Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja ? Ljubljani vsako sredo in soboto. Naiočnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5'20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Pmiomm ttsvllka 10 v. Reklamacije so poitnine prest*. Nsfranklrana plana s* ■* spre-imej e. Bokoplal s* u vrttsjs, UUsntL Kaestepaa peUt-neile* (iirina 88 mn) m enkrat 10 vtaM večkrat pe degevern. 8. štev. V Ljubljani, v sredo, dne 27. januarja 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo .Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnifitvo »Rdečega Piapora*, Ljubljana, Dunajska cesta šteV. 20. »Rdeči Prapor" * izhaja redno vsako srede in soboto in velja za avstro - ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K SO vin., za četrt leta 3 K 60 vin., mesečno 90 vin. Za Neačijo za celo leto 13 K, za pol leta 6 K, za četrt leta S K. Za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Resna politična naloga. V narodnjaški zmedenosti, ki vlada na Slo* venskem, je bila doslej socialno - demokratična stranka edina, ki je korakala ravno in zavedno jasnemu cilju napoti. Obe meščanski stranki sta storili doslej za zmedo in za razvnetje strasti, kolikor sta le mogli; upijanili sta duhove, da je med njunimi pristaši in med indiferentnimi sloji izginilo vsako jasno spoznanje političnega in narodnega vprašanja, a dali jim niste niti teoretičnega programa za rešitev narodnega vprašanja. Leta in leta se vznemirja slovensko ljudstvo s posameznimi narodnimi zahtevami, prepornimi točkami, pritožbami in tožbami, a kako si zamišljajo narodni voditelji bodočnost slovenskga naroda, to je tajnost, katere še sami ne znajo razvozljati. Sliši še včasi pač beseda o .Zedinjeni Sloveniji*, a vsebina besede je tako nedoločena, tako nepojasnjena, da si vsakdo labko misli, kar si zna in hoče. Jasnost ima v tem oziru resnično samo socialna demokracija, edina politična stranka v Avstriji sploh, ki ima tudi stvaren in strogo določen naroden program. Nobena stranka ne more pokazati kaj podobnega kakor brnski program avstrijske socialne demokracije. Jedro tega programa je narodna avtonomija in demokratično načelo. Na Slovenskem je vodila doslej socialno - demokratična stranka takorekoč edina boj za te cilje in zlasti cRdeči Prapor* je storil za propagando te ideje, kolikor je največ mogel. Ko je bil maja meseca leta 1907. izvoljen prvi državni zbor na podlagi demokratizirane volilne pravice, smo rekli, da bo ena njegovih najvažnejših nalog ureditev narodnega vprašanja. Ce bi bilo v tej državi kaj politične logike, bi se bile morale prav meščanske stranke, ki nastopajo, kakor da so vzele narodnost v zakup, lotiti tega vprašanja. Toda že ob prvem sestanku novega državnega zbora smo povedali, d« čaka ta naloga na socialno demokracijo, ki bi imela kot razredna in eminentno gospodarska stranka največ pravice, prepuščati skrb za ureditev narodnih razmer nacionalnim strankam. Zgodilo se je, kakor smo napovedali. Nacionalna napetost v državi se je od otvoritve parlamenta še povečala; meščanske narodne stranke so znašale polena na kupe in so podžigale. Za rešitev narodnega vprašanja se ni oglašala nobena. Zdaj so nastopili «breznarodni» socialni de-mokratje. V državnem zboru so vložili nujni pred* log, ki ga objavljamo na drugem mestu, namenjen rotitvi nacionalnega problema. Socialno-demokratična zveza ima dovolj moči, da vloži predlog. Sama pa nima toliko članov, da bi s svojimi glasovi lahko izpremenila predlog v sklep. Usoda njenega dela je odvisna od spoznanja in od volje drugih strank. 4&V pogledamo na položaj v državnem zboru, lahko konstatiramo, da imajo sedaj Slovani svojo bodočnost v svojih rokah. Pokazati se mora, ali hočejo res narodni mir na podlagi narodnih pravic, ali pa žive edino od narodnih prepirov. Slovani imajo v državnem zboru tako številno moč, da s pomočjo socialnih demokratov, drugih nenemških narodov in tistih Nemcev, ki stoje na stališču narodne avtonomije, lahko privedejo ne le predlog socialnih demokratov, ampak tudi načelo narodne enakopravnosti do zmage. Brez pritiravanja se lahko pravi, da je'za avstrijske narode zdaj zgodovinski trenotek. Socialni demokratje so jim pokazali pot; dali so jim sredstvo v roko. Od njih pa je odvisno, če ga bodo hoteli in znali prav porabiti. Ce zdaj ne store tega, ne bo živ krst več verjel njihovim narodnjaškim deklamacijam. Pazili bomo! Državni zbor. V četrtek je imela zbornica pikantno razburjenost. Ko se je glasovalo o nujnosti dr. Ki n de r-mannovega predloga, ki zahteva za neko lokalno železnico na Češkem samonemške napise, so nemški socialni demokratje zapustili dvorano in tedaj se jim je zgodilo to, česar so najbolj vajeni slovenski socialni demokratje. Nemški nacionalci so jih namreč jeli obsipavati z narodnimi izdajalci in s podobnimi priimki. Kraval je bil precejšen, pa ni našim nemškim sodrugom prav nič imponiraL Ko se je polegla rabuka, je prišel na dnevni red nujni predlog poslanca Kaline, ki zahteva zakon za podporo in oskrbo vdov in sirot v vojni padlih vojakov. Poslanec Kalina je vtemeljeval svoj predlcg s stališča človečnosti. Statističnih podatkov ni mogel dobiti od vojaške uprave, misli pa, da 9 do 10 milionov kron zadostuje za uresničenje njegove zahteve. Poslanec Malik je dejal, da je navada, če umre vojak, prodati njegovo malenkostno lastnino za pokritje pogrebnih stroškov. Dalje pripoveduje o petih gojencih vojaške akademije v Dunajskem Novem Mestu, ki so prestopili od katolicizma na protestantizem pa so bili zaradi tega izgnani. Poslanec sodrug Pik tolmači načelno stališče socialne demokracije. Stranka mora predvsem protestirati z vsemi sredstvi proti vojni in proti neodgovorni politiki diplomacije. Ker mora stranka vpoštevati dejanske razmere, soglaša s predlogom poslanca Kaline, dasi se s tem predlogom ne izpolnjujejo vse pravice vojaških oseb in njihovih družin. Socialno-demokratična stranka zahteva popolno zagotovilo teh pravic ne le za slučaj Vojne, temveč tudi za mirno dobo. !n ker je vojna uprava že uravnala pokojnine vojaških gažistov ter njihov vdov in sirot, je njena sveta dolžnost, zagotoviti tudi družinam padlih delavcev pokojnine. Socialno-demokratična stranka bo zahtevala, da se reši to vprašanje tudi v prid onim aktivno služečim, ki so v mirnem času izgubili zdravje ali življenje, na ta način, da se določi zaostalim primerna renta. To zahteva stranka tudi za nadomestne rezerviste in za tiste vojake, ki so prišli vsled slabega ravnanja ob zdravje ali življenje. Glasovali bomo za predlog, ker bo to morda povod za reforme; vedno pa moramo na* glašati, da se socialno-demokratična stranka načelno bojuje in se bo bojevala zoper militarizem. Brambovski minister pl. Georgi je polemiziral z Malikom in je dejal, da poda o njegovih trditvah natančnejša pojasnila. Že zdaj pa pravi, da je pri vojaštvu vse eno, katere vere je kdo. Kar se tiče predloga, pravi minister, da zakon o vojaški preskrbi iz ieta 1907 že obsega, kar zahteva predlog. Pokojnine za vdove so pač zelo nizke, ampak če se računa, da pade na veliki vojni 20 do 30.000 mož, je svota za pokojnine zelo visoka. Poslanec sodrug HOger pravi, da bodo socialni demokratje glasovali za predlog. Od leta 1348. se ni izdala ne ena na-redba, ki bi se bila ozirala na vdove in sirote padlih vojakov. Kar se je zgodilo, je zahtevati edino privatnemu dobrodelstvu. Vojne zadnjih desetletij kažejo, da se pomnožujejo žrtve od vojne do vojne. Sedanje vojske, ki štejejo na milione vojakov, so opremljene z najbolj rafiniranimi stroji za umor v velikem. Tudi vdove, katerih edini sinovi so padli na vojni in nezakonski otroci padlih vojakov bi morali biti deležni preskrbe. Ce se z novimi bojnimi sredstvi, s strojnimi puškami in s novimi topovi, ki so tako konstruirani, da se z njimi takorekoč lahko okrog ogla strelja, uničile na tisoče več ljudi, je tudi država dolžna, za padle več storiti kakor doslej. Seveda bi bilo socialnim demokratom nsjljubše, če sploh ne bi bilo več vojne. Ker se pa zdi, da sedanji družabni red ne more živeti brez vojne, se mora računati s posledicami ter jih oblažiti kolikor se da. Ce se ima denar za vojno, se mora imeti tudi denarja za žrtve. Odškodnina pa mora biti postavna pravica, ne pa nekakšna miloščina, kakor v naredbi iz leta 1907. Ce je brambovski minister danes izjavil, da ostane pri tem, kar se je vpeljalo leta 1907, se mora obžalovati tako govorjenje vlade, kateri bo dnevi šteti. Vlada ne more enostavno ukazovati poslancem, kaj imajo storiti. Za žrtve militarizma se mora zadostno poskrbeti, sicer se lahko zgodi to kar na Ruskem, kjer so tako dolgo prezirali one, ki so prišli vsled vojne v bedo, dokler si niso z velikansko ustajo priborili svojih pravic, * 4 V petek so se zopet producirali nemški «ra* dikalci», ki prekašajo v surovosti vse. Že davno pred počitnicami so vložili nujni predlog zaradi tistih dogodkov na dunajski univerzi, pri katerih so italijanski dijaki streljali. Takrat je bila stvar le sveža, pa je bil nujni predlog kolikor toliko razumljiv. Danes so se strasti ohladile, dijaki so v sodnijski preiskavi, zato je bil nujni predlog nepotreben. Še bolj nepotrebne pa so bile psovke nemških radikalcev, ki so vsemu parlamentu na sramoto. Začetkom seje se je nadaljevala in zaključila razprava o Kalinovem predlogu zaradi vojaških vdov in sirot ter je bila sprejeta nujnost in na to tudi predlog. Potem je prišel na razpravo Mflhlwertov predlog, ki zahteva od vlade garancij, da se taki dogodki kakor lani, ne ponove več in da se bo varoval nemški značaj dunajskega vseučilišča. Poslanec dr. Mithlvrerth je «utemeljeval» predlog z neslanimi napadi na Italijane ter je nagovarjal Nemce, naj ne dajo nič podpor žrtvam potresa v Kalabriji in Siciliji I Poslanec so drug; Nieiner mu je zaklical: Sram Vas bodi takega stališča! Spričo take nesreče pa tako govoriti! Zdaj se je vmešal še Vsenemec Stransky in je začel pobalinsko napadati sodruga Niesnerja. Poslanec Bngatto je govoril proti predlogu. Poslanec sodrug dr. Renner je imel potem jako temeljit govor po kateremu posnemamo najvažnejše misli: Trajnih garancij za mir se ne bo doseglo z nujnim predlogom, temveč le potom zakona in le v zvezi s celotnim narodnim vprašanjem. Socialno-demokratična stranka obžaluje dogodke na vseučilišču in obsoja zlasti rabo samokresov, mora pa konstatirati, da je marsikaj razumljivo vsled velikanskega vnetja v narodnih vprašanjih. Najmanje se smejo pritoževati tisti, ki sami največ store za prenapetost v nacionalnih rečeh. Glavni krivci so na vsak način avstrijske vlade, ki ravnajo v vprašanju italijanskega vseučilišča brez zmisla. Strah pred italijansko fakulteto v Trstu izvira iz največ malenkostne strahopetnosti in dvorsko-klerikalnih obzirov. Socialni de-mokratje stoje na stališču, da ima vsak narod pravico do izobraževalnih zavodov in sicer tam, kjer so njegova kulturna središča. Krščansko socialna stranka je v zadnjem-času slavnostno in demonstrativno izrekla, da smejo biti na Dunaju izobraževalni zavodi samo z nemškim učnim jezikom. Najbrže torej premodri gospodje ne bodo par tednov pozneje glasovali za italijansko vseučilišče na Dunaju. — Kjer se razvijajo narodi na tesnem prostoru, so konflikti neizogibni. Zato pri* znava socialna demokracija jasen naroden program, ki zahteva za vsak narod državno enoto, svobodo in pravico svojega odločevanja, bodisi t samo-stalni narodni državi, ali pa kjer to vsled zgodovinskih in dejanskih razmer ni mogoče, v okviru zvezne države. Ne ogibamo se torej narodnemu vprašanju, ne moremo pa dovoliti, da bi narodni boj oviral vse naše javno življenje. Pogum imamo, biti zagovorniki narodnega miru! Praktično naj se začne z rešitvijo narodnega vprašanja in nikomur naj se ne pusti izgovor, da bi se mogel odtegniti potrebi narodne sprave. Pri tem mirovnem delu smo pripravljeni, sodelovati z vso močjo. Nikakor pa ne moremo trpeti, da se zapostavlja gospodarstvo, socialna politika in kultura v tej zbornici, kakor se godi že desetletja. Kar se tiče nemškega značaja vseučilišča, bodi povedano, da po avstrijskih zakonih ni nemškega naroda, ni nemškega vseučilišča, ampak po postavi so sami Avstrijaaci in avstrijski zavodi in vse, kar je v Avstriji, je skupna lastnina vseh. Sele če se enkrat postavno določi narodna last glede na vseučilišča, se bo tudi lahko zahtevalo izvrševanje zakona. Socialni demokratje bodo glasovali proti nujnosti. Pri glasovanju je bila nujnost odklonjena. Potem je prišlo pet nujnih predlogov obenem na razpravo in sicer: Wolf o nevarnosti, v kateri žive nemški dijaki v Pragi; Fresl o preganjanju čeških manjšin na severo-zapadnem Češkem; Lisy o preganjanju čeških manjšin na severovzhodnem Češkem; Ghoc o odstranitvi češkega namestnika grofa Coudenhova; S t er n b er g, da se prepove po vsej Avstriji dijakom nositi barve (čepice in trakove.) Prvi govori poslanec Wolf, ki razmetava na vse strani svoje suiovosti in neslanosti. Za narodno spravo. Socialni demokratični poslanci S e lig er, dr. Soukup, Daszynski, Tittoni in Vitij k so vložili v državnem zboru nujni predlog. •Težka industrialna kriza, naraščajoča brezpo* selnost, draginja živil in stanovanj obremenjujejo delavstvo. Z največjo nevoljo vidi delavstvo vseh narodov, da se tako v resnem času ljudsko zastopstvo z neplodnim narodnim bojem ovira v delu za nujne gospodarske in socialne probleme. Z bojem za posamezna vprašanja, z bojem u same simbole narodne moči in časti se ne more ustanoviti narodu mir. Meščanske stranke so pustile v desetletja trajajočem narodnem boju naj* važnejše narodno vprašanje nerešeno: Zavarovanje narodnih pravic z zakoni Pravic® narodov pofiivajo dane« n« naredbab, ki m vsak čas razglase za neveljavne, na šegah, ki se vsak čas o vržejo, na sodnijskih razlagah, ki se vedno mažejo. Noben narod ni varen svojih pravic. Narodni m:r se samo z zakoni lahko utemelji; zagotoviti se more le s pravnimi uredbami, ki odgovarjajo potrebam vseh narodov; sočasno s socialnim zakonodajstvom se mora torej izvršiti delo za vstvarjenje pravnih določb in pravnih uredb, s katerimi se utemelje pravice narodov. Ti zakoni morajo zagotoviti vsakemu državljanu pravico, priznavati in izražati svojo narodnost; te pravne uredbe morajo vsakemu narodu zagotoviti pravico samoodločevanja. Tudi za vprašanje narodnih manjšin se mora končno najti zakonita rešitev. Manjšine se morajo zavarovati pred vsakim nasilstvom. Boja med narodnimi večinami in manjšinami ne smejo vlade, katerih nesposobnost in nedelavnost je soodgovorna za nacionalno gonjo, zlorabljati za tlačeča policijska sredstva. Uvažuje, da morajo vsi predlogi, ki posegajo samo po posameznih vprašanjih iz celote narodnega problema ostati neplodni in da odtegujejo le parlament njegovim socialnim in gospodarskim nalogam; uvažuje dalje, da se zakoni in pravne ustanove, s katerimi se imajo uresničiti narodne pravice, samo v soglasju zastopnikov vseh narodov lahko vstvarijo, da je torej potreben skrben pregled in posvetovanje, predlagajo podpisani: Zbornica poslancev naj sklene: Izvoli se odsek dvainpedesetih članov, ki dobi nalog, poročati o predlogih, ki so na razpravi ter o predlogih in vladnih načrtih, ki so pričakovati o podobnih predmetih ter predložiti zbornici zakonske načrte o uravnavi narodnih razmer, zlasti o pravicah narodnih manjšin.* 0 narodnem boln. Znani nemški pisatelj Peter Rossegger piše v svojem li«tu «Heimgarten» o nacionalnih bojih. Njegov članek je namenjen v prvi vrsti nemškim hujskačem, a njegova vsebina je primerna vsem šovinistom. Rosegger piše: •Kakšna nesreča, ta boj narodov, ki smo ga doživeli, ki tako surovi in greni naše življenje in mu jemlje vse dostojanstvo! Rasa! Kri! Kdo izmed nas bi mogel reči: Moja kri je čisto germanska. Mi pa: Moja kri je čisto slovanska? Ce bi se mogle kapljice naše krvi kemično preiskati, bi doživeli kuriozna presenečenja. Ostane torej samo razlika jezikov, kakor so se, dejal bi, bolj slučajno ohranili v raznih krajih. Ali ni to večinoma boj za črke, ki se vodi z blazno okrutnostjo P V glavnem so interesi ljudi in narodov vzajemni. Pravi konflikti tiče v gospodarskem življenju in sicer v posameznem narodu prav tako kakor med raznimi narodi. Cemu torej boj zaradi jezikov? Prava pregrešna vojska je to. Boj za duševno blago naroda, to bi bilo nekaj. A na taki moralni višavi niso naši sedanji nacionalni boji. Nizki interesni boji so to, ki jih vodijo osebna sovraštva. Delo zapeljevanja je večinoma ta boj. So ljudje, ki hočejo boj za vsako ceno. Ne, odkrito moram reči: Zvestobo do lastnega naroda sem si drugače zamišljal. Kakšen nacionalizem je to, ki gre vedno le za tem, da bi napravil svojemu narodu in drugim narodom čim več sovražnikov? Rosegger in socialni demokrat Nemški narodnjaki so ga vedno prištevali sebi. A če bi socialni demokrat zapisal kaj takega, bi mu rojaki - narodnjaki kmalu vrgli izdajstvo ▼ obraz. Univerza v Trstu. Konec. Ali najlepie je to, da se zdaj,, ko je vendar povsod skrb za ljudi iz mase, za njih omiko in boljše izhajanje prva skrb mož ia žen, ki čutijo v sebi nagon, pomagati rojakom, — na Slovenskem ia Hrvaškem o naših rojakih-delavcih govori in piše, kakor bi bili inferiorna rasa. Neka aristokracija se hoče pojavljati, ki pa izhaja vsa iz mase, vsaj po starših. Seveda je je treba, ker je grajska in uradniška vneta za tujino. «Kdo mi bo škornje snažil!» — Na Danskem imajo že dalj časa visoke šole za mase, pri nas pa v novejšem času pišejo tudi slov. liberalci o tem malem številu naših ljudskih učiteljev, kakor bi bili še ubogi mežnarji prejšnega stoletja, ali pa tlakarski kmetje pod kakim grofom. To je pač kaj groznega, taka dohtarija! — Na Nemškem živi neki Bebel, je živel neki Auer in žive drugi soc. demokrate, ki so postali voditelji, pisatelji prve vrste, pa so bili rokodelci in fabrični delavci. Slovenci, Dalmatinci, Hrvati imajo do leta 1848 isto zgodovino, kakor Danci. , dokler niso bili popolnoma pripravljeni. Naenkrat so začeli z agitacijo za svoje kandidate in so zvalili krivdo za razbiti kompromis na — liberalce. Zdaj pa naprednjaki debelo gledajo in (Narod« že govori o skrajui nevarnosti. In čudijo se. Kakor da bi bili klerikalci že kdaj kaj storili, od česar niso pričakovali profita! Ce bo sloga ali (harmonija« trajala še nekaj časa, se bodo čudili še bolj. Žlahta na Slovenikem je kakor slavna starogrška kača, s katero se je ukvarjal Herkules. Odbiješ ji eno glavo, pa ji zrastejo tri nove. Nekoliko je ta istorija že znana iz preteklosti in polpreteklosti. Še ni vse iz prejšnjih časov definitivno, pa se že vzdigujejo novi gospodje. Zdaj se je pričelo to lepo gospodarstvo v deželnem dvorcu v Ljubljani, kjer je gospod pl. Šuklje glavar, ki ima srce za svoje ljudi. Tako se menda izkazuje hvaležnega usodi, ker ga je postavila na visoko mesto, kjer se izpolnjujejo njegove najsmelejše nade. Pravijo, da imajo klerikalci kremenite demokrate med seboj; seveda se ne ve, kaj da pravijo o tej kama-rili, ki se zbita v deželnem dvorcu. Ce jo prebavljajo, jim želimo dober tek. Nas ne boli glava za to. A ljudje, ki niso v žlahti, naj študirajo Dantejev napis nad peklom. Lasciate ogni speranza — vi, ki bi radi vstopili v internum deželnega dela. Ne igrajte ie z orožjem 1 V ponedeljek teden popoldne se je zgodila v Ljubljani smrtna nesreča zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem. V čevljarski delavnici na Starem trgu št. 22 je med delom 19 letni čevljarski pomočnik Fran M o h o r i č, rodom iz Kranja, pokazal poslovodji Alojziju Kinku samokres, v katerem so bile 4 patrone. Ta je samokres izpraznil ter mu dal patrone s samokresom vred nazaj. Mohorič je nato dal tri svojemu prijatelju Kavčiču, 'eno pa je dejal zopet v samokres ter ž njim v svoji lahkomišljenosti pomeril v svojega tovariša, 22 letnega čevljarskega pomočnika iz Metlike, Rudolfa Kifnarja. Pri tej skrajni neprevidnosti se mu samokres sproži ter je krogla zadela Kifnarja v čelo, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. Ker je imel v roki takrat baš čevljarski nož (knajp), se je pri padcu obrezal tako hudo, da je bila cela mlaka krvi okrog njega. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da so ponesrečenca odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu, Mohoriča pa, ki se je bil tako ustrašil, da je hotel skočiti skozi okno, a so ga domači še pravočasno obdržali, so aretirali. Bil je ves iz sebe in je kakor blazen vpil, da naj mu dajo samokres, da bo še sebe ustrelil. Pred hišo se je bila zbrala velika množica ljudi, ki jo je skoraj poldrugo uro oblegala in se razšla že pozno potem, ko so mrtveca in Mohoričn odpeljali. Drugi dan so ga izpustili iz preiskovalnega zapora. Mohorič je nesrečni revolver pred tremi tedni kupil od nekega dijaka in se je vedno igral z revolverjem. Ustreljeni Ki f n ar je bil organiziran sodrug in je obiskoval tudi delavsko šolo. LJndlko-iolfkl lakon je klerikalcem od nekdaj trn v peti in kjer imajo kaj moči, silijo z vsemi štirimi, da bi se preosnoval, seveda na slabše. Tudi v kranjskem deželnem zboru je bilo pričakovati kakor amen v očenašu, da pridejo s takim predlogom, čim bodo imeli večino. In prišli so že. Deželni odbor je dobil nalog, da predloži zboru do prihodnjega zasedanja izpreminjevalni načrt. Pričakovati imamo torej v prihodnjem zasedanju kaj lepega. Tudi nam bi bilo prav všeč, če bi se izpremeni! šolski zakon, ako bi bilo pričakovati izboljšanja. A kam merijo klerikalci, je VBqj deloma pokazal dekan Lavrenčič, ki je govoril o predmetu v deželnem zboru. Klerikalni poslanec se je pritoževal, da je (Učni načrt odmerjen po enem kopitu za deželo, mesta in industrialne kraje, isti za otroka uradnika, isti za otroka kmeta, za otroka obrtnika in delavca ... Ljudska šola obklada otroke z raznimi in takimi predmeti, ki nimajo za življenje veljave ... Sola vzbujaj ljubezen do boga in domovine ter povdar-jaj pogosto imenitnost in važnost nižjih stanov, da bodo otroci pozneje v svojem kmetskem, obrtnem in delavskem stanu zadovoljni, veseli in srečni...» To so znani glasovi, katerim slede v klerikalnih govorih redno stare nazadnjaške zahteve. Deiav-čemu otroku ni treba toliko znati kakor gospod-skemu, na deželi naj otroci pomagajo staršem, ne pa da bi hodili v šolo i. t. d.« Poslanec dr. T r i 11 e r je sicer nekaj omenjal o kulturnih zahtevah; a če bo boj proti poslabšanju šole prepuščen samo liberalcem, bo malo vspeba. Klerikalci se pripravljajo na naskok na šolstvo; torej se ne sme spati, Predavanje o potresu je imel v sredo večer profesor Grošelj v (Mestnem Domu«. Bilo je zanimivo in jako dobro obiskano. A ko je bilo končano, so obiskovalci doživeli še posebno presenečenje. Na oder je namreč stopil — Ribnikar in se je zahvalil za mnogobrojno udeležbo v imenu — (Narodne Delavske organizacije«. V njeno korist se je namreč priredilo predavanje. Obiskovalci so debelo gledali; zdaj so namreč šele spoznali, da jih je Ribnikarija speljala na led s čisto navadnim švindlom. Predavanje je bilo naznanjeno, ne da bi bil označen ali podpisan prireditelj; pač pa je bilo rečeno, da se vrši v (dobrodelen namen«. Nekateri so mislili, da prireja predavanje (Akademija*, dobrodelen namen je pa večinoma navajal na misel, da je dohodek namenjen žrtvam potresa, pa se je sodilo, da prireja predavanje posebni odbor, ki se je ustanovil v Ljubljani za nabiranje doneskov za ponesrečence. Na (N. D. 0.» ni nihče mislil in da je (N. D. 0.» s tem izvršila prav surov švindl, ne bo povečalo simpatij, ki jih itak nikjer ne uživa. Seveda je bil švindl nameravan in vedoma izvršen; na firmo (N. D. 0.» ne bi bila prišla najbrže niti desetina onih poslušalcev, ki je bila tam. A po-gostoma ne bo pomagala taka sleparija. Starostno zavarovanje v Avstriji je še načrt in precej vode bo še izteklo proti Črnemu in Jadranskemu morju, preden dobi prvi ostareli in onemogli delavec par kronic rente. Tako je v Avstriji. Na Kranjskem se lahko ponašamo, da marširamo na čelu in država se pride labko des učit«. Deželni zbor je že prakt:čno uveljavil načelo starostnega zavarovanja in sicer na predlog veledemo-krata, milostljivega gospoda grofa Barbota. Za enkrat seveda niso mogli preskrbeti vseh dninarjev, poslov, služabnikov; pa ta družba lahko čaka, saj zna stradati. Za sedaj je prišel le eden na vrsto, bivši pisar, ki je svoje dni po notranjskih postajah markiral hlode. Seveda tudi ne bi danes užival penzije, če bi bil s svojo ljudsko šolo in eno realko ostal pri tem poslu. Ampak ker so na Kranjskem od nekdaj vpoštevali pridne, inteligentne in šolane ljudi, je postal deželni glavar; v samoti na Ažmanovem gradu zdaj premišljuje svoja slavna dela Otou pl. Detela in si viha brke, ker mu je kavalir Barbo preskrbel neznatno starostno podporico 4000 kron. Edino skrb mu pa dela vprašanje: Zakaj in čemu? Iz Delavske tiskovne družbe v Ljubljani. Opozarja se vse one člane, ki se jih tiče, na § 6 zadružnih pravil, ki pravi med drugem: (Kdor zaostane s svojimi obroki tri mesece za seboj in na tozadevni opomin ne stori svoje dolžnosti, izgubi članstvo.« — Današnji opomin je že drugi. Kdor izmed tistih, ki se čutijo prizadeti 30. t. m. ne stori svoje dolžnosti, oz. so no opraviči, izgubi članstvo. — Odbor. 247 milijonov je ilo v arak. Iz statističnih podatkov o avstrijskem tobačnem monopolu v letu 1907 je razvidno, da se je poraba tobaka v vseh deželah mnogo povišala. V primeri z letom 1906 se je prodalo 1907 tobaka za 5,622.702 K, skupni dohodki so pa znašali strašno svoto 247,764.510 K. Tobaka se je spečalo 465.570 kg manj od 1. 1906. Iz tega sledi, da se je vsled boljšega gospodarskega stanja prebivalstva kadil boljši tobak. V avstrijskih kronovinah se je pokadilo 1.228,518.583 smodk. Najbujši kadilci so na Nižjeavstrijskem, kjer znaša tobačni konsum povprečno 7 K 66 vin. na glavo. Štirikrat tako velika kot poraba cigar je poraba cigaret, ki se jih je pokadilo leta 1907 4.497,333.802 komada. Država je dobila od njih 80,529.052 K. Cigaret se je pokadilo 193'18 milijonov več od leta 1906, pri čemer so na prvem mestu šport, damske in memlis-cigarete. Manj se je prodalo dram in ogrskih cigaret, kakor tudi vrste (sultan«, ki je šlo 8 milijonov komadov manj. Tudi konsum specijalitet se je zvišal Skupiček za cigarete je 6-4 odstot. večji nego leta 1906. Od velikanskega dobička, ki ga daje tobačna industrija državi, imajo najmanja tisti, ki ga ustvarjajo: tobačni delavci in delavke. Dopisi. Dorica. Gibanje soc. dem. organizacij je vzbudilo naše (liberalce«, da so začeli z — (narodno delavsko organizacijo«, ki naj sedaj da Gabrščeku tisto meso, ki ga mu je Frankotova (agrarna« stranka odvzela. Razume se, da delavcev ta narodna delavska organizacija ne bo imela. Gabrščekov faktor Hrvat Fabčič pač ne bo imel tiste privlačne sile, da bi polnil cirkus narod-njakarjev. No, pa bodi že kakorkoli, liberalci z Gabrščekom vred se bližaju s hitrimi koraki žalostnemu koncu I Tudi (N. D. 0.» jim ne bo služila za vspešen medikament. Naše organizacije se namreč prav lepo razvijajo. Železničarji obeh zeleznic, južne in državne, imajo že lepe podružnice, ki se vsaki mesec zboljšujejo. Tudi druge stroke gredo za njimi. Tako tudi mora biti. — Južni železničarji so imeli dne 25. t. m. shod pri Jeranu, ki bo gotovo prav veliko koristil tej organizaciji. Govorila sta sodr. Josip Kopač in Anton Kristan. —■ Tudi druge organizacije delajo tako. Seveda je še obilo polja, ki ga je obdelati treba. Pot, po kateri hodi sedaj organizacija, je prava in jamči za povoljne uspehe delavskemu ljudstvu v Gorici. Podflort. V naši papirnici viadajo razmere, ki na silijo, da se začnemo s malo bolj brigati zase nego smo se doslej. Organizacije ni tiste kakor bi morala biti, in zato jo bo potreba urediti! Dne 25. t. m. zvečer smo imeli zopet večji sestanek, na katerem nam je sodr. Anton Kiistan na poljuden način razložil nalogo organzacije kemičnega delavstva. Upamo, da bodo njegove besede našle primeren odmev, in da se bi mo papirniški delavci res tako organizirali kot to zahteva sedanji čas in sedanje razmere. Hrastnik. Dne 24 t m. dop. se je vršil pri nas lepo obiskan shod, na katerem sta govorila o namenih dobre zadružne organizaeije delavskega ljudstva sodrug Anton Kristan iz Ljubljane in sodr. Miha Cobal iz Zagorja. — Isto dopoldne se je vršil izvanredni občni zbor konsumnega društva rudarjev za Hrastnik, Dol in Ojstro. Izvolili so se v načelstvo in nadzorstvo naši sodrugi rudarji, ki bodo imeli nslogo to društvo spraviti iz nereda, kamor ga je zapeljal dosedanji odbor. Dela bo veliko, ali z zadruženimi močmi se bo vse naredilo. — Upati je, da se Hrastnik polagoma povzdigne tako kot je treba. Trbovlje. 24. t. m. so se naši rudarji zopet spomnili nesrečnih žrtev z dne 26 jan. 1905. V lepem velikem izprevoda so šli na pokopališče na grobove svojih tovarišev, ki so padli kot žrtve ne-nasitn' ga kapitala. Srdrug M hael Goba! iz Zagorja in Anton Kristan iz Ljubljane sta se spomnila v primernih nagovorih težkih dnij iz leta 1905. — Pri našem rudniku so nesreče vsak dan na dnevnem redu. Danes doleti tega, jutri drugega. Ž-tve dela padajo — in konca videti ni! O, da bi se delavstvo vse bolje oklenilo organizacije nego je to doslej. Delavski trboveljski — v unijo rudarjevll Spodnja Šlika. V petek 22. t. m. je bil pc-greb umrle S. N., žene nadsprevodnika drž. žel. Ko se pripelje krsta mimo prodajalne g. Tom. Tušarja, stopi Tušar pred vrata in reče: »No al’ »’ šla hudiču v r—, prekleta coprnca.> Tušar je pristen narodnjakar, član izobraževalnega društva v Spod. Šiški in odbornik šišenskega Sokola. Pred par leti je prišel v Šiško in si zidal na puf hišo, sedaj pa ima take izraze za železničarje, ki so mu do eksistence pripomogli. Železničarji, vzdramite se, vsak naj postane možak, ki se svoje vrednosti zaveda, da je koristen član človeške družbe in da je tudi zmožen otresti se parasitov, kateri se redijo od njegovega dela. V politični, strokovni in gospodarski organizaciji imate moč, katera lahko strmoglavi ves razred pijavk. Ribnikarjevo N. D. O. pa opozarjam, naj gg. Tušarju preskrbi sedež v vodstvu, kadar bo okrajna skupina za Šiško ustanovljena, da pride ta biser izobrazbe k popolni veljavi. O zmožnosti, da prekosi v surovosti še i tržaške narodnjakarje, je prinesel javen dokaz. Ii Spodnjega Hoia na Koroškem. Splošno je znano, da je imel naš kmet v minulem letu kaj slabo letino. Toča mu je pobila, polje mu je obiskala suša, podjed in potem še celo huda zgodnja slana. Ali za bedo, kateri je vsled tega izročeno kmetsko ljudstvo, se ne briga črna garda. Od marsikatere setve ni kmet namlatil niti kaj prida dvojnega semena, tako da večinoma ljudje ne vedo, kaj početi. Vendar ga črnosuknježi ne puste pri miru, ampak beračenje jim je tako prešlo v kri in meso, da ga tudi v najhujši stiski te sami pritiskajo. V pozni jeseni je stikala tukaj okoli nuna, v začetku minulega tedna jo je pa prilo- •, mastil gosposki človek, kateremu je soditi 30 let in je prav lepo rejen in zdrav ter je videti, da bi bil prav sposoben za koristno delo, če bi le hotel delati. Pametni mož si je pa znal izbrati poklic, ki je gotovo bolj prijeten. Že ime se kaj lepo sliši: Usmiljeni brat mu pravijo. A kako se vjema to ime z njegovim ravnanjem in z njegovimi dejanji, pokaže le en primer. V neki hiši slučajno ni bilo gospodarja doma in zato se mu tam «fehtanje> in obneslo. Oa si je pa morda mislil, da se je gospodar nalašč skril, da mu ne bi bilo treba dati. Mcgoče ima izkušnje v tem. Gez noč se je možakar tako ohrabil, da je prihitel zju- traj, ko se je komaj zdanilo, s trdimi koraki v tisto hišo in se je razkoračen postavil sredi sobe. Brez vsakega povoda je začel vpiti: «Nesramni ia zagrizeni ljudje ste tukaj!* Obenem pa je dvignil svojo gorjačo, a še preden je zavihtel, se je vendar previdno ozrl in je ugledal, da prihajajo domači ljudje, ki jih je njegovo vpitje privabilo gledat, kaj se godi v sobi. Le temu slučaju se je torej zahvaliti, da se je posrečilo, postaviti pobesne-ega črnuha brez zlih nasledkov na prosto. Zunaj e pa še kričal: «To ni nič! Ene hiše se bom ahko izognil*. Kar od poklicane oblasti ni kaj pričakovati, upamo le od socialno-demokratičnih poslancev, da nas rešijo te toče, ki pobije tudi po zimi. Umetnost in književnost. »V dobi klerikalizma * Cena 40 v. V časih, ko začenja pri nas na Slovenskem, neomejeno vladati črni klerikalizem, je zelo dobro in potrebno, da se delavci ogledajo klerikalizem in darove, ki jih prinaša. Brošura «V dobi klerikalizma*, ki jo je izdala »Delavska tiskovna družba v Ljubljani*, je kar najbolj pripravna, da izvrši to nalogo. Delavci 1 Berite in širite to brošura. Cena je tako nizka, da si jo labko vsakdo nabavi, Sodrugi! V smislu strankinih določb in sklepov za iDjega zbora razpisujemo 1 redni Min zbor jugoslovanske socialne demokracije in ga sklicujemo na dni 31. prosinca, 1. in 2. :: svečana 1909 :: t Ljubljano. Provizorično predlagamo sledeči dnevni red: 1. Poročila, podaja tajnik sodrug Ivan Mlinar. 2. Politični položaj, poroča sodrug Etbin Kristan. 3. a) organizacija, poroča sodrug Ivan Kocmur, b) Taktika, poroča sodrug dr. Tuma. 4. Tisk, poroča sodrug Anton Kristan. 5. Volitev izvrševalnega odbora. 6. Raznoterosti. Poživljamo vse organizacije, ki imajo po strankinih določbah pravico do udeležbe na strankinem zboru, da pravočasno izvolijo svoje zastopnike in jih naznanijo izvrševalnemu odboru. Predlogi, ki naj pridejo na razpravo na strankinem zboru, naj se vpcšljejo izvrševalnemu odboru najkasneje do 20. januarja 1909. Vse deželne, okrajne in krajne organizacije ter strokovne skupine in ženske organizacije vabimo, naj se poslužijo svoje pravice in odpošljejo na zbor svoje zastopnike. Mnogoštevilna udeležba je v interesu razvoja stranke in zato naj ne izostane nobena organizacija. Vsak delegat se mora na zboru izkazati z mandatom svoje organizacije. Formularji za mandate se lahko dobe pri izvrševalnem odboru. Sodrugi! Zbor stranke ima izvršiti važne naloge. Stranka napreduje in izpopolnitev organizacije je naravna posledica razvoja. Dobra organizacija je predpogoj vsakemu delu in vsakemu vspehu; tesno združeno pa je z organizacijo vprašanje taktike. Prevažna je pa tudi ureditev naših tiskovnih razmer. Tudi v tem oziru nam nalaga razvoj stranke dolžnosti, o katerih mora strankin zbor resno razpravljati in sklepati, da se potem sklepi lahko tudi izvrše. Pa tudi politični položaj v državi sploh in v slovenskih deželah posebej je tak, da mu mora stranka posvetiti vso pažnjo. Zaraditega pričakujemo, da se udeležite zbora v največjem številu. V LJUBLJANI, v božiču 1908. Izvrševalni odbor. Za zbor stranke. Vsi sodrugi, ki pridejo kot delegatje na zbor stranke v Ljubljano, se prosijo, da naznanijo uprav-ništvu »Rdečega Prapora*, s katerim vlakom se pripeljejo, da jih tukajšnji sodrugi lahko sprejmejo in jim postrežejo. * Vsi delegatje,, ki žele, da se jim preskrbi stanovanje'ob času strankinega zbora, naj to čimprej naznanijo upravništvu »Rdečega Prapora*. Povedo naj tudi približno ceno. * Ljubljanski sodrugi, ki bi mogli ob strankinem zboru sprejeti kakšnega zunanjega delegata na stanovanje, naj se oglasijo v »Delavski Tiskovni Družbi*, Dunajska cesta štev. 20. * Za zunanje delegate so se odposlali obrazci mandatov v vse kraje, a povsod po enem zaupniku. Kdor je v kakšnem mestu sprejel mandate, naj jih razdeli delegatom. Na strankinem zboru se mora vsak delegat izkazati z mandatom. * Ljubljanski sodrugi, ki žele kot gostje prisostvovati strankinemu zboru, naj se oglasijo v »Delavski Tiskovni Družbi*. * Vse organizacije se opozarjajo, da je po strankinem statutu voliti delegate za strankin zbor na zaupnem shodu in da se mora volitev potrditi na mandatu. Vsaka krajevna, okrajna in deželna organizacija lahko pošlje po dva, vsaka strokovna skupina po enega delegata. Organizirane žene lahko pošljejo svoje lastne delegatke. Socialni pregled. vanje o socialnem zavarovanju. Oficielno poročil ki se je izdalo o tej seji, pravi: Predmet razprave je bil vprašanje zavarovalne organizacije. Na predlog predsednika Barnreitherja se je najprej razpravljalo o razmerju med okrajnimi uradi ia bolniškimi blagajnami. Predsednik je razlagal kompetence okrajnih uradov in bolniških blagajn, kakor so določene v zakonskem načrtu in je naglašal težave upravno-tehničnega značaja, ki lahko nastanejo, če obstoje oboji zavodi. Minist. svetnik Kaan je utemeljeval razloge, iz katenh namerava vlada ustanoviti okrajne urade. Odločevalo je lokalno središče za upravo vseh zavarovalnih panog v vsakem okraju. Težave, ki bi morda nastale, bi se lahko odpravile s primerno uravnavo poslovanja pri okrajnih uradih. Dr. Kienbftck se je bavil z različnimi oblikami zavarovalne organizacije in je dejal, da je taka rešitev, kakršno predlaga zakonski načrt, najbolj primerna. Bolniške blagajne bi dobile hvalevredno podporo v okrajnih uradih, ki bi jim odvzeli razna sitna dela. Misel, da bi bilo vse socialno zavarovanje utemeljeno na bolniških blagajnah, kar zahteva velika skupina delavskih zastopnikov, se mora odkloniti z ozirom na posebno sestavo blagajniških predstojništev. Dr. Karpeles je izražal strah, da bo nameravana organizacija delala z velikimi upravn:mi stroški. Okrajni uradi, katerih predstojništva ne bodo sestavljena iz delavcev in podjetnikov, temveč tudi iz samostalnih, bo vrhutega uničila avtonomijo bolniških blagajn, ki se je v praktičnem življenju izkazala koristno. Govornik je podal predlog, naj delovni svet vztraja ni tem, da mora socialno zavarovanje temeljiti na bolniških blagajnah. Bubnik je izjavil, da češko narodno socialno delavstvo ne bi ugovarjalo ustanovitvi okrajnih uradov, če se obrani dosedanja samostalnost bolniških blagajn glede na upravo in podpiranje članov iu če se poskrbi zato, da se reševanje blagajniških opravil ne bo otežčavalo in zadržavalo. Dvorni svetnik Filipovič je zagovarjal predlog drja. Karpeles a, predlagal je pa dodatek, da se morajo v organizaciji bolniških blagajn varovati državni in podjetniški interesi. Dr. KienbSk je v nasprotju s Filipovičem predlagal, da naj se označijo okrajni zavarovalni uradi za primerno nižjo stopnjo organizacije, če se vpoštevajo v njih sestavi interesi vseh prizadetih, tudi interesi velike industrije. Predlog drja. Karpelesa z dodatkom dvornega svetnika Filipoviča se je odklonil, sprejel pa se je predlog drja. Kienbocka. V daljši razpravi se je razmerje med blagajnami za starostno in invaliditetno zavarovanje ter med deželnimi uradi in rentnimi komisijami, ki so nameravane v zakonskem načrtu, pojasnil Predsednik je izražal pomisleke, če bo enotna rentna blagajna zmožna, odgovarjati vsem v posameznih deželah obstoječim različnostim. Ko je podal ministerialni svetnik Kaan pojasnila v tem vprašanju, se je razpravljalo o vprašanju, če naj se obligatorično uvede zistem znamk za vplačila. Obširna debata se je razvila o razmerju med socialnim zavarovanjem in zavarovanjem privatnih uradnikov. Predsednik dr. Barnreitber je izražal mnenje, da se tudi slabše plačanim privatnim uradnikom ne bo mogel trajno odrekati državni prispevek. Po daljši debati se je sprejel predlog drja. Ki e nb očka, da naj se zavarovancem, za katere velja zakon o pokojninskem zavarovanju z dne 16. decembra 1906, dovoli 90 kron državnega prispevka pod enakimi pagoji, pod kakršnimi je nameravan v zakonskem načrtu o socialnem zavarovanju. Odsek se je izrekel tudi zato, da naj se ob preosnovi pokojninsko-zavarovalnega za-zakona spravijo zavodi za zavarovanje privatnih uradnikov v okvir socialnega zavarovanja. Živahna razprava se je razvila o vprašanju, kako naj se uredi razmerje med socialnim zavarovanjem in oskrbo revežev. Dvorni svetnik dr. Filipovič je opozarjal, da se po izkušnjah v Nemčiji stroški za oskrbo revežev po vpeljavi delavskega zavarovanja niso znižali, ampak zvišali. Govornik je predlagal, naj se v § 108 zakonskega načrta določena dohodninska meja 2400 kron, ob kateri odpade državni prispevek, zniža na 1200 kron. Predlog je obveljal H koncu se je razpravljalo o upravnih stroških, id jih utegne zahtevati socialno zavarovanje. Predsednik jih ceni na 50 do 60 milionov kron. Mini-sterilni svetnik pl Kaan je obširno razpravljal razmere, ki pridejo v poštev ter je sklepal, da morajo biti upravni stroški pač visoki, naj se že uravna organizacija kakor koli, da je pa cenitev predsednika vsekakor previsoka. Delavni svet ima plenarno sejo dne 8. svečana in bo tedaj razpravljal o odsekovih predlogih. Strokovni pregled. Strokovne organlnolje po Slovenskem prosim ponovno, naj mi vrnejo izpolnjene dopolne pole v svrho statistike. Rabim jih nujno. — A. Delovni svet In socialno zavarovanle. Zavarovalni odsek delovnega sveta je imel v sredo na Dunaju sejo pod predsedništvom drja. Biirnreitberja ter je končal svoje posveto- ( Kristan, strokovni tajnik. Zvoia delavcev | kamnom sklicuje t zmislu § 9. zveznih pravil svoj tretji zvezni zbor za 10., 11. in 12. aprila t. 1. na Dunaj v »Delavski Dom* XVI. Kreitnergasse 17—19. Za dnevni red predlaga: 1. Poslovne stvari: s) Končna določba o dnevnem redu; b) Volitev komisije za izpitanje mandatov, volitev komisije za vol tve in za predloge. 2. Poročila: a) zveznega predstojništva; b) urpdništva «Steinarbeiter»; c) uredništa »Kanino-delnika*; d) italijanskega, slovenski ga in pol,skega časopisja; e) pregledovalne komisije. 3. Plačilno gibanje in tarifne pogodb?. 4. Organizacija. 5. Volitev zveznega vodstva. 6. Strokovna Btatistika. 7. Predlogi, ki se niso rešili pri prejSnih točkah. ItoJF = LJUBLJANA = Dunajska cesta št. 17 priporočata svojo bogato zaloga šivalnih strojev za rodbino In obrt. Pisalni stroji ,ADLER1. = Tožna kolesa. Centkl zastonj ln franko. 24-5 ara; in trgovec z zlemino. zapriseženi aodnij&ki cenilec, Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in iepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V ni logi imam tudi gramofone in ploSč« s slovenskimi napevi in godbi. Z ozirom na bližajoče so božične in novoletne praznike, naj uihče ne zamudi t* prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Maio dob čka, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto! 52—11 v težki svili, volni in drugim modnim blsgu, v krasnih modelih, naj* novejša modna krila, kostume, dežne plašče, otroč/e oblekice, krstno opralo, predpasnike, vsevrstuo perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plaičke, pariške modrce, nogavice, rokavice, jopica in druge pletenine. — Fine zavratnice, naramnice, ovratnike, srajce m drugi perilo za gospode priporoča naj večja narodna konfekcija BLUZE Listnica uredništva. Delavnica Praprotnik in tovarna Žabkar: Prihodnjič, Nizke cenel Velika snknena zaloga! b§tw JU Prapr Priporočljiva slovenska trgovina za moiko in ionsko blago pri 52-11 M. Krištofič-Bučar Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28 Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Gune radi male režije brez konkureuce. 62—11 ^r=s?SJh=ar=v=^r=w=iir=^f=lrx=lrT=3n=jr=tJr=3i^3f^lj^) j| Močan želodec, 1 pravilno prebavo ter odprtje telesa j se doseže, »ko se uporablja mno-—gokrat odlikovano == j želodčno tinkturo ! lekarna Plooollja Ljubljana, Dunajska cesta. Steklenica 20 v. Naročila po povzetju. | Ui±ii&rm>r=čli*4k7&r^r&n& i Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebaško ln :: deško pivo :: Prešernove ulice štev. 9 priporočata v največji izberi po najnižjih cenah 24—6 obleke za gospode, obfeke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode ln »"■■i-.1 dečke, iakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. ■ Prva slovenska :: :: modna trgovina za gospode IJubUana Mestni trg štev. 19 se najtopleje priporoča. 104—M priperoča ivoje izborno pivo v sodcih In steklenicah. = ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI. IriiM ii •dimni nndilt fua Intl. Ihta It. Pi, kupni » Ktuja.