središčna točka, kateri i "f bi se drugi narodi pridružili za j oživljenje mednarodnega tr-: a" govstva, in "prava rešitev" za težkoče je bila v takojšnem j! znižanju trgovskih zaprek med i
. Francijo in Britanijo.
1-
j -V marcu 1940 so se tudi vr-i' šile razprave med člani federacije britanskih industrij in Kon-j federacije v Franciji (Confe-^ deration generale du patronat francais). Ti razgovori so ob-L_ rodili še več sadu z drevesa an-t_ glo - francoskega sodelovanja. K Sporazumeli so se o gojenju tr-a govinskih odnošajev med Fran-» cijo in Britanijo, o omejitvi uvoza iz drugih dežel, o odpra-g vi tekmovanja v kupovanju materijala, in o medsebojnem pomaganju v eksportni trgovi-_ ni. Stalni angleško-francoski ^ industrijski svet bi moral potr-1 diti to politiko, i Kako je ta antanta delovala, i se lahko razvidi iz argentinske -i politike. Zgodaj leta 1940 je > baje Argentina držala britan- 1 ski in francoski uvoz na kar se h . da največji višini v zameno za k , meso, žito, volno in druge pro- & i dukte, ki sta jih Anglija in c, i Francija kupovali. Obenem pa b I je Argentina dovoljevala zelo B . malo uvozov razen uvoze iz " Anglije in Francije. V isti šte- s1 vilki piše "Ekonom", brez obžalovanja, da so pogajanja l« med Argentino in Zdr. država- II mi propadla, ker Argentina ni ; bila voljna sprejeti sistema im-portne kvote za laneno seme, mesa v škatlah in drugih izdelkov, ponudenih od Združenih P'
držav.	s'
------- —---<>-
Angleško-francoska antanta m bila nikoli ukinjena. Se pred I kratkim je predsednik francoske "Chamber of Commerce" vj^1, Londonu, kot poroča The Lon- JC don Times, opozarjal na njene prednostL Mogoče bi ta položaj razjasnil angleško-ameriški ne- n sporazum o De Gaulleu.	L.
i
MEH ZA SMEH ct ■■■■■■■
TRADxCIJA .	k
Učitelj razlaga tujo besedo ž< tradicijo: "Tradicija je to, kar L. prehaja od očeta na sina. Mi- 4i hec, povej mi stavek, v katerem naj bo beseda tradicija!" 2S Mihec: "Včeraj sem splezal ci na sosedovo češnjo, pa sem si je raztrgal tradicijo."	j_
NAJNOVEJŠA ŠKOTSKA
K McCormicku pride star prijatelj, ki ga že nekaj let ni videl. Tako sedita pozno v noč za mizo, ne da bi domačinu prišlo na um, da bi gostu kaj ponudil. Siromak že komaj govori, tako se mu je grlo posušilo. Naposled se McCormick le domisli in vpraša prijatelja: "Malo osvežila bi ti prijalo^ kaj ?"	S(
1	sk
"In še kako!" odgovori po pravici žejni gost.
"Zakaj nisi že prej rekel?" ga očita je pokara McCormick. "Tudi meni bo dobro delo, če se malo osvežim."
S temi besedami odpre o-!
CROMWELL Ko je Cromwell vkorakal v London, ga je neki lizun opo-» :e- zoril na veliko množico ljudi, ►vi ki ga je prišla gledat. Crom-ii- well je pa odgovoril: ij_ "Množica bi bila še večja, d- če bi me peljali na morSče." :a- ——————
^DRUŠTVOSV. VIDA
itev. 25, KSKJ.
CLEVELAND, OHIO ^
_ . " t
Bra
^ KI
ir-	^^^
a_	Odbor *a leto 1942: ]
Predsednik: Anton Strniša;
di Tajnik: Jos. J. Nemanich, 1 •	1145 East 74th Street
Blagajnik: Loois Kraje.	(
30 DrnStvo zboruje vsako prvo lie- | ta	v mesecu v spodnjih prostorih ! l
sure šole sv. Vida ob 1:3Q popol- | n ;ri dne. Asesmrnt se prične pobirati i r 5a . oh 1:00. Na domu tajnika pa vsa- j r_ kega 10. in 25. v mesecu.	S
V društvo se sprejemajo katoli 113 -a | čani od 16. do 60. leta v odrastli od- * m delek; v mladinski oddelek pa od 1(1 ■ rojstva do 16. leta.
----- P
r-	k
a-	Pristopite k
-	DR. SV. J02EFA, -
it	itev. 53, K. S. K. J.	^
■	s
¥£» h
a.	P
r" V WAUKEGAN, ILL. n
^	. n
; 1 Na razpolago imate razne vr-i- ste zavarovalnine. — Člani se Hi u sprejemajo od 16. do 55. leta. p,
n ^ * *	i«
• FRANK JERINA, predsednik.
T JOSEPH ZORC, tajnik.	SV
J	1045 Wadswoxih Ave«
No. Chicago, IIL	lo
ANTON BESPALEC, SR.. blag.	CC
e	= —
b ' LASTNIK PRODA V
-	1 stanovanjsko moderno zidano J \ J hišo z dvemi nadstropji, 8 veli- J [ i kih svetlih sob; kurjava na ^ro- I; -:čo vodo, moderna kopalni-^; » ca; povsod trd les. Nahaia se 2 ^ i bloka od Ogden Ave., Cermak
J ;Ed., Kedzie Ave. and Douglas 5 j"L". Lahko se tudi napravi 2 \\
-	stanovanji. Cena je $7000. j < 1
R. E. MORRISON	J;
i j 1932 So. Sawyer Ave., Chicago, <; ■ j 111. Tel Rockwell 5795. i;	I
PRODAM
4-stanovanjsko zidano hišo I L po 4 sobe. Nahaja se na 2547 So. Harding Ave. Cena je $10,500;"
3-stanovanjsko zidano hišo, centralna kurjava. Nahaja se ' j na 2600 So. Millard Ave. Cena je $9,950;
j • 2-stanovanjsko zidano hišo po 5-6 sob, zidan "garage" za dve kari. Nahaja se na 6604 So. Drexel Ave. Cena je $8,000. $1,000. prvo plačilo, drugo na I obroke;	V^
3-stanovanjsko zidano hišo, m centralna kurjava. Cena je | $9,900.
Imam še druge hiše in bunga-love v Cicero in Berwyn. Ako $ želite hišo v Berwynu, pokličite | L. Gradiser, telefon Berwyn \ 4979-R.
ANTON JORDAN	1
2552 So. Central Park Ave., \ Chicago, 111. Telefon Lawndale j
1545._I
---
fOft PMKT KjU
iMJ
mmmmmmm
■i
SOILAX ima vedno v zalogi slovanska trgovina z barvami in železnino
MEDEN'S ^
HARDWARE STORE
1804 W. Cermak Road,
• *
Chicago, Illinois*
Kupite si ga še danes in poskusite z njim umivati vaše stene.
■■■^riattMriHpaHtMMMMMNi^tfw •	Trunk'
TEDENSKI KOLEDAR , *
2.	Nedelja — 5. pobinkoštna. 1
3.	Ponedeljek — Leon II.
4.	Torek — Dan neodvisnosti — Urh.
5.	Sreda — Foka, mučenem i
6.	Četrtek — Bogomila.
7.	Petek — Ciril in Metod.
8.	Sobota — Elizabeta Portugalska.'
PETA NEDELJA PO BINKOŠTffl
"Pustite rasti oboje do žetve (Mat. 13, 30).*'
Dosti prerekanja je med 'ljudmi, odkod da je hudo, zlo na svetu. Ugibajo, dolžijo, res-Inice ne marajo. Ni hudo od Boga, vse prihaja le od zlorabe naravne prostosti, toraj od angelov in ljudi.
Bog hudo sovraži radi svoje svetosti, kaznuje radi svoje : pravičnosti. Bog in zlo sta ka- ; kor ogenj in voda.	i
Pripušča hudo, in drugače ne j more ravnati, ako noče človeku 1 vzeti izredne dobrote svobod- : nega ravnanja, proste volje, in s tem možnosti do hudega. Vidi : hudo po zlorabi svobode, pa ne ^ prepreči, ker je sam absolutno, i neodvisno bitje in nihče ne mo- i re omejati njegovih dejanj, i sklepov in namenov. Poleg tega s nudi stvarem potrebno milost, pomoč, da se hudega varujejo, r je opustijo in take dosežejo svoj najvišji namen. Za svoj svetovni red more Bog hudo iz- 1 ločiti, uničiti uspehe hudega, in 1 celo obrniti na dobro stran. F Bog se poslužuje hudega za v
e svoje namene: zlobnost pretkanega izkušnjavca za zveličan je d dobrih, srd preganjalcev za
0	spopolnenje mučenikov in spo-b znavalcev, grehe, zlobnosti Iju-
di za čednosti drugih in dobra e dela najvišje vrline, padec pra-t- vičnega (Davida, Petra . .) za njegovo ponižanje in izpreobr-e nenje. Padec prvega človeka je e Bogu služil, da je nad člove-.- kom razodel svoje neskončno usmiljenje, kakor na padlih an-e gelih svojo pravičnost. Zato
1	vzklika cerkev: srečni greh, ki r je dal takega Izveličarja!
i Greh obdaja neka skrivnost, i zlo je t&jnost, ki razodeva pre-i vidnostno in enako skrivnostno , ravnanje božje na svetu! Kakor - marsikaj pri veri, ostaje zlo taj-, no, in človek ne more preko te i skrivnosti.
, Ne toži, da je toliko hudega r na svetu, ne obreguj se ob Bo-1 gu, čemu zlo ne zJatre. Varuj se 1 najmanjše zlobnosti, in ako te l premaga, bodi ponižen in prosi pomoči, in skrivnost zla ti bt> vsaj v večnosti v veselje.
I SLOVENSKA RADIO URA V MILWAUKEE! i|
Edina na osrednjem zapadli g izključno slovanskim programom v ; >
obeh jezikih. %• oddaja vsako nedeljo od 9. do 18. ura dopoldne preko <»
WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1400 Kc.)
Oddaja jo slovanski list "Jugoslovanski Obzor v Milwaukee. __<"
Za uvrstitev godovnih in drugih čestitk, ali društvenih in trgovskih	; >
objav pišite najpozneje do petka zjutraj na: YUGOSLAV (SLOV-	< |
ENIAN) RADIO HOUR. 630 West National Avenue. Milwaukee. 4.	J ► Wis. Telefon Mitchell 4373, ali Mitchell 5551.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
■* LOOIS J. ZEFRAN
1941W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN«
Najboljši avtomobili aa pogrebe, krste ln šenitovanja^-Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE.
J BUY U. S. DEFENSE BONDS!
Obenem ste vabljeni, da vpišete sebe in svoje -družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu v Chicagi
DRUŠTVO SV. ŠTEFANA/
štev. 1, K. S. K. J.	Chicago, Illinois
Zboruje vsako prvo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v on* kveni dvorani sv. Štefana. Naše društvo vam nudi vsa ras-■J lična moderne zavarovalnina — podporo v bolezni, preskrbo dpsiojnega pogreba, in goji zdrav koristen šport a mladino. Glade pristopa ▼ društvo se obrnite na odbor:	1
FRANK BANICH, predsednik
JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street ---
5 ? " ' H " ' 'fl ■ ■ ■ . ii	I #0
" ■ ■■ ' —-
OGLASI V «AMER. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH.
__i&tt 1.1 i.____!•_• .. . i '/'. ,9' .k '
r Stran 4
&MER1KANSKI SLOVENEC
etek, 30. junija 1944 1
Preizkušena ljubezen
Roman. — Iz francoščine prevedla E. N. /
Napisala je v knjigo svoje ime, toda pristavila je naslov svoje prijateljice Silvije, živeče v Parizu.
Sama pri sebi si je dejala: Takoj bom obvestila Silvijo, da bom dobila Jia njen -naslov neko važno pismo. Shrani naj ga zame, ne da bi o tem kaj povedala mojim staršem.
*
Silvija, nekdanja Oranina tovarišica v vzgojevališču, se je bila pred kratkim poročila. Orana je upala, da ne bo povpraševala po vzrokih takšnega skrivanja pošte, toda zmotila se je.	'
Ko je povedala prijateljici svojo željo, se je mlada žena zvito namuznila:
redu, draga moja, poslala ti bom dopisnico, takoj ko bo pismo prispelo. Ponj boš prišla sama, kaj ne?"
"Hvala, Silvija, prišla bom, ko j ko bom dobila dopisnico. Prosim ^te pa, nikomur ne omenjaj tega najinega dogovora."
"Pst!" je zašepetala Silvija. "Name se lahko zaneseš. Toda, ljuba moja, nikar ne " dovoli, da bi ti kakšen vsiljivec zmešal glavo."
Mlada žena je zardela do ušes. Ni prezrla tihega očitka v prijateljičinih besedah.
"Prisegam ti, da to ni ljubezensko pismo," je živahno vzkliknila. Na obrazu svoje prijateljice je opazila, da Silvija težko verjame tem beesdam. Bila je pa dovolj taktna, da je zasukala pogovor na druge, manj pereče zadeve.
XVIII.
Minili so trije tedni, dolgi tedni negotovosti in čakanja. Odgovora ni bilo. To odlašanje je zbudilo v možganih mlade žene nova ugibanja in nove upe. Lepega dne je pa naposfed le prišla Silvijina dopisnica, z nekaj nepomembnimi vrsticami; med njimi je pa mlada žena lahko razbrala, da jo pri prijateljici čaka tolikanj pričakovano pismo, v
Zdaj je bilo treba najti samo še vzrok, da bi lahko odpotovala v Pariz. Njen oče, precej nezaupen in strog gospod, ni bil nič kaj zadovoljen s pogostimi izleti svoje hčerke. Toda Orana ga je znala prepričati, da pač ni nič nespodobnega, če se polnoletno dekle sem in tja odpelje v Pariz na čajanko ali h kakšni premieri, posebno, če ima spodobno družbo.
Nemir se je polasti Orane, ko je v pismu prebrala, naj kar najhitreje pride na špansko poslaništvo, kjer želi neki ataše govoriti z njo.
"Rekli so mi, da mi bodo pisali nekaj določnega, zanesljivega, zdaj me pa spet kličejo na poslaništvo," je zamišljeno dejala sama pri sebi mlada žena.
Srce ji je burno utripalo, ko je stopila v atašejevo pisarno.	■
."Pravi diplomat," je dejala sama pri sebi Orana in sedla v nizek, globok našla- i njač, ki ji ga je vljudno ponudil. - Mlada »žena je čutila, da jo zvedavo ogleduje. Španski ataše res ni pričakoval, da bo prišla tako nežna mlada žena, skoraj še dekletce. Njegov pogled je Orano spravil v j zadrego, zato je hitro pričela:	I j
"Dobila sem s poslaništva pismo in v j njem poziv, naj se zglasim pri vas, go- ; spod."	,	i
"Res, gospodična, prosili smo vas, da nas i obiščete, kajti vprašali ste po nekem od naših nekdanjih letalcev. Ali bi lahko ve- ] del, v čigavem imenu bi radi te podatke ?" <
"Prišla sem v imenu neke svoje prijateljice, doma iz visoke družbe," je odgovori- j la Orana. Sicer bi bila rada povedala res- 1 nico temu resnemu človeku, toda bala se i je, da bi ji ne zaupal, videč, da je prvič go- < vorila drugače.
"Moja prijateljica," je nadaljevala, "je 3 nekoliko bolehna. Zato me je poprosila, naj jaz namesto nje poizvem, kaj se je
zgodilo z njenim znancem iz Barcelone. , Nisem mogla odkloniti tega posredovanja.
Zanesem se na vašo molčečnost, gospod, 1 kajti ne bi rada, da bi drugi izvedeli, o 1 < tem mojem poslanstvu." i "Razumljivo, gospodična," je vljudno 1 odgovoril ataše. "Vi in ne vaša znanka, ste prišli že zadnjič po podatke o tem znancu, torej ste bili vi tisti, ki ste se zmotili. Povedali ste neko ime, ki ni točno ime osebe, ki bi jo radi našli."
"Oh!"
"Dejali ste: letalec Moreno . .
"Da, pod tem imenom so tam doli poznali znanca moje prijateljice."
"Morebiti res."
"Bil je dokaj slaven," je skušala pojasniti Orana. "Nekakšen junak . . . vsaj za nekatere ljudi."
Ataše jo je rezko prekinil: "Bil je junak brez strahu in graje, kakor pravite po francosko."
"Oh!" je vzkliknila Orana začudeno in - čudna slutnja jo je obšla. "Kaj ste hoteli reči, gospod?"
"Hotel sem reči, da moramo posebno spoštovati tiste ljudi, 'ki se pri njih pogum druži z železno vztrajnostjo."
Orana bi bila rada izvedela kaj natanč-nejšeja, toda diplomat je nenadno utihnil, kakor da bi se bil zbal povedati več.
Mlada žena bi bila rada predvsem izvedela, ali njen mož še živi, ali je že mrtev, ali pa med pogrešanimi. To, in samo to je bilo važno zanjo. Zato je vnovič vprašala:
"Ali letalec Moreno še živi?"
"Če vprašujete po letalcu Morenu, potem vam moramo pojasniti, da je izginil," je legeno odgovoril diplomat.
"Izginil?" je zašepetala Orana in se zresnila. "Torej je mrtev?"
"Ne, gospodična, ni mrtev. Povedati sem hotel, da je samo letalec izginil; tisti pa, ki je živel pod imenom Moreno, se je posvetil svojemu pravemu poklicu tisti dan, ko je pokopal letalca." *
"Torej?" je živo vprašala Orana. Takšno natezanje živcev ji ni dobro delo.
"Torej, gospodična, z zanesljivostjo vam vem povedati samo to, da ta Španec še živi. Menda se mudi v Madridu, kjer si skuša urediti dom in zbrati družino, ki je v času vojne zbežala na deželo in se porazgubila ...
"Družino?" je presenečeno vzkliknila Orana. "Ali ima družino?"
"Da. Mater, sestro, slišal sem tudi, da se je tik pred odhodom na fronto oženil z neko mlado trgovko, če se ne motim. Natančnega ne veni, povem lahko samo to, da ta človek še živi."
"Živi," je zašepetala Qrana. Ta novica jo je kar prevzela. "Živi, to je torej neizpodbitno !"
"Da, gospodična."
Ta novica je naredila na mlado ženo ■ takšen vtis, da ji je skušal diplomat po svoji najboljši moči pomagati, da bi jo vendar že dojela. N
"Ce želite, bomo še nadaljevali iskanje in obvestili znanca vaše prijateljice, da bi rada stopila v stik z njim."
"O, hvala, gospod!. Ne, ne! Ničesar ne želim," je ugovarjala Orana, vsa prestrašena, da bi res utegnili Morena opozoriti na njeno poizvedovanje. "Živ je. To edino je važno. Moja prijateljica bo zelo zadovoljna, ko bo izvedela to razveseljivo novico."
Vstala je, vse preveč vzhičena, da bi 0-pazila lahni smehljaj, ki je nehote zaigral okrog diplomatovih ustnic.
"Gospodična, če boste želeli še kakšnih informacij, se obrnite kar do mene," je vljudno dejal diplomat; po teh besedah je mlada žena sklepala, da je razgovor končan.
"Prav lepa hvala, gospod," je toplo od- I govorila.
(Dalje prih.)
...................'..•..•»'.rt.H.j^wirtA,....................................
J S. P. D. SV. MOHORJA I
»	^^^	5
? Ustanovljena 31. decern, mm fwlj^n Inkorporirana 12. oklo* :• bra 1921.	WM jfcsjsjft jfflj	bra 1923.
! I	CHICAGO, ILL.
Odbor za leto 1944:
:	J
Predsednik: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place	g
c Podpredsednik: Frank Puklavec, 1930 W. 21st Place, s Tajnik: Jo«. J. KobaL 2113 W. 23rd Street.
>	Blagajnik: Jos. Oblak, Jr.. 1840 W. 22nd Place.
>	Zapisnikar: Anna Zokal, 2050 W. Coulter Street.
>	Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja. OFM., 1852 W. 22nd Place 5 Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Karolina Pichman, ;■
i * 2326 So. Wolcott Ave. — Frank Dolenc. 1940 W. 21st Place. I Porotni odbor: Math Ha j din j ak, 2017 W, 21st Place — Leo Mladic. < 1919 W. 22nd Place — Pauline Ozboli, 2029 W. Cermak Ed. — = Anna Zorko. 1654 W. 21st Place. : Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursich, 1901 W. Cermak Road in i i . Dr. F- T. Grill, 1858 W. Cermak R<^ad.f 5 Vratar: Frank Roblek, 1833 W. 22nd Pl&re. č Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec^.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecih od maja do oktobra, i i in vsako prvo nedeljo od novembra do aprila, v cerkveni dvorani sv. \ Štefana, na 22nd Place in Wolcott Ave.	,	\
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta \ '? starosti. Pristdp y. Družbo je prost. Pri Družbi se lahko zavaru- j l jete proti bolezni in smrti za samo en dolar mesečnine. To je iz!Van- 5
redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v Chicagi. Rojaki, ;j pristopajte v to domačo Družbo.	*
Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite f-na Družbenega tajnika ali pa predsednika.	]
"•"•"-"........■	...............................................................................■^»■•».■wi'ilvilw.m«.
10 NEMŠKIH DIVIZIJ UMNIH; USPEHI V FRANCIJI
(Nadaljevanje s 1. strani)
V glavnem se vršijo zdaj strategični boji za obhode proti Minsku, Borisovu in naprej proti Vilni in Grodnu. Po vpadu v te kraje bodo Rusi pred vratmi Vzhodne Prusije. V Rusiji se vršijo te dni najvažnejši boji, ki bodo pospešili, ako izpadejo uspešno zaključek vojne.
Na severu v Finski so Rusi zadnje dni napredovali zopet za več milj naprej. Finska fronta se krha in ruši na vseh koncih. Finci so včeraj potom Švedske ponovno prosili za premirje. To pot je Moskva odgovorila, da le popolna brezpogojna udaja se sprejme, drugega nič.
London, Anglija. — Ameriške čete, ki so vzele po hudih bojih Cherbourg, zdaj istega že preurejajo, da upostavijo čimpreje praktično pristanišče za svoje potrebe. Cherbourg bo postal zdaj glavni vhod na kontinent iz zapada. Na zapadnem koncu polotoka, ki se imenuje Cap de la Hague in pa na vzhodni konici pri Barfleuru, so še nemški oddelki, katere A-merikanci iztrebljajo in očišča-jo. V par dneh bo ves cherbour-ški polotok očiščen.
Hudi boji so završali včeraj pri Caenu v vzhodni Normandiji. Angleške čete pritiskajo na zapadni strani mesta Caen proti jugu ob reki Orne v smeri proti Argentanu in proti Vire. Boji so izredno hudi in Angleži so napredovali, od 3 do 4 milje.
Izvidniki so poročali v četrtek jutro, da Nemci pošiljajo iz južne Francije in od Nemčije močna ojačenja v vzhodno Francijo, kar je dokaz, da se pripravljajo na večji spopad z Zavezniki v Franciji.
Nemški ujetniki so včeraj izjavljali pri izpraševanju, da je zdaj v Nemčiji že malo upanja na nemško zmago. Ujetnik iz Regensburga v Bavariji, kjer izdelujejo letala Messer-schmitt, je izjavil: Lani so nam razbili tvornico zavezniški letalci, ki smo jo ponovno zgradili. Letos so se vrnili in jo nam zopet razbili. Večina letalskih tvornic je v razvalinah. Drugi je povedal, da Nemcem manjka že moštva.
V Italiji se Nemci še vedno
DR. FRANK T. GRILL
ZDRAVNIK in KIRURG
Stanuje in ordinira na:
1858 W. Cermak Rd„	Chicago, Illinois
od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob ,	nedeljah po dogovoru.
Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 " i
-fumičejo proti severu. V Pacifiku imajo Zavezniki nove lokalne uspehe.
-o-
j KJE JE LINDBERGH
Pred leti so ameriški časopisi j vedno pisali o Lindberghu, dan-
-	danes pa redko slišimo o njem. 1 Kot svetovalec glede delovanja
-	aervplanov je bil Charles A. i Lindbergh v službi pri Fordu. V
-	letališču Willow Run je delal
-	razne poskuse v letanju v prav velikih visočinah. Pred nekaj
i tedni pa "se je predstavil admits ralu Chester Nimitzu na Ha-
-	vajskih otokih, da je priprav- ,
-	ljen nastopiti svojo posebno 1 službo pri mornarici. Na Gil-
-	bertskih otokih sedaj poučuje
-	ameriške letalce o nekaterih (
-	posebnih panogah zelo visoke- ]
-	ga letanja.
-o-
-	ŠEST AMERIKANCEV ZAJE- 1 1 LO 65 NAZI JE V
1 London, Anglija. — Ameri- .
>	ški kapitan Sols je zajel v Nor- j J mandiji s šestimi vojaki 65 na- j
>	zijev. Bilo je v gozdu. Kapitan ,
■	je zakričal proti nemškemu od- « 1 delku: Podajte se! Nemci so ]
>	mislili, da je Amerikancev do- ] 1 sti in da so izgubljeni. Podali ^ » so se in za častnikom je prišlo .
■	iz zasede 65 Nemcev z dvignje-
■	nimi rokami. Ko so videli, da so
■	se podali samo šestim Ameri-kancem, jih je bilo sram.	}
i	--o-
JAPONSKE ZGUBE V INDIJI ,
>	Kandy, Ceylon. — Pregled j angleškega vojnega urada o
i operacijah v Indiji in Burmi ( kaže, da so Japonci zgubili v ^ dosedanjih spopadih v Burmi t in Indiji nad 10,000 mož. Te- j kom zadnjih treh tednov, pra-vi poročilo, da so se morali Ja- j ponci umakniti do skoro 29 j milj.	j
I <
Vaše molitve *
s
SO ZA	1
POKOJNE	c
r
Vaše cvetlice *
g
SO POSLANE n K POGREBOM \ DA TOLAŽIJO ONE, a KI SO ŽIVI. • S]
s;
1	v
Kardinal H.- Pellegrinetti:
SV. CIRIL IN METOD
Kadar torej sv. Cirila in Metoda imenujemo slovanska apostola, to ne velja v pomenu, sta osebno spreobrnila Slovane iz poganstva h krščanstvu, temveč da sta hotela utrditi in o-ploditi njihovo začetniško kr-ščanstvb in tako po njihovem posredovanju pripraviti pot za lažje pokristjanjevanje še poganskih slovanskih rodov na severu in vzhodu. V tem smislu je papež Hadrian II. dal potem Metodu neomejeno misijo za slovanske rodove ob meji slovanskih dežel, ki so bile cerkveno že organizirane (v tem smislu je Metoda imenoval za papeževega legata).
V Moravski.
Spomladi 1. 863. sta bila Ciril in Metod slovesno sprejeta v Rastislavovi prestolnici. Že na-" slednje leto je kralj Ludovik ' Nemški napadel Rastislava, ki j je skušal nastopati kot neodvi- j sen knez, in ga prisilil, da mu je prisegel zvestobo. Ona pa sta 1 neodvisno od politike živahno nadaljevala svoje delo, širila • slovanski književni jezik^in bo-L goslužje, toda v rimskem obre-; du, ki je bil tam že udomačen, kar sklepamo iz dejstva, da so ■ ju Nemci vedno obtoževali, da v nasprotju s tradicijo rabita v bogoslužju "barbarski" jezik, nikoli pa ne, da sta spremenila že udomačeni obred. Govorili so: "Ne slavi se Bog s tem. Ce bi namreč Bog to hotel, ne bi li mogel storiti, da bi bile te čudne črke že prej izumljene? Toda Bog je samo tri jezike izbral: hebrejski, grški in latinski."
Cirilu je bilo lahko zavrniti to trijezično herezijo, kakor
poroča njegov staroslovenski ■ življenjepis: nasprotnike je 1 imenoval "pilatnike", ker je Pi- j lat na Kristusov križ dal napis 1 v hebrejskem, grškem in- latin- j skem jeziku. Potem se je moral še veliko boriti proti raznim praznoverstvom ter za svetost in nerazdružnost svetega zakona.
V Rimu.
Po treh letih in pol, ko sta nekoliko učencev pripravila za duhovski stan, sta prišla v Benetke, da bi dala posvetiti svoje učence, ker sama nista zmogla vsega misijonskega dela; Ciril je bil edini duhovnik, Metod pa diakon. Med potjo sta se ustavila pri slovanskem knezu Koclju, ki je bil frankovski podložnik (vazal), a je zelo ljubil svoje slovansko ljudstvo, ki mu je vladal v Spodnji Pano-niji. Bila sta namenjena ne v Carigrad, ampak v Rim, kakor je razvidno iz raznih dokazov in iz dejstva, da sta s seboj nesla relikvije sv. Klementa papeža, ker si ne moremo misliti, da sta jih hotela nesti nazaj v j' Carigrad, ko sta jih od tam odnesla. V Benetkah je Ciril imel11 obširen razgovor z napro^niki ; slovanskega književnega in bo- j« go*služnega jezika, kakor prav j na široko pripoveduje njegov \ slovanski življenjepis. Tu se še J zdaj čuti vsa vnema in učenost J apostolskega moža: "Ali se ne j sramujete — tako je rekel — j samo tri jezike dovoljevati, a vsem drugim narodom in pie- \ menom velevate, naj bodo slepi i in gluhi?" Ponavljal je Kristu- 3 sove besede: "Gorje vam, pismouki, ker ste vzeli ključ spoznanja; sami niste vstopili in tistim, ki so hoteli vstopiti, ste zabranili."
Papež Nikolaj L je izvedel o delovanju svetih bratov in ju je poklical v Rim. A med tem ča^. som je papež umrl dne 13. novembra 867; ko sta prišla v Rim na koncu tega ali v januarju naslednjega leta, je tam vla-lal že naslednik, • Hadrian II.
To je bilo zmagoslavje Cirila in Metoda, najradostnejši trenuf-tek njunega življenja, kajti za sveto zarjo je potem nastopilo vroče poldne s pekočimi žarki, pa tudi mračno, viharno.
Apostoloma je šel naproti sam papež, ki ga staroslovan-jska življenjepisa spoštljivo imenujeta "apostolik". Sloves je solunskima bratoma ugladil pot, vrh tega pa sta nosila relikvije sv. Klementa papeža, kar -je njunemu prihodu dajalo vso veličastnost slovesnega prenosa svetniških ostankov. Še danes si moremo nekoliko predstavljati ta prizor po sliki iz 11. stoletja, ki se še danes vidi v spodnji cerkvi sv. Klementa, kamor so bile relikvije potem prenesene: tu je papež z mitro in palijem (nadškofovska što-la), njemu ob strani - Ciril in Metod med drugimi dostojanstveniki; spredaj nesejo diako-ni skrinjo z relikvijami, drugi drže sveče, drugi spet vihte kadilnice s kadilom, v ozadju pa vidimo brezkončno množico s križi, palmami in banderi. Takoj so pripovedovali o čudežih, doseženih po priprošnji sv. Klementa.
(Dalje prih.) PRODA SE
dva-nadstropna zidana hiša; 2 stanovanji po 4«obe, eno s 5 sobami. Porč zaprt, kopalne sobe, garaža za 2 kari. Zelo po vredni ceni. 2654 W. 21st Piece, Chicago, I1L Phone Crawford S770.
HASTEN VICTORY
VOJNA JE DALA NAŠO TOVARNO V NAJHITREJŠO PRODUKCIJO
Potrebujemo
ročne delavce in prevažalce, poma- • gače v prejemnem oddelku in od pošiljatelje. Pomočnike pri strojih in pri topljenju kovine ter tovarniške delavce. Izkušenost ni potrebna. Dnevno, nočno delo. Dobro delavno stanje. ' i Dobra hrana po zmerni ceni. Med 8 A. M. in 6 P. M.
DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC.
2100 So. 52nd Avenue, Cicero, 111.
Vzemite Douglas -Park "L" ali West Town BUS ali poulično do tovarne.
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. —
DR. WM. M. TULLY DR. W. J. FOSS
-:- ZOBOZDRAVNIKA -:-Cene znižane za nizke dohodke
Od 10. A. M. do 8. P. M.
4740 S. Ashland Ave., Chicago Telefon: Yards 2148
IDR.H.M.LANCASTER |
Dentist
2159 West Cermak Rd. i:
Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St.)	| j
CHICAGO, ILL.
DR. JOHN J. SMETANA
Pregleduje oči In predpisuje očala. — 23 let izkušnje
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenu*
TeL Canal 0523 Urad&e ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer._
■	1 t	.......... -. a