------ 163 ------ Novičar iz domačih in ptujih dežel. Zadnji čas je! Res! najkrasniši čas je, resnobno delati na to, da se razjasni in predrugači sedanji položaj avstrijski! — Tako kličejo vsi poštenjaki in našim bralcem dobro znani, od poštenega Nemca pisani dunajski časnik je o tej zadevi prav odkritosrčno te dni pisal tako-le: Z vso resnobo je treba delati na spravo, sicer sopet po vodi splavajo vesele nade, komaj nekoliko oživljene, in zopet se še oholejše pokažejo zle namere. Vesele nade so nam to, da se resni volji posreči, Avstrijo vsem narodom na zadovoljnost po prosti poti zediniti in tako trdno ustanoviti in ohraniti državo narodov, ktera ima visok poklic, širiti pravo omiko. Zlim nameram pa je namen spodkopati prostovoljno zedi-njenje, ne zadostiti narodom, ampak dražiti jih in tako pokončati habsburško cesarstvo. Narodna opozicija hoče Avstrijo ohraniti; ona spoznava in izreka potrebo te državne zveze, da se posamnim narodom ohrani samostojnost, da se vzdrži mir in doseže njen izobraževalni namen; na>odna opozicija v resnici avstrijsko misli, ona stoji na avstrijskem stalu, ona hoče pravo avstrijsko politiko. Njej nasproti pa dela neka stranka, ki se sicer na videz baha z avstrijskim domoljubjem, v resnici, v mislih in namenih pa več ni avstrijska. Ona se kot klop drži neizpeljive ukazane (oktrojirane) ustave, ter s tem hoče dokazati, da ni mogoče ohraniti Avstrijo. Ta stranka hoče narodom delati silo, da bi jih ž njo razdražila na hudodelstvo, in tako na dan sklicala ustajo, ktere Avstrija ne bi mogla več udušiti. In tej stranki so pustili deset let v Avstriji gospodovati in tudi sedaj se še ne kaže, da bi imeli pogum, iztrgati se iz njenih rok, čeravno vsak dan jasnejše kaže, da gospodstvo te stranke Avstrijo čedalje bliže žene k propadu. Tej stranki je le treba pokazati resnobno voljo, in kmalu zgubi pogum; ona je prevzetna le, ker vidi, da najviše oblasti hrepene po njeni hvali in se boje njene graje; ta stranka je srčna le tedaj, kedar so druge bojazljive ; ona je le šibki vladi nasproti predrzna in prešerna, krepki pa se po strežajsko uklanja. Tej stranki je treba Avstrijo iz rok vzeti, kajti v njenih rokah konec vzame Avstrija. Ta stranka zasmehuje vlado, da nima nobenega programa o spravi. Vsakemu razumnemu človeku pa je jasno, da se mora vzajemni spravni program sestaviti iz programov posamnih strank. Take programe pa imamo. Vlada in ž njo ustavo-verci ga imajo v decemberski ustavi; Čehi in Moravani imajo svojo deklaracijo, Galicija svojo resolucijo, prav tako Kranjsko in Tirolsko; tudi za Dalmacijo je narodna stranka postavila svoj program; vrh tega Petrinov predlog s prstom kaže na splošno spravo. Ti programi naj se spravijo v soglasje med seboj. Za to opravilo so predobravnave potrebne, da se stranke zedinijo vsaj v glavnih točkah. Prvo vprašanje, ki se postavi rodoljubom različnih dežel avstrijskih, na predobravnavo zbranim, mora biti to-le: Ali hočete porazumeti, spraviti, zediniti se, in tako ohraniti Avstrijo? Ce hočete to, morate spre videti, da noben posamesen program sam za-se ne more obveljati, ampak more se iz vseh dogovoriti en vzajemen program. Da se to stori, treba je ravnati po za-umku in namenu sprave: tu kaj dodati, tam pa kaj odjenjati. Le po tej poti je sprava mogoča, a tudi gotova. Napoved nekega dunajskega časnika, da se takega zbora ne vdeleži noben Nemec, ker nemški veljaki sede* v državnem zboru, je toraj ali neumnost ali pa izdaja Avstrije. Zopet so našli besedo, s ktero delajo zmešnjavo in neslogo, kakor se prav po otročje bojž besede federalizem", če tudi smo prav za prav že v federalizmu, namreč v spravi z ogersko krono, tako zdaj besedo „državopravnost" obešajo za strašilo in dražilo. Drža-vopravnega vprašanja ni, toraj tudi državopravne sprave ni — pravijo, — ampak sedaj gr6 le za razširjenje avtonomije in zadovoljitev narodnosti. Pač smešno! Vse, kar se zgodi za to razširjenje in zadovoljitev, gotovo je tudi državopravno. ----- 164 ----- Koterije ustavovernežev svoje privržence strašijo in plašijo s tem, da trdijo, da sedaj gre za veljavo ustave, to je, za ustavne svoboščine. To je pa laž. Sedaj ne gr6 za to, da bi se ustavna svoboda odpravila ali omejila, ampak prav za to, da se razširja, da prav za prav oživi; sedaj gre le za to, da se kraljestva in dežele prostovoljno dogovore o razmerah med seboj, in o načinu , po kterem se zedinijo v eno celoto, to je, po kterem se osnuje in utrdi država. Toda dajmo veljati kriku ustavovernežev po ustavni svobodi, in vprašajmo jih, kakošno svobodo pa narodi imajo od dosedanje ustave, od bivšega državnega zbora in bivšega ministerstva? Odgovor se glasi: Pravico voliti po tako visokih davkih in način tako neproste volitve, da je ta ustava prav za prav starodavna stanovska, toraj go-spodstvo onih, ki imajo posebne pravice; znižanje obresti od državnih dolgov, s čemur se je velika škoda storila mnogim družinam in sirotam; zvišanje davkov, ki tarejo ljudstvo, splošnjo vojno dolžnost, ktera, iz-vzemši le še ženski spol, vse državljane vtika v vojaško suknjo in je Avstrijo spremenila v vojaško državo, in za vsa ta bremena nismo dobili druzega, nego jako omejene pravice združevati in shajati se, nesvobodno svobodo tiska, porotne sodnije samo za en oddelek državljanov, potem pa še tako imenovane novoverske postave! To je kruh, s kterim nas nasititi misli tako imenovano nemško „purgarsko ministerstvo". Skrajni čas je tedaj — še enkrat rečemo — da se resnobno dela na spravo in prostovoljno dogovorjeno zedinjenje države; še le potem se oživi prava splošna svoboda, ktera oživi novo Avstrijo z zadovoljnimi narodi! Iz Dunaja. 15. maja. Danes se je ministerstva predsednik grof Potočki podal v Prago; ondi je kmetijska razstava; al ves važnejši namen je Potockega peljal v glavno češko mesto — namen: pogovoriti se in če je mogoče porazumeti se z voditelji največega in najslavnejšega kraljestva v Avstriji, čegar zastopniki slovanski se od 1867. leta niso več udeleževali državnega zbora dunajskega, nepriznavši decemberske ustave. Minister-stvo, ki je nase vzelo veliko nalogo, dognati spravo vlade z vsemi narodi, nima tedaj imenitnejšega posla nego je ta, da se porazume s Cehi. Bog daj, da vsem narodom na korist se Potockemu posreči ta namen! Že pred odhodom njegovim se je minister kmetijstva baron Petrino podal v Prago in mnogoveljavni Poljak dr. Smolka, ki je najiskrenejši zagovornik federalizma v Galiciji. S zastavo federalizma v rokah in z zaupanjem, ktero njega veže s prvaki češkimi, vse pa vzdržanje Avstrije, upamo, da je Smolka Potockemu v zlatni Pragi pot pripravljal k spravi. Bodi se pa kakor koli, radovedno gleda zdaj ves svet v Prago, da sliši, kaj bode. Prihodnje „Novice" bodo poročale o izidu prevažnih teh razgovorov. — Državni kancelar grof Beust je prejel spet novo veliko čast, postal je kancelar reda Marije Terezije. To je znamenje, da mož še ni zgubil zaupanja cesarjevega, kakor se je pripovedovalo od nekterih strani. — Nova verska ali prav za prav neverska stranka se je tukaj osnovala pod imenom „svobodna rationali-stična cevrkev", to je, „veruj kar hočeš, kar nočeš, pa pusti". Število njeno je še majhno, večidel so čevljarji in mizarji. „Liberalizem" jih bode že še zlegel, ako ga — na otetbo človeštva — ne bode kmalu konec! — Pravila za deželne brambovce po novi postavi v našem kosu Avstrije je cesar potrdil. Vse te dežele so razdeljene v 9 brambovskih komandnih okrajev. Stajarci, Kranjci in Korošci spadajo pod en komandni okraj, to je, četrti, Tržačani, Istrijani, Go ričani in Gra-diškani pa tudi pod enega, to je, petega. Iz Prage 16. m. Jutri pričakuj ema novesga deželnega glavarja kneza M e n s d o r f - a; Če ne več, je ž njim saj en kamen spotike iz dežele odpravljen. — Včeraj je bila velika svečanost tukaj; na pokopališčui se je odkril krasni spominek ljubljenca naroda češkega Havlička; nad 10.000 ljudstva se je udeležilo svečanosti. — Razstava kmetijska je prvi dan, ko se je odprla, bliža 5000 ljudi privabila na ogled ; čez 800 mašin za kmetijska dela je razstavljeno iz Češkega, Pruskega in An-gležkega. Iz Zagrela. Od glasovitega dr. Starčievi6-a, ki je v prejšnjem deželnem zboru sam za se stranka bil, zapuščen od vseh druzih strank, je na svetlo prišla nesramno - grda zabavi j ica na neunnrlega bana Jelačič-a! Blato metati na druge, to ]je dandanes junaštvo tu in tam! Ogersko. Iz Peš ta. „Naplo" piše, dat. je Njegovo Veličanstvo slavnemu rodoljubu Hurban-iu, kije bil zarad časniškega pregreška v zapor obsojem, odpustilo konec njegove kazni. Laško. Po več krajih so se začele kazzati priprave za prekucijske namere, po kterih naj bi saj so našteli 7 milijonov in 300.000 glasov za Napo-eonovo vlado, 1 milijon in 500.000 zoper, 2 milijona volilcev pa se nista udeležila. Cesarstvo francosko ne stoji tedaj na kaj posebno trdnih nogah, vesndar so mu vsi evropejski vladarji srečo vošili. Iz Rima 15. maja. — Obravnave o nezmotljivosti papeža so se danes začele. Govori se, da šie pred pretekom enega meseca utegne konec biti tem razpravam.