Mirko Pak NEKATERI OSNOVNI PROCESI TRANSFORMACIJE MESTNEGA PROSTORA IN NJEGOVE STRUKTURE N e k a t e r e t e o r i j e o p r o s t o r s k i r a z v r s t i t v i m e s t n i h s t r u k t u r Ž i v imo v času hitrega ekonomskega, socialnega in družbenega razvo ja , ki je najmočne- je osredotočen na določenih področj ih, njegovi učinki pa so opazni v vseh geografskih okoljih. Spreminja se podoba pokrajine in njena struktura in spreminja se celoten kom- pleks dejavnikov, ki sodelujejo pri spreminjanju pokraj ine. P r ed našimi očmi ras te jo mesta in menja jo svojo notranjo podobo, vel ike spremembe pa opazujemo vsak dan tu- di v izvenmestnem prostoru. O slednjem je v razl ičnih sredstvih javnega obveščanja vsak dan največ sl išat i in o tem so nas strokovnjaki razl ičnih strok, med n j imi še posebno tuji in domači geogra f i , dodobra poučili . Nemalokrat ima človek vt is, da je tež išče pro- cesov t rans formaci je prostora v izvenmestnem prostoru in da je tam tudi njihovo ža r i - šče. V resnic i pa so prav mesta nosi lc i ekonomskega potenciala in s tem tudi žar išča dogajanj v mestnem in izvenmestnem prostoru. Izredno močne in prostorsko obsežne so spremembe v mestnem prostoru. Ob š ir jenju mestnega prostora se stalno spreminja jo tudi njegove strukture in funkcije. Raste jo no- ve tovarne, upravne in druge javne zgradbe, nove trgovine in serv isne dejavnosti , nove ceste in druge komunalne naprave, nove rekreac i j ske površine in nove stanovanjske so- seske razl ičnih struktur. Obseg naštetih sprememb je odvisen od vel ikost i mesta, od njegove funkcije v š i ršem prostoru in od njegove ekonomske moči . Vse te strukture in prostorske spremembe v mestu pa imajo določene prostorske zakonitosti. Z nekater imi od njih se bomo seznanil i v nadaljevanju tega prispevka. Mesto je prostor , k jer so koncentrirane osnovne funkcije človeške dejavnosti, b i van je , delo, oskrba in potrošnja, i zobraževanje , udejstvovanje v prometu, rekreac i ja . Vsaka od teh funkcij zahteva poseben prostor in določene institucije v prostoru, zato to orga- nizac i jo neprestano spreml ja j o prostorski proces i , ki nenehno spremin ja jo regionalno strukturo funkcij skupaj s socio-ekonomsko in f iz iognomsko strukturo stanovanjskega pro- stora. Vendar se kažejo v večini mest določene zakonitosti v regionalni strukturi funkcij. Te zakonitosti so rezultat dolgotrajnega razvoja mest ter njihove povezave z ož jo in š i ršo reg i j o , i z v i r a j o pa iz funkcionalnih razl ik med mestom in vasjo al i ob pr imeru velikih mest s celotnim državnim te r i t o r i j em. Strukturna razde l i tev mestnega prostora vsebu- je tore j določene zakonitosti, ki kažejo v grobem model, ki je v stalnem vert ikalnem in horizontalnem prestrukturiranju. O tem je bilo izdelanih že več je števi lo t eor i j in mo- delov, od katerih je potrebno nekoliko podrobneje spoznati vsa j naslednje tr i : Burgesso- vo koncentrično teor i jo (Concentric theory) o urbani strukturi, I loytovo teor i jo sektor jev (Sector theory) ter I l a r r i sovo in Ullmanovo t eor i j o mnogokratnih jeder (Multiple nuclei theory). I. Burgessov model t emel j i na idej i , da je razporeditev posameznih mestnih struktur rezultat vzročnost i med družbo na eni strani in geografskim, prostorskim okol jem na drugi strani. Burgessov model je tore j opis prostorske razporeditve vseli oblik funkcij 7 (bivanja, dela, rekreac i j e , prometa i td . ) v mestnem prostoru. Ta prostorska razporedi - tev je komponenta razl ičnih socialnih in ekonomskih procesov in s i l . T o r e j vzročnost med določenimi mestnimi-družbenimi proces i na eni strani in izrabo prostora (land use) na drugi strani. Burgessov model predstavl ja trenutno stanje v razvoju mesta sv obliki mestnih zon, ki so razpore jene radialno na mestno sred išče . K 1 Burgess je razde l i l mesto na pet zon: 1. Središče mesta je tako imenovani Central Business Distr ict (CBD), ali po slovensko centralni poslovni prostor ( C P P ) imenovan. (Na koncu sestavka so navedeni nekateri o - snovni pojmi ) . Tu je osredotočena administraci ja, komerc ia la , stara industrija, kultu- ra in žar išče prometnega s istema. Industrija je na robu tega predela. 2. Sledi prehodna zona. Na eni ^strani so v n je j industri jski in obrtni obrati, na drugi strani pa je tukaj osredotočena ostala terciarna dejavnost, predvsem penzioni ter slaba stanovanja, vezana na staro strukturo zazidave. To je prehodna zona med centrom in stanovanjskimi predel i . 3. Zona delavskih stanovanj je zasedena predvsem z družinami delavcev in jo imamo danes najbol je oblikovano v Amsterdamu na robu v devetnajstem stoletju zgrajenega de- la mesta. 4. Stanovanjska zona - "Res ident ia l zone" , k jer stanujejo prebiva lc i v iš je socialne struk- ture; tu so tudi že vi lske četrt i . 5. "Commuters zone" ali zona vazačev je neke vrste mejno področje mesta. V nej so subcentri, prebivalstvo pa je zaposleno predvsem v centru mesta. Takšno izrabo mestnega prostora je Burgess ekonomsko utemel j i l z raz l ikami v v iš ini najemnine in ceni zaml j išča glede na oddaljenost od mestnega sred išča . Ber ry je ra z l o ž i l to odvistnost z d iagramom, ki vključuje glede na oddaljenost od s r e - dišča mesta naslednje elemente: 1. ekonomske aktivnosti s poslovnim značajem, 8 2. ekonomske aktivnosti z industri jskim značajem, 3. stanovanjsko aktivnost. K 2 k ODDALJENOST OD SREDIŠČA MESTA Diagram kaže visoko koncentracijo aktivnosti s poslovnim značajem v središču mesta in hitro pojemanje z oddaljevanjem od njega. P rav tako je iz diagrama razvidna nižja koncentracija dejavnosti industrijskega značaja v središču mesta in njen več j i delež vs - tran od mestnega središča. Stanovanjska aktivnost pa je v središču mesta najmanjša od teh treh in pada mnogo počasneje z oddaljevanjem od središča. Vsaka od teh zon ima tendenco, da se š i r i na račun zunanje sosednje zone, kar vodi k stalnim prostorskim spremembam. V resnic i je ta model zelo shematično podan, kajti večina mest kaže vse pre j kot tak- šen koncentrični model. Razvo j v zadnjih desetletj ih pa je zahteval tudi prestavi tev neka- terih zon, na pr imer industri je, na obrobje mest. Več j e koncentraci je so tudi ob ve l i - kih cestah in drugod zaradi vse več je neposredne povezave mesta z obmest jem in š i ršo reg i jo . Za bo l jš i prikaz prostorskega razvo ja mesta in njegovih funkcij pa je bila osnovna Bur- gessova shema koncentričnih krogov razdel jena na odseke, ki natančneje kažejo oddal je- nost od mestnega središča, lokaci jo v okviru mesta in obseg določene strukture. To me- todo je H. IIoyt uporabil za prikaz prostorskega razvo ja nekaterih ameriških mest. K 3 9 II. Za prikaz razporediteve mestnih struktur pa je Hoyt uporabil sektorsko teor i jo (Sec- tor theory), s katero je diagonalno in radialno iz središča mesta omej i l posamezne funk c i jsko enake dele, upoštevajoč pri tem prometno omre ž j e . Tako ima ta model v osnovi element dostopnosti in je kombinacija koncentrične in radialne lokaci je . S tem je tamo del korak bl iže k dejanski prostorski razvrs t i t v i struktur. t SREDIŠČE 2 INDUSTRIJA , STANOVANJA SLABE KVALITETE , STANOVANJA 4 SREDNJE KVALITETE . STANOVANJA BOLJŠE KVALITETE III. Korak dalje pomeni I larr isova in Ullmanova "Mult iple theory" z monocentrično zgradbo. Izhaja iz osnovne ideje, da je očiten določen vpliv gibanja na razporedi tev po- sameznih struktur okrog mestnega središča: to je razporedi tev glede na prometno omre - ž j e in upošteva da je v mestu več centrov razl ičnih funkcij (na pr imer trgovski , kultur- ni, upravni, industri jski i td . ) . P redvsem pa je to povezano z ekspanzi jo sekundarne pro- dukcije in s proporcionalno več j im razvo jem terc iarne produkci je. Ta model je še bol j kompleksen od obeli z gora j prikazanih koncentraci j v mestni razvrs t i t v i in predstavl ja v grobem dejansko prostorsko distr ibuci jo funkcij v mestu. Strukturam, nave- denim že v zgornjem modelu pod točkami 1 do 5, so tukaj dodane še naslednje strukture: K 5 6. težka industri ja, 7. zunaj l e žeče poslovno sred išče , 8. suburbani stanovanjski predel , 9. suburbani industri jski predel . 10 N e s t an o v a n j s k e f u n k c i j e v m e s t u Središče in tež išče dejavnosti v mestih je osredotočeno v centralnem poslovnem prosto- ru ali CÖD al i tudi City imenovanem, za katerega je značilna največ ja koncentraci ja po- slovnosti, administraci je , finančnega kapitala, trgovine, kulture in zabave, in vse to kaže v visokih cenah zeml j i šča in v visokih zgradbah. Murphy in Vance sta C P P al i CBD prostorsko omej i la z dvema indeksoma: CBHI in CBII. V C P P mora biti CBHI, to se pravi , r a z m e r j e med površino vseh nadstropij, ki so zasedena s t ipičnimi dejavno- stmi za C P P ; in površino pr i t l i č ja , je 1 al i v eč j i od 1, in CBII mora biti nad 50%, to pomeni, da mora bit i 50% površine vseh nadstropij zasedenih s t ipičnimi dejavnostmi C P P . V nemški l i teratur i se pogosto uporablja deloma istoveten termin Gaschäftszentrum, ki se pogosto omejuje tudi na koncentraci jo samo trgovskih ulic z raz l ično intenzivno i z - rabo. Po leg tega pa se v mestu r a z v i j a j o še druga središča preskrbe, in s i cer s red išča . so- sesk (neighbourhood centers) , središča oskrbe za š i r š i mestni prostor na robu mest (subcentri) in regionalni poslovni centri z lokaci jo ob daljnovodnih cestah, tako imeno- vani s chopping centri . Centralni poslovni prostor l e ž i skora j pravi loma v središču mesta, ki ga s rečamo v l i teraturi največkrat z imenom Inner City (notranje mesto ali kratkomalo sred išče ) , kar ima bo l j geografsk i pomen, al i Urban core , kar ima bo l j funkcionalni pomen. P r o s t o r - sko pa je to f i z i čno-mor fo lošk i predel s karakter ist ičnimi oblikami zazidave, mr e ž o u- l ic ter je večkrat omejen na področje , ki je v preteklost i l eža lo znotraj mestnega ob- zidja. To je prostor , v katerem se š i r i površina, zasedena s C P P dejavnostmi. Dana- šnji hitri ekonomski razvo j in ekspanzija terciarnih dejavnosti pa sta mars ik j e že r a z - šir i la me j e C P P preko meja klasičnega mestnega središča, ki se je tako tudi samo ra z - š i r i lo preko meja nekdanjega mestnega obzidja. Razvo j in ekspanzija terc iarnih dejavnosti v C P P vnaša v celoten prostor središča ve l i - ke spremembe v njegovi strukturi, funkcij i in f i z iognomi j i . V vsem mestnem prostoru delujejo centrifugalne in centripetalne si le , ki premika jo posamezne dejavnosti in ce lo- tne funkcije od mestnega središča do obrobnih predelov in obratno. V mestnem sred i - šču se vse bol j koncentr ira jo dejavnosti, ki ne more j o biti ena brez druge, dejavnosti, ki ne zasedajo vel iko prostora, in tisti e lementi C P P , ki so ekonomsko upravičeni. Štu- dija središč šestih nemških mest, Düsseldorfa, Stuttgarta, Essena, Bremena, Nü'rnber- ga in Duisburga, je pokazala, da je delež uradov povsod več j i od deleža trgovin in o - brt i skupaj. Iz mestnega središča ^se se l i j o industrija in obrt ter vel ik del dejavnosti , ki služi š i ršemu regionalnemu prostoru. Več ja ekonomska koncentracija ima bo l j r a z - vite komunikacije, kar tudi zmanjšuje potrebo po f i z i čn i koncentraci j i . In končno se skupaj s prebivalstvom in zaradi drugačnega načina preskrbe s predmet i vsakodnevne oskrbe i zse l ju j e jo tudi tovrstne trgovine. V Amsterdamu se je npr. od leta 1957 do 1964 i zse l i lo iz središča mesta skupaj 538 dejavnosti, od tega 358 trgovin za vsakodne- vno oskrbo prebivalstva. Seveda pa se je iz mestnih sred išč umaknil tudi promet in se največkrat koncentriral na robu C P P . Število mest z ul icami, namenjenimi samo peš- cem, hitro narašča. V Ljubl jani je takšna zona za pešce Stari t rg , v Mariboru pa Gos- poska in Jurčičeva ulica. S spremembo funkcij so najtesneje povezane tudi spremembe v strukturi i z rabe C P P , pr i čemer je še posebno važen potencial potrošnikov, tesna povezava med posamezni- mi dejavnostmi, tradic i ja in prest i ž . Po l eg vel ike koncentraci je določenih specialnih de- javnosti se v mestnem središču vse bol j razv i ja industrija zabave, sem se se l i j o hote- l i , razne uslužnostne dejavnosti in podobno. V C P P , predelu na jveč je koncentraci je potrošnikov, pa .se cena zeml j i šču še nadalje dviga in močno sodeluje pr i n jegovi na- daljnji strukturni t rans formac i j i . 11 Končno je v Inner Cityju določen del stavb še vedno zaseden s stanovanji. Ganser nava- ja za München, da iz bojazni pred monotonostjo ž e l i j o s stanovanjsko funkcijo poskrbe- ti za mešano strukturo. Sicer pa so raz iskave pokazale v Inner Cityju izredno vel ik de- lež mladega prebivalstva, v Amsterdamu od 0-4 in od 2-29 let , v Miinchnu je kar 60% prebiva lcev mla jš ih od 30 let . Značilna je tudi izredno visoka mobilnost prebivalcev, z last i zaposlenih v terc iar ju , med kater imi gre 95% vseh m ig rac i j na račun samskih o - seb. P ros to rske in f iz iognomske spremembe v središču mesta kaže jo rast C P P v šir ino, v v iš ino in v sami njegovi notranjosti v obliki pasaž. Dolžina izložbenih oken v glavni t r - govski ulici Mtlnchna je na p r imer kar 7 krat tako dolga, kot je dolžina ulice. Nazoren pr imer rast i C P P v šir ino imamo v Ljubl jani ob T i tov i cest i za Bež igradom. V Mar i - boru se to kaže v drugi obliki tako, da se iz strogega mestnega središča i zse l jene sto- r i tvene dejavnosti se l i j o na njegov rob v Slovensko in Gregorč i čevo ulico. Z gradnjo no- vih poslovnih hiš ob T i tov i cest i v L jubl jani raste C P P hkrati tudi v višino, v Mar ibo- ru pa se to dogaja z gradnjo veleblagovnic. K f iz iognomskim spremembam je treba šteti tudi nove prometne ureditve, sanacije po- sameznih stavb, celih uličnih blokov in četrt i . V nekaterih evropskih mestih so celotna mestna središča podvrgl i sanaci j i in zanjo izdelal i načrte, pr i katerih so socialnogeo- grafske raz iskave enakovredne drugim. Med najobsežne jš imi predel i sanacije sta star i mestni s red išč i Mtlnchna in Amsterdama. V Amsterdamu sanirajo letno 350 poslovnih prostorov , s č imer dobijo 100 novih, funkcijsko pr imernih. Namesto dotrajanih večsta" novanjskih hiš na robu središča mesta pa gradi jo javne zgradbe, za katere v strogem, večinoma zgodovinsko zaščitenem delu mesta dosle j ni bilo prostora. Selitvi nekaterih dejavnosti predvsem iz mestnega središča na njegovo obrobje s ledimo že dolgo vrsto let v gospodarsko najbol j razvi t ih deželah in predvsem v njihovih najve- čjih mestih. V preteklost i je bi l osnovni dejavnik tega procesa prostor , predmet se l i - tve pa industrija. V zadnjih letih pa se se l i j o vse dejavnosti, in to v vseh mestih. O- snovni dejavnik je sedaj ekonomski, rezultat tega pa ni več samo prostorska razv rs t i - tev posameznih dejavnosti, temveč vseh funkcij č lovekove dejavnosti, njihovih struktur ter izrabe prostora in f i z iognomi je mestnega prostora. Angleško Nemško Slovensko Business Centre CBD - Central Business District CBHI - Central business heigh indeks CBII • Cental business intensity indeks Central Core Commercial Core Hard Core Inner City Schopping Centre L 1 t e r a t u r a: Ceschäftszentru» Zentrales Geschaftsqebiet Hohenindelis Intensitatsindeks Stadtkern Geschäftszentrum Harter Kern Innerstadt Einkaufzentru« Centralni poslovni prostoJ CPP CPP CPP višinski indeks CPP indeks intenzivnosti iz rabe Mestno jedro Trgovinsko sredi££• Mestno jedro Nakupovalno sredi ££• 1. James II. Johnson, Urban Geography. An Introductory Analysis. Oxford 1966 2. Wolfgang llartenstein and Gunnar Staack, Land Use in the Inner Core. Urban Core and Inner City. Proceedings of the International Study Week Amsterdam. University of Amsterdam, Leiden 1967 3. Karl Gansec, Mobility, a Feature of the Residental Function of the Inner City. Proceedings of th» Leiden 1967 K. R. £. Park, E. W. Burges and R. D. McKenzie, The City. Chicago 1925 5. H. Hoyt, The Structure and Growth of Residental Neighbourhoods in American Cities. Washington 1939 6. C. 0. Harris and t. L. U11»an, The Nature of the Cities. Annals of the American Acade»y of Political and Socio! Science (1942) 7. R. E. Murphy and J. E. Vance, Delimiting the CBO. Readings In Urban Geography. Chicago and london 1959. 12