25. Štev.
v Murski Soboti, dne 4. septembra 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
ӀӀ. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·—
Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2. kroni.
NAROČNINA: ZA	CELO LETO	—	80 K
ZA POL LETA  —  —  —  —  —        40 K
ZA ČETRT LETA —   —  —     —	       2   K
ZA 1 MESEC —  —  —  —  —              7 K
Žalno zborovanje za kraljem Petrom I. Osvoboditeljem priredi „Telovadno drüštvo Sokol v Murski Soboti“ v soboto, dne 3. t. in. ob 8. uri zvečer v Čitalnici v Murski Soboti. Govori vseuč, profesor dr. Ilešič iz Zagreba. Za člane „Sokola“ obisk dolžnost, vsi rodoljubi, predvsem tudi domačini, dobro došli. Vstop prost.
Zdravo !	ODBOR.
Uradne dneve
okrožnega sodišča mariborskega v Mursko Soboto !
V
Železnica Murska Sobota—Hodoš torej ne bo vozila; to je sedaj končnoveljavno odločeno in tako bo ostalo tako dolgo, dokler ne bode dogotovljena nova proga Murska Sobota—Ormož. Obljubljeno je sicer, da se začne graditi ta železnica prihodnjo pomlad in da bode gotovo v dveh letih, toda ker je ostalo neizpolnjenih toliko nam danih obljub, se bojimo, da bodemo na vse te železnice še dolgo časa čakali in naše trpljenje bode trajalo še mnogo let. Slabi letni čas se bliža in zopet bodemo morali peš romati iz 15—35 km oddaljenih krajev v Mursko Soboto po svojih opravkih pri različnih uradih.
Ako pa že pomeni potovanje v Mursko Soboto za prebivalce bolj oddaljenih vasi
veliko zgubo časa, denarja in telesnega napora, se pa nahaja naravnost v brezupnem položaju oni, ki mora potovati k okrožnemu sodišču v Maribor. Ogromna večina strank in prič, ki pridejo v ta neprijetni položaj, nima sredstev, da bi si najel drag voz in plačal zanj poldrug do dva tisočaka ; cenejša bi bila sicer pot čez Dol. Lendavo, pa vendar še vedno predraga za kmeta siromaka ali poljedelavce. Najhujše pa je, da pomeni potovanje v Maribor zgubo časa 3—5 dni.
Te razmere so nevzdržne in se jim mora napraviti konec. Justična uprava ima sama največji interes na tem vprašanju, ako se upošteva, da so zneski, katere mora plačevati pričam vabljenim v kazenskih zadevah h okrožnemu sodišču v Maribor (in to dostikrat v malenkostnih zadevah) naravnost ogromni.
Edina in najlažja rešitev iz tega nevzdržnega stánja bi bila ustanovitev uradnih
dnevov okrožnega sodišča mariborskega v Murski Soboti. Gotovo bi bilo neprimerno cenejše, ako bi potovali gospodje sodniki iz Maribora vsak mesec dvakrat v Mursko Soboto, nego da hodijo mnogoštevilne stranke in priče v najtežavnejših razmerah v Maribor.
Sicer pa ni odločilno v prvi vrsti vprašanje stroškov, temveč predvsem trplenje prebivalstva, kateremu se mora napraviti konec.
Pozivljamo pristojne oblasti, da kar najhitreje vzamejo v roko rešitev tega vprašanja, da bode stvar urejena predno nastopi slabo vreme.
Ka je najbolj potrebno v Prekmurji ?
Naše lepo Prekmurje je bogáto na poljedelskih pridelkih. Veliko je to bogástvo v tej blagoslovljeni deželi. Toda kaj nam je to dosedaj to pomágalo, gda nismo mogli vsega spraviti v penez tak kak naši sosedji Štajera, ár májo odprejto pot v svet. Dugo smo vüpali ka se bode tüdi nam odprla pot in nismo se várali. Kak se nam poroča, je ministerski svet že sklenio, da se bode zidala tüdi prekmurska železnica od M. Sobote do Ormoža ena med prvimi. Hvaležni smo za to naši vládi. Toda ona zahteva zdaj od nás tüdi mále žrtve, či ščémo dobiti železnico. Ár námreč dnes zidanje železnice stáne ogromne
LISTEK.
Smrt sreče.
Ona ga je zagledala, ko je šel z nahrblnikom z doma, neskončna bol ji je stisnila srce. On gre nazaj na front, mogoče ga nigdar . . . Od te strašne misli je zakričala. Ni se brigala kaj si bo kdo mislil. Bežala je črez njive. Ko sta se srečala, jo je objel brez besede čez pas, ona se ga je pa prijela s krčevitim obupom v slutnji njima preteče nesreče. Brez besede sta šla objeta. Ljubila sta se, kot dva golobčka, ki zidata gnezdo med spomladnim brstjem v bukovem gaju.
*
V predpustu, ko se je že polegel bojni vrišč, sta predle z materjo : ona je bila molčeča, da se je že materi čudno videlo. »Kaj ti je, Trezika?« Ona je objela mater okoli vratu in je prosila ; »Mati danes pride, jaz ga tako ljubim, dopustite, da se poročiva !« Mati jo je pelmila vstran. »Sem ti že stokrat rekla, da zeta iz tretje vasi nočem ! Tega pa posebno ne, ker ga ne trpim.« Jokaje se je dekla vrgla na postelj in pokopala svojo ne-
srečno glavico v blazine. Ko je on prišel, so mu odgovorili, da sedaj niso priprávljeni na gostijo. Pšenica je slabo obrodila, prešiča je vzela kugo, gorice je pobila toča, zraven toga je ona še premlada. Naj počaka na njo še dve leti, potem bi se znabiti dalo kaj govoriti. Njegova močna duša se je zgrudila pod težo teh besed. Obupno je zaklel k Bogu v nebesa, ki sliši kletve obupanih in nesrečnih. Ponoči je prišel nazaj iz tretje vasi narahlo. Potrkal je na okno, za katerim ga je čakal objem dveh nežnih rok, kjer je golobje srce deklice bilo samo za njega. »Tvoja bom. Če pa me dajo drugemu bom umrla.« Ni prisegala ni se jokala. Glas ji je bil trden ; dobro je vedela, kaj je rekla. Glasilo se je kot slovestna zakletev.
*
Prihodnjo nedeljo so Treziko oklicali s sosedovim Lojzem, ki je hodil za njo že več let. Ljubil jo je s vso strastjo svoje duše. Njena sanjava duša se je ustrašila njegove strasti in ga ni mogla ljubiti. Prosila ga je, naj jo pusti, pa ni hotel. Njeni stariši so jo pa silili. Samo pokimala je brez besede.
Eno uro pred poroko je v besni boli padla pred svojo materjo na obraz: »Mati, ne silite me,
ga nočem.« Mati jo je brcnila in jo vlekla za lase. »Poročiš ga, pa amen !«
Poroka je že minula. Mož in žena sta odišla spat. Naenkrat se sliši krik. »Pusti me, ti si za vedno črn pred menoj !« Na to so se vrata naglo odprla in je novoporočèna žena z razpletenimi lastni bežala iz spalnice. Izmed gostov je nihče ni upal ustavljati.
Zjutraj jo je sosedov hlapec našel ležečo v ogradi. Bledlo se ji je in je neprestano bruhala. Ko je prišel zdravnik, je samo zmajal z glavo. Na tretji dan so jo pokopali.
Na njeni grob hodita v tihih nočeh dve temni postavi molit. Mož ni ljubosumen na njenega dragega. Ko se na grobu srečata, se objameta in se jočeta eden drugemu na prsih . . . Nesrečni se ne sovražijo. Njih veže ljubezen skupne boli.
Pravijo, da so jo vidli fantje na vasi, kako v mirnih nočeh pride iz pokopališča. Gre po cesti v tretjo vas k svojemu golobčku . . . On ji drugi dan obisk vrne, Pride molit na njeni grob.
Louis Chevalier d’Arnot.
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
4. septembra 1921.
zneske penez in tega tüdi vláda nima za volo velikih drágih stroškov takoj pri rokah, je ona záto razpisala notránje posojilo v držávi sami. Ona tedaj právi či hočete, da Vam zidamo železnice mi posodite peneze. Držáva potrebüje za zidanje železnice 2 milijárdi kron, od štere svote bo prispevala Slovenija v Prekmurjem tristo milijonov, iz tega peneza se bode pláčala tüdi Prekmurska železnica.
Što bode podpisao to posojilo bode naložio svoj penez jáko plodonosno in varno. Od posojnega zneska dobi vsako leto 7% obresti ter bode uživalo veliko prednosti pred drügimi posojili, kakor: da se morejo polagati kak kaucije, uživajo pupilarno varnost, se morejo upotrebljavati za ustanove in depozite pri vseh jávnih blagajnah. Penez, šteri je v tem posojili posojen držávi, je prost vseh dávkov in doklad. Radi tega se more vpis tega posojila vsakomi kar najtopleje priporočiti.
Prekmurci : Pomagajte zidati svojo železnico, pomágali bodete s tem nájbolj samim sebi. Što ščé o tem več kaj znati in posojilo podpisati, naj se zglási od 1. do 30. septembra pri Mariborski eskomptni banki, podružnica v M. Soboti, gde se bode za Prekmurje imenüvano posojilo podpisovalo.
V soboto, 3. septembra večér poslühnimo vsi domačini v Čitalnici velkoga govornika, vseuč. profesora gosp. dr. llešiča!
NOVICE
Mári cena ide gor. 24. augusta je v M, Soboti jáko obiskano senje bilo. Trno dosta živine so kmetovje v küp Prignali. Privátni promet je máli bio, ár na vékše so samo živino küpüvali trgovci in mesárje, debeli živini je cena narásla ; pred senjem so ešče samo 9—10 K dávali in zdaj 11—12 K na živo vágo za srednjo máro, za 6—7 metrov žmetne pa 15 —16 K. Vüpanje jeste, ka v krátkem cajti ešče više pride, záto ka se carina zbriše, po šterom de naša mára pá v inozemstvo šla. Tisti kmetovje, šteri to počákajo, do srečni. Samo ka malo takši jeste, ki bi duže cajta požganje meli in za volo toga so prisiljeni odati kak náj prvle.
Zvoné brez carine. Vsaka občina lejko prištela v drügi, z tüjih držáv zvoné, za štere nam Prekmurcam nede trbelo carine pláčati. Občine, šterim zvoné trbej, zdaj se naj popaščijo z naročitvami, lejko de to samo krátki cajt trpelo.
Zanimivost: Na Goriškem v neki vési je umreo dne 23. augusta 1921 neka stara ženska, ki je po svoji smrti se za pár minut prebüdila in začela preramavati, da je zvedela na onem svetu, da bo dne 25. augusta 1921 t. j. v nači na četrtek sodni dén. Nastal bo viher tam, da bo vse skupaj zdrobilo. Kaj vse stáre ženske vse skupaj zgučijo. Ešče na zádnjo uro, kaj pove takšega, ka bi ljüdi Vervali.
Tolvajija. Na Gorici pri Kos Posestniki so 27. avgusta tolvaji v klejti okno vövtrgnoli in 4 žaklov pšenice odnesli, štero je okoli 3 metrov bilo. V toj noči so tolvaji ešče ednok nazáj prišli po več, samo ka njih je vért v pamet vzeo, na štero so tolvaji odbežali.
Razglas. Opozarjamo rezervne Oficirje, ki spadajo pod mariborski vojni okrug, da se morajo čimprej pismeno prijaviti komandi mesta v Mariboru. Prijava mora obsegati : a) čin, b) ime in priimek, c) poklic in e) stanovanje. Odredbe glede prijave rez. oficirjev pri svojih pristojnih vojnih okrugih ostanéjo tudi naprej veljavne.
Sebeborski župan je bio obsojen poleg tatvine edne breze v 2 dni zápora. Proti toj sodbi se je pritožil. Kakšno sodbo bo izreklo okrožno sodišče v Mariboru, bomo svoječasno poročali.
Poprévlanje slabi mostov. Minister za gozdarstvo je dovolo, da srmaške občine lejko nücajo les za poprávlanje mostov iz držávni logov po prepisani ceni.
Nemčija poprávlja naš železniški materijal. Nemška vláda je poslála v Beográd svojega komisárja na glijanje z našov vládov za volo poprávlanje lokomotivov in vagonov. Mednarodna reparacijska komisija je sklenila, da nam mora pláčati Nemčija vojno odškodnino tüdi v tom, ka se uničane in raztrgano železniški materijal nam mora na svoji stroškaj popraviti in vréd vzéti.
Ukinjenje poštnih nakaznic v kronski veljavi. Po razpisu kr. ministerstve za pošto in brzojav od 17. augusta t. l. razglašamo : Ker se finančno ministerstvo ne protivi, da se napiše znesek pri tuzemskih poštah vplačanih poštni nakaznic samo v dinarski veljavi, odrejamo, da se dne 1. septembra t. l. vplačila v kronski veljavi ukinejo in da se njihova vrednost (znesek) od tega dne dalje označa v dinarski veljavi ter da se vrši vplačilo nakaznic samo v dinarski veljavi. Razume se, da se morajo vršiti izplačila poštnih nakaznic ter njihov vpis v račun izplačanih poštnih nakaznic, odnosno v dohodno knjigo pošlnih nakaznic tudi samo v dinarsko-parski veljavi. Nakaznične police in tiskovine, ki se rabijo v nakaznični službi, pa so tiskane na kronsko-vinarsko veljavo, je uporabljati do popolne porabe, a pred uporabo se morajo vsepovsod označbe (tudi službene) v stolpcih itd., v kronsko-vinarski veljavi lično prečrtati oziroma raztočno in lepo na dinarsko-parsko veljavo popraviti. Največje vplačilo na eno nakaznico (uputnico) je 1000 (tisoč) dinarjev.
Več fantov iz Petánjec, Pertoče, Kupšinec in Tišine je bilo dne 2. máj. 1921 v slüžbi Alojza Nemec iz Tišine zasačenih pri tihotapstvi. Kak so jih vöposlünoli na orožniški postaji v Sodišincih, je vkradno Alojz Nemec orožnikom znesek 4983 kron, ka je nahájal pod nikšo košaro. Raztálao je denár med továriše, vsakemi po 400 kron. Alojz Nemec je bil káznovan pri okrožnom sodišči v Moriboru, gde je bio osomljen ešče drügih káznjivih delaj, njegovi továriši so dobili po 7 dni zápora.
Goljufija. Roza Küčan iz Kustanovce je dne 2. augusta 21. prodájala pred Dobrai gostilnov v M. Soboti grüške. Neznan človik je küpo od njé za 6 kron grüšk in je ponudil bankovec za 20 D. Rozi Küčan se je zdel té bankovec nevaljáven, vendar se je dála pregovoriti od küpca, sprejéla bankovec in dála küpcu 74 kron nazáj. Gda je ščela v ništernoj trgovini pláčati s tem bankovcem je zvedla, da je bankovec resnično nevaljáven. Tako je bila sirota oškodována za 80 kron. V nedeljo 7. augusta 1921. pa je slučajno naletela na dotičnega človeka v M. Soboti in ga izročila redarju. Bio je Miklož S., delavec iz M. Sobote. Pred sodiščem je trdovralno tájil, ár se je dokázalo, da je on bil dotični nepošteni küpec. Dobil  je eden den zápora in pláčati more Rozi Küčan 80 kron odškodnine. Pazite pri sprejem bankovcev —bankovci po 20 D. so nevaljávni, — da ne nasedi še kdo podobnemu sleparju.
Razglas. Davčno okrajno oblastvo v M. Soboti nas naproša, da objavimo sledeče : Začasni zakon o proračunskih dvanajstinah z dne 27. junija 1921. Službene novine, 154 določa v čl. 36, B. št. in 13 sledeče izpremembe dosedanjih predpisov. a) Neposredni davki, državni pribitki in avtonomne doklade dospevajo v plačilo (se morajo plačati) dne 11 2., 1. 5., 1. 8., in 1. 11. vsakega leta, vsakokrat za tekoče koledarsko četrtletje, torej n. pr. 1. febr. za čas od 1. jan. do konca marca i. t. d.
Ako se ne plačajo vsakokrat tekom 14. dni, se prisilno izterjajo. Le rentnina in dohodnina, ki se pobirata z obrtnikom pri izplačilu rentni, ali dohodarnini zavezanih prejemkov dospevata v plačilo ob dosedanjih rokih, ki jih dolocata § § 134 in 235 zakona o osebnih davkih, b) Zamudne obresti se računajo s 50 v od vsakih 100 K zaostalega davka z državnimi pribitki in avtonomnimi dokladami vred za vsak mesec (6 % leto). Drobci v denarju pod 100 K in drobci v mescih se pri računanju ne vpoštevajo. Zamudne obresti odpadejo, ako vsakokratni zaostanek z državnim pribitki in avtonomnimi dokladami vred ne presega 100 K. Strimka je na dolgu na dne VIII.
1., 21. dospeli zemljárini, hišni najmarini in podobnim z državnimi pribitki in avtonmonimi dokladami vred 1061 K 50 v. Ako plača ta znesek VӀӀӀ. 31., 21. je oproščena zamudnih obresti, ker še ni potekel en cel mesec od dneva dospelosti (plačanja). V primeni, da prav za zaostanek IX.
29., 21. znašajo zamudne obresti 5 K to je za en mesec od navzdol zaokroženega zaostanka po 1000 K, ako bi pa stranka plačala zaostanek X. 2., 21. plača zamudne obresti za dva meseca t. j. 10 K. Obresti se torej računajo ob vsakem plačilu od celega dospelega zneska. Za opomin se plača od vsake polne krone 4 vinar. Za rubež se plača od vsake polne krone 4 vinar. Za prodajo se plača od vsake polne krone 2 vinar najmanj pa 50 v. za opomin 1 K za rubež ali prodaj. Plačajte toraj davke vedno pravočasno, da se izognete velikih stroškov. Ne čakajte na opomin. Poštne položnice (čeki) ki jih dobite od davčnega urada, veljajo že za izvršen opomin. Dokler odmera (predpis) za tekoče leto še ni izvršena se plačujejo davki po višini zadnjega definitivnega predpisa.
Darovi. Ob priliki fantovščine gosp. Vojska se nabralo za Jugoslovansko Matico 420 K, g. M. N. daruje namesto oddelka finančne straže v Murski Soboti 1 K za Jugoslovansko Matico. Gospodičina Mici Pušenjak je prodala za 400 K kolekov v prid Jugoslovanski Matici. Najlepša hvala.
Razglas. Na šoli za babice v Ljubljani se začne dne 3. novembra 1921. učni tečaj za babice s Slovenskim učnim jezikom. Tečaj bo trajal do dne 30. junija 1922., t. j. osem mesecev. V ta tečaj se sprejemajo ženske, ki še niso prekoračile 40. leta svoje starosti in ki so, ako so še neomožene, dovršile 24. leto ter so učnega jezika zmožne v besedi in v pisavi. Pouk je brezplačen. Vse prosilke morajo vložiti pismeno prošnjo za sprejem v babiško šolo pri pristojnem okrajnem glavarstvu, oziroma mestnem magistratu, do dne 10. oktobra, 1921. Prošnji naj prilože krstni in rojstni list, eventuelno poročni list, ali, če so vdove, smrtni list svojega moža, dalje oblastveno potrjeno nrastveno izpričevalao, potem izpričevalo uradnega zdravnika pristojnega političnega oblastva, da so zdrave in telesno in duševno sposobne za uk, potem izpričevalo, da imajo cepljene koze ali da so jim bile koze iznova cepljene, izpričevalo o šolski izobrazbi in, če so ubožne tudi zakoniti ubožni list. Dne 3. novembra 1921. ob osmih se morajo prosilke osebno javiti pri profesorju babiške šole (porodniški oddelek splošne javne bolnice v Ljubljani), kjer naprej opravijo predpisani sprejemni izpit. Vse učenke morejo bivati v internatu. Učenke, ki so ubožne in potrebne, se sprejmejo v internat brezplačno, premožnejše pa morajo plačevati hrano v internatu. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, sanitetni šef : dr. Krajec s. r.
* Resnica o davkih. V odgovor vsem hujskačem in brezdomovincem, listom nizkega mišlenja in lažnivega pisarenja priobčujemo naslednje številke : Od osvobojenja pa do dne I. junija so plačale na trošarini posamezne kronovine te-le davke : Hrvatska in Slavonija 94,797.801.73
4. septembra 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
dinarjev, Bosna in Hercegovina 63,527.133.75 dinarjev, Vojvodina 70,866.420.43 dinarjev, Dalmacija 5,250.549.26 dinarjev, Slovenija 69,644.131. 76 dinarjev, Srbija in Črna gora 110,499.464.92 dinarjev, Tako govore suhe številke. Pri tem pa moramo pomisliti, da je bila Srbija vsled vojne silno prizadeta in da je trpela ta dežela tako, kakor nobena druga. Naj nam odgovore na te številke brezvestni hujskači in brezdomovinci !
Zakaj so Avstrijski penezi tak malo vredni ? Zrok tomi je to, da Avstrijska vláda vsakši dén dá štampati nove pa več papérni penez, šteri nikšega pokrita z vrednostjov nemajo.
Promet državni bonov. Leta 1919 je bilo Povodom kolkovanja starih austrijskih bankovcev izdanih 20% državnih bonov za 335.488.655 K in 20 milijonov 245.000 D. Od teh bonov je ostalo danes v prometu še za 136,683.500 K in 3,106.000 D. Boni se obrestujejo po 6%.
Reforma monopolske takse na vžigalice. Iz Beograda nam poročajo : Monopolske takse na vžigalice. Načelo produkcijskega monopola je odklonjeno in bo produkcijski monopol tudi v Srbiji odpravljen. Monopolska taksa naj bi v bodoče znašala za male žepne škatljice do 55 vžigalic po 12 in pol para za škatljico za normalne (švedske) škatlje do 60 vžigalic po 10 para, za vžigalice, ki se vžigajo na razni predmetih, po 15 para za škatljo s 100 vžigalicami, za objčajne žveplenke v škatljeh z 120 šibicami po 15 para. Etikete na škatljah bodo morale biti odobrene od monopolske uprave in smejo imeti besedilo samo v narodnem jeziku. Sklep monopolske uprave mora odobriti še finančni minister.
V nedeljo, 4. IX. popoldne ob ½5. uri velika nogometna tekma na športnem trgu med čakovskem ČŠK in Muro.
ŠOLSTVO.
x Iz službe odupuščen učitelj. Učitelj Kolman Tátraji v Zamoštji je odpuščeni iz svoje službe, ker ni Jugoslovanski državljan.
x Imenovanje : Dežman Jelka, učiteljica za Cankovo ; Golob Franc, učitelj in Voditelj za drž. Slov. 5 razrednico v Dolnji Lendavi ; Groharjeva Irma, učiteljica za drž. Slov. 5 razrednico v Dolnji Lendavi ; Kusterle Miha, za učitelja v Sv. Jurju ; Draksler Maria za učiteljico v Murski Soboti na drž. 5 razrednici ; Horvat Janko za pom. učitelja v Prosenjakovcih.
x Premeščenje. Weber Josipina, učiteljica iz Odranc v Beltince ; Runovc Ivana, učiteljica v Dolnji Lendavi iz madž. 4 razr. na drž. slovensko 5 razrednico ; Cerjak Zinka, učiteljica iz Bogojine v Dolgo vas na Slov. vzporednice; Kallat. Adolf, učitelj-vodja iz Švetahovcev v Fikšlince ; Župančič Franc, Voditelj iz Fikšlincev za voditelja v Gerlincih ; Simon Marija, učiteljica iz Cankove v Gerlince ; Aničič Tilka, učiteljica iz Sv. Jurija v Martjance ; Babič Filip, učitelj z Bakovcev v Svetahovce za voditelja in Škerlak Magdalena, učiteljica iz Sebeborcev v Kapco.
x Zaprisega prekmurskega učiteljstva. Vsled ukaza ministerstva za prosveto bo vse učiteljstvo svečano zapriseglo v sredo, dne 14. septembra t. l. v Murski Soboti in Dolnji Lendavi, x Šolska kuhinja v Vidoncih na drž, 2 razrednici. Šolsko Vodstvo v Vidoncih bo ustanovilo v šolskem letu 1921/22 šolarsko kuhinjo. V kuhinji se bo kuhalo za 80 otrok in sicer v prvi vrsti za učence iz oddaljenih krajev, potem pa za revno deco. Krompir, fižol, moko, luk ajdinsko kašo, jajca dajo brezplačno starši in premožnejši posestniki. Država da K 3000 podpore zamast in za kuhinjsko opremo. Kuhinjo in vse
račune vodijo učenke višje skupine same pod nadzorstvom in vodstvom učiteljice Marije Kontlerjeve.
x Nova Slov. drž. šola v Dol. Lendavi. Višji šolski svet Ljubljani je odredil, da se kupi v Dolnji Lendavi stavbišče in da se na njem zgradi moderna in z vsem potrebnim opremljeno poslopje za novo ustanovljeno drž. slovensko petrazredno šolo z voditeljevim stanovanjem in s telovadnico, ki bo služila tudi za meščansko šolo. Komisija pregleda stavbišče 7. septembra t. l.
x Popravila na državnih osnovnih šolah v Prekmurju. Višji šolski svet v Ljubljani je naročil okrajnemu šolskemu svetu v M. Soboti, da se naj izvrše najnujnejša popravila na državnih poslopjih osnovnih šol v Prekmurju in da se te šole opremijo z učili, ki jih še nimajo, ki pa so za uspešni pouk neogibno potrebno. 
x Šolarska mladinska knjižnica za drž. osnovne šole v Prekmurju. Okrajni šolski svet je naročil za vse državne šole v Prekmurju mladinske knjige in sicer za vsako šolo po 560 kron.
x Vpisovanje v meščansko šolo. Na meščanski šoli (polgári iskola) v Murski Soboti je Vpisovanje učencev in učenk v pisarni ravnateljstva v torek, dne 13. septembra od 8. do 11. ure. K vpisovanju je prinesti seboj zadnje šolsko izpričevalo in izpisek iz krstne knjige in domače pristojne občine. Naslednjega dne v sredo 14. septembra je ob 8. uri je služba božja. V četrtek, dne 15. sept. je ob 8. uri redni pouk. V torek, dne 13. septembra ob 11. uri skupna pevska vaja za II. III. in IV. razred. Ravnateljstvo meščanske šole.
POLITIČNI PREGLÉD.
* MADŽARSKA. Baranja : Naša držáva je, kak že znáno, zapüstila oni tao Baranje in Pečuh, šteri je po trianonskem kontraktuši spadno pod Vogrsko. Dosta lüdi, tüdi Madžarov, je zapüstilo te kraje, ár so znali, ka nedo Madžari njim dáli telko sloboščine in reda v žitki kak Jugoslávi. In prav so meli. Včasih, da so Madžari prišli, začnoli so rekvirirati — pošten človik právi krádnoti — máro, silje in drüge vrednosti. Brezi plačila odtirajo máro, odpelajo silje. Puno lüdi so vrgli v vozo, aresti so puni, dosta lüdi, náj oprvim ugledne može, so pobili. Dokázali so Madžari, da so nej lüdjé, ka jih bojna na nikaj navčila. Tüdi oni, šteri so žmetno čakali osloboditele Madžare, dnes kesanje obujajo, ár so želeli Madžare nazáj. Iz kmeta so pálik napravili užnja, delavec njim je kak mára, grofje pálik ládajo in lüdstvu kripijejo. Po cejli Baranji gre en glás : nazáj k Jugosláviji, gde láda demokrácija, sloboščina, gde je pred právdov sakši človik glihni, gde láda réd in delo. Naskrivoma so Baranja poslali deputácijo v Beográd k našoj vládi za pomoč. Naš ministerski svet je soglasno sklenil pritožbo ententi v Pariz notri dati, istocajtno pa so poslali na madžarsko granice vojaštvo, ár so Madžari ščeli iti malo prek granice. Zádnji glási vöpovejo, ka de mála antanta — Jugoslávi in Románíja — pálik zasedla Baranjo da de ednok réd narédila.
Stráj pred Jugoslávi. Na drügem mest pišemo, kak Madžari delajo ž Nemci. Proti Nemcami si vse vüpajo. Náčiše je proti Jugoslávam. Vláda je dála nálog svoji vojski, žandárjem in vsem bandam, ka ne smejo proti Jugosláviji in Jugoslávam nikaj včiniti. Tüdi či bi Jugoslávi ščeli kaj včiniti, na példo iti do Monoštra, ne smejo Madžari proti tomi nikaj ne činiti. Iz toga se vidi kak ugled in spoštüvanje uživa naša držáva pred Madžari. Jugoslavski bajoneti znájo delati, pa tüd réd v držávi držati in čuvati granico.
Zapádna Ogrska. Po trianonskem mirov nem kontraktuši spádne zapádna Ogrska, takzvára
Burgenland, pod Austrijo. Koncem preminočega tédna so ščeli Nemci zasesti té tao Ogrske. Madžari so odišli, püstili pa so notri svoje bande, Štere so v boj šle proti Austrijcem, da so prišli na granico. Pri Friedbergi in Hartbergi so vküp skočili z austrijskimi žandárji. Ubili so komandanta žandárov in nikše oficire, drügi so pobegnoli. Kak se čüje so pri tom nabili tüdi enega francoskega oficira, za ka do Madžari trnok kaštigani. Madžari so ujeli v gozdu tüdi tájnika krščansko-socijalne stranke iz Dunaja Schneider-ja, pa so ga v gozdu ustrelili. Nekaj nemških poslancev bi tüdi skoron ujeli, pa so njim právocajtno vujšli.
Madžarske bande strahoto delajo po Zapádni Ogrski. Lüdstvo kolejo, máro in silje odtirajo in odpelajo kak v Baranji. Lüdstvo, tüdi Madžari, živé v velkom stráhi in beži na naše ozemlje v Prekmurji. V logi pri Tvrdkovi jeste puno máre pa kmetov,  šteri so odbežali pred madžarskimi bandami iz Madžarske. Nam se ti lüdjé milijo, pa bi Madžarom radi prekdáli tukajšnje madžarone, a one poštene lüdi od tam k nam vzéli. Tüdi pošteni človek ne ostáne zdaj na Madžarskem, tam so samo morilci in tolvaji, tisti pošteni pa, šteri so ešče tam, so internirani ali zapreti z komunisti vréd. Naša grlica je močno in dobro začuvana, v Prekmurje nede nigdár več stopila tá Horthyjeva zvirina !
Granice Jugoslavije. Čüjejo se glási, ka Madžari želejo nazáj dobiti Dolnjo Lendavo in ništerne vesnice okoli D. Lendave, zato pa nam Madžari dávlejo do Rébe in Monoštra celo ozemlje. Naša držáva je nej ščela o toga čüti, mi ščémo granice, kak v trianonskem kontraktuši napisano. Dolnja Lendava more naša ostáti, ár je to za nás gornje Prekmurce edina pot v svet po železnici. Pe tüdi Lendavčani sami neščejo pod Madžarski »žegen«. Opozárjamo našo vládo, naj nikak se ne gliha za Lendavo ! Madžarska do Rábe in Monošter že ednok samo spádne k Jugosláviji, či je ne dobimo že zdaj pri razmejitvi.
* JUGOSLAVIJA : Naš králj Aleksander je že skoron ozdravo z betega na slepom črevi, pa pride té mesec v Beográd nazáj. Delajo se velke priprave za njegov sprejem. Vsi poslanci do šli naproti do italijanske grence, od tam idejo ž njim v Beográd. Slovenci mo svojega králja sprejeli v Ljubljani.
* ITALIJA: Boji med fašisti in socijalisti so malo enjali, ár so se obej grupi malo poglihali. Tüdi ministerstvo vsigdár jačje kaštiga obej grupi, či se bijeta.
* NEMČIJA : Držávnoga poslánca Erzbergerja so v kopališči, gdé je bio na počivanji, bujli. Bujla sta ga dvá neznána človeka, pa je vláda razpisala nagráde 100.000 márk, da se morilca vöpoišče.
* RUSIJA: Lakota trpi dalje, lüdstvo nemira in beži iz svojih vesnic, ár so že vso trávo pojeli. Ránijo se z trávov. Komunisti zgübljajo velávo in nede dugo, ka da zavladalo pálik lüdstvo, nej pa samo komunisti.
V nedelo popoldnévi pa moremo viditi tisto interesántno nogometno tekmo !
Vasárnap délután ne unatkozzunk odahaza, hanem menjünk ki a sport-térre !
ŠČETE KAJ KÜPITI
ALI
MÁTE KAJ ODATI
Razglašüje v „Prekmurskom Glásniki“ !
Prekmurski Glasnik naj ne manjka v nobeni hiši v Prekmurju.
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
4. septembra 1921
PSK—MÜRA 1:5 (0:2).
V nedelo, dné 28. augusta je obdržao naš mládi športni klub drügo prijátelsko nogometno tekmo z preloškim športnim klubom. Po lendavski zmági smo z nájvékšem zavüpanjem čakali na to tekmo. Pa smo se tüdi nej vkanili v tom ár je naša grupa doségnola njé vrejdno zmágo, pa s tém je pálik impozántno posvedočila, da má živlensko zmožnost.
Grupa gostov je popoldné ob 3. vöri prišla z autobusom in ob ¼ 5. vöri je že vöni bila na športnem prostori. Od krasne lege športnega prostora so gostje jáko presenečeni bili. Točno ob 5.,vöri na ostro sfüčka sodnik g. Gregorovič in se začne špilanje z premočjov grupe gostov. V 6. minuti Kardoš 1. z uspešnim izdrlom se narodo prvi gol, od šteroga je velikánsko navdüšenje postanolo od navzoče publike. Naša grupa se potem vsebole notrisegrela v špilanje in v 13. minuti pálik Kardoš Ӏ z káznojočim brsom správi drügi gol. Špilanje je v nadalnjem poteku brezi novoga uspeha, liki zadosta z premenjávani in napetimi prigodki bogáto teklo. Halftime : 2:0 v zmágo Mure.
Drüge polovice v prvoj minuti je grupa gostov vehementno napádala in ob toj priliki Kramarits z glavov jáko lepo notridao njuv jedini gol. Potem znovič naša grupa pride v front in Šimon z krasnim notridánjom je Kardoš I. neobránjeni gol spravo. Po málom potem pa Norčič lepo dobleno labdov 4. gol strelo. V 28. minuti že pálik Kardoš Ӏ. streli 5. gol.
Špilanje naše mláde grupe je Splošno zadostilo naše pričakovanje. V Špilanji se velikánska moč vole skázala. Posamezno so krasno producirali : Kardoš 1., Gjöri, Haužer, Šimon in Janža.
Špilarji grupe gostov so nájbougši bili center in levi-skrádnji. Individuelno so lepo špilanje producirali, liki falilo je sküpno špilanje in težávno poraz glávno tomi májo zahváliti. — Po tekmi je sküpna večérja bila pri Benki in potem, točno ob 10. vöri je odišla z autojom nazáj v Dol. Lendavo tá simpatična grupa.
Lejpo vrejme, dobra igra in krasni uspeh je bio in tista mála publika, štera je navzoči bila té tekme, se res športno oponášala. Ali kak se z žalostno materijálno zgübov skončalo to podjetje našega šport kluba, sledéče vöpokážemo, naj má količkáj pojma naša publika :
Stroški grupe gostov do Dolnje
Drági prijáteli športa, vsi dobro poznate težávno materijálno stánje našega mládoga šport kluba in ki ste navzoči bili nedelsko tekme, ste vidli, da so naši špilarji potrüdni in májo zmožnost živlenja, pa dönok kaj smo vidli ? Vsi meščáni in urádniki se niso pokázali na športnem prostori, či ránč je našega šport kluba nájvažnejši del pravila, da je vsefelé politiziranje sigurno zabránjeno. Jedini cil má kultivirati, povzdigati šport in ga napraviti priljübljenoga. Nerazmimo torej to očividno indolencijo, kaj je tomi vzrok ? Ár se ránč v športi skrivle edna takša tájna moč, štera v čütenji ujedini lüdstvo in tisti, ki so ednáki v čütenji, kre drüge stráni tüdi bliže stoji eden k ovomi.
Naprošamo poštüvano publiko, da se v bodoče v večjem številu udeleži naših prireditev in
nás v vsakom poglédi podpira ! Či se nam ešče enkrát tak zgodi, kak zadnjič, bomo primorani napovedati konkurz !	(—)
*
V nedeljo, dne 4. IX pride čakovska grupa v Mursko Soboto. Tékrát : istinsko z močnimi igralci vöstopi naš mládi klub in tá tekma bode trnok interesántna.
Prosimo cenjeno publiko, naj se te tekme polnoštevilno udeleži.
SOKOLSTVO.
V nedeljo dne 4. sept. 1921 se vrši izlet v Sv. Lenartu, ki je bil prvotno določen za 24. avg. a vsled smrti blagopok. kralja Petra, preklican. Zdravo!
GOSPODARSTVO.
q Poziv na trgovce industrijce in obrtnike ! »Uradu Ljubljanskega velikega semnja« klub najvestnejšemu delu ni mogoče sestaviti popolen seznam trgovcev, industrijcev in obrtnikov iz vzhodnih delov naše države, da bi se jih povabilo na naš semenj. Zato naproša »Urad Ljubljanskega velikega semnja« vse industrijce, trgovce in obrtnike, ki imajo trgovske zveze v hrvatskih in srbskih pokrajinah naše kraljevine, da pošljejo svojim odjemalcem in trgovskim prijateljem iz teh delov naše države vabile za poset »Ljubljanskega velikega semnja«. Potrebne tiskovine da brezplačno na razpolago Urad Ljubljanskega velikega semnja. V interesu stvari je, da naši pridobitni krogi omenijo v vsakem svojem dopisu namenjenem izven Slovenije našo prireditev s kratkim vabilom na poset. V informacijo naj služi, da se dobe legitimacije in sejmski znaki, ki upravičujejo do polovične vožnje po vseh železnicah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljano in nazaj, in do prostoga vstopa v vse sejmske prostore za celo dobo velesejma proti pred plačili Din. 25. pri Uradu »Ljubljanskega velikega semnja« in pri sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih. Semjski urad preskrbi na naročilo tudi stanovanja.
q Vstopnina za Ljubljanski veliki semenj“. Vstopnina za enkratni vstop v vseh razstavno prostore »Ljubljanskoga velikoga semnja« bo znašala Din. 5. Do trajnega prostega vstopa pa upravičuje le legitimacije s sejmskim znakom. Sejmske legitimacije z sejemskim znakom se dobiti zan Din. 5 pri sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih kraljevine in pa neposredno pri Uradu ljubljanskega velikega semnja. Za polovično vožnjo po železnicah upravičuje le legitimacija s sejmskim znakom, ne pa tudi vstopnica za enkratni vstop. Da pri blagajnah na sejmišču ne bo gneče se bo Prodaja vstopnic za enkratni vstop po ceni 5 D. poverila tudi nekaterim trafikam v mestu, kakor tudi Tourist Officeju v Ljubljani, Dunajska cesta, ki oddaja tudi sejmske legitimacije z znakom.
q Fotografiranje na sejmišču. Vsako fotografiranje na sejmišču je brez odobrenja »Urada Ljubljanskega velikega sejmnja« prepovedano. Kdor bi želel slike paviljonov, posameznih razstavnih lokalov, posameznih predmetov ali celega sejmišča se naj obrne na sejmski urad.
Pošta uredništva.
Črenšovci več Slovencev. Posláno pismo je brez podpisa, tak je nemremo objaviti. Či je resnica, tak se pa tüdi spoštenjom lejko vsaki dopisnikar podpiše. Te odgovor tüdi slüži vsém tistim, ki brezpodpisa so nam pisali.
Prekmurska Posojilnica
r. z. z o. z. v Murski Soboti
razpisuje službo pisarniškega uradnika s takojšnjim vstopom Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti do 15. septembra pri načelstvu zavoda. Prosilci zmožni samostojnega knjigovodstva imajo prednost.
KRASNA VILA,
s parkom v idilično lepem slovenskem trgu ob železniški postaji, v najlepši legi, enonadstropna moderna nova zgradba z balkonom in verando, sedem parketiranih sob in vsem konfortom, je radi preselitve pod ugodnimi pogoji na prodaj. Ponudbe je poslati na uredništvo „Prekm. Glasnika“.
GONILNI JERMENI
za fabrike, mline, žage in poljedelske stroje v vsaki širini v zalogi pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 13.
Novo prispeli
Cerkveni zvoni
právi iz bronca, jamstvo na desét let. V magazini okoli 50 falátov, rázne velikosti pri: METAL LUBI D. D., Zagreb Ilica 134.	Telef. 1—98.
Zahtevajte cenovnike !
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, Štere se izdelujejo v fabriki I. Sinigoj, prvléj Steijer v Ljutomeri. V zálogi mam vsefelé ledra, poplate in tüdi vse šusterske potrebščine. Poglednite v zálogo.
ALBIN SAGADIN
trgovina z ledrom
v BELTINCI, (Prekmurje).
RAZGLAŠŰJTE v „PREKM. GLASNIKI“
SAMO EDNOK
Probajte pri meni küpüvati leder, poplate pa drüge čevljárske potrebščine, nigdár nete šli v drügo trgovino. Franc Cőr trgovec v Murski Soboti.
Fal cena !              Dobro blágo !
POTPÉRAJMO PREKMURSKI GLASNIK!
Odgovorni urednik : Talányi Franc. Tisk: „Prekmurska
Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika“,