75 1.21 Polemika, diskusijski prispevek, komentar Predlog izhodišč obravnave človeških posmrtnih ostankov – konservatorski pogled na primeru arheoloških izkopavanj v historičnem mestnem jedru Črnomelj © Tina Britovšek Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije; tina.britovsek@zvkds.si Uvod V zadnjih desetletjih v Sloveniji izvajamo številne preno- ve trgov okrog cerkva, kjer z gradbenimi deli posegamo v območja nekdanjih pokopališč, ki so bila v času jože- finskih reform, konec 18. stoletja, večinoma opuščena ali prestavljena izven mestnih središč. Ena izmed posledic vse pogostejših posegov v areale nekdanjih pokopališč so zaščitna arheološka izkopavanja. Zaradi tega se arhe- ološka stroka sooča z velikim številom izkopanih člove- ških posmrtnih ostankov, katerih nadaljnjo usodo sicer opredeljuje zakonodaja, ki pa se v praksi zaradi različnih razlogov in specifičnosti okoliščin arheoloških raziskav zelo različno izvaja. V prispevku so obravnavani člo- veški posmrtni ostanki, izkopani z arheološko metodo, katerih ime in priimek nista znana in ne sodijo pod de- finicijo vojnih grobišč. 1 Namen prispevka je na primeru številnih arheoloških izkopavanj v mestnem jedru Črno- melj prikazati različno prakso in vprašanja, ki se odpirajo ob posegih v nekdanja pokopališča, ter posledice, ki jih takšni posegi prinašajo. Mestno jedro Črnomelj (EID 1-00087) je razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena, za katerega je var- stveni režim določen z aktom o razglasitvi v Sklepu o razglasitvi mestnega jedra Črnomelj za kulturni spome- nik lokalnega pomena (MJČ 2001). Skladno z varstve- nim režimom v mestnem jedru, kjer je dokumentirana kontinuirana poselitev od prazgodovine do danes, varu- jemo tudi zemeljske plasti, zato je treba pri kakršnihkoli posegih v tla obvezno opraviti predhodne arheološke raz- iskave. Usmeritve varstva arheoloških ostalin, določanje vrste in obsega predhodnih arheoloških raziskav ter stro- kovni nadzor nad raziskavami dediščine in arheoloških ostalin izvaja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slo- venije v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (ZVKD 2008; v nadaljevanju: ZVKD-1) in na podlagi javnega pooblastila. 1 V ojna grobišča obravnavata dva zakona, Zakon o vojnih grobiščih (ZVG 2003) ter Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ 2015). Kratek pregled z arheološko metodo izkopanih človeških posmrtnih ostankov v historičnem mestnem jedru Črnomelj Znotraj historičnega mestnega pomola v Črnomlju danes stojita dve cerkvi, župnijska cerkev sv. Petra, ki se v virih prvič omenja leta 1228, ter poznogotska cerkev sv. Duha, v virih prvič omenjena leta 1487. Okrog njiju je bilo vsaj do konca 18. stoletja pokopališče, ki so ga po opustitvi prestavili v V ojno vas. Od konca druge svetovne vojne do danes so bila zaradi urejanja infrastrukture znotraj me- stnega jedra izvedena številna zaščitna arheološka izko- pavanja. Na kratko bodo predstavljena le tista, pri katerih so bili odkriti in izkopani človeški posmrtni ostanki. Leta 1951 je bilo pri urejanju infrastrukture na današnji Ulici Staneta Rozmana, na zahodni strani cerkve sv. Petra, iz- kopanih in dokumentiranih pet človeških skeletov, še več pa jih je bilo ob gradbenih delih domnevno uničenih (Sli- ka 1: 1). Skromni ostanki grobišča so na podlagi grobnih pridatkov datirani v staroslovansko obdobje, 10.–11. sto- letje (Šribar 1961, 81–89). Najdbe hrani Narodni muzej Slovenije, za odkrite človeške posmrtne ostanke pa nam ni uspelo odkriti mesta hrambe, zato domnevamo, da so jih ponovno pokopali. Kljub temu, da so bila kasneje na območju nekdanjega pokopališča ob cerkvi sv. Petra iz- vedena obsežnejša arheološka izkopavanja (Slika 1: 6, 9–12), niso bile odkrite najdbe iz staroslovanskega obdo- bja. O obsegu in značilnostih najstarejše, staroslovanske faze grobišča ob cerkvi sv. Petra in vseh nadaljnjih faz bi bistveno prispevala izvedba nadaljnjih mikroskopskih, molekularnih in izotopskih analiz na izkopanih človeških posmrtnih ostankih, ki večinoma niso vsebovali grobnih pridatkov. Na Ulici Mirana Jarca, na južni strani cerkve sv. Petra, je zaradi predvidenega prekopa za plinovod leta 1998 arheološka sondiranja izvajala strokovna ekipa Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna eno- ta Novo mesto (v nadaljevanju ZVKDS, OE Novo me- sto). Odkrit je bil jugovzhodni vogal srednjeveškega in novoveškega pokopališča ob cerkvi sv. Petra (Slika 1: 6). Znotraj pokopališča je bilo odkritih 11 grobov, vsi so ležali v smeri vzhod–zahod, brez grobnih pridatkov (Ma- son 2001, 19–20). Leta 2008 so bila ob severni fasadi »Stare šole« v Črnomlju, ki predstavlja skrajni južni rob Arheo 40, 2023, 75–81 76 pokopališča, izvedena arheološka izkopavanja, dela je iz- vedla strokovna ekipa ZVKDS, OE Novo mesto (Slika 1: 10). Odkritih je bilo 198 človeških skeletnih posmrtnih ostankov. Skupaj je bilo odkritih 209 človeških skeletnih posmrtnih ostankov, ki jih hranijo kot del arhiva arheolo- škega najdišča v prostorih ZVKDS, OE Novo mesto. Ma- kroskopske analize človeških posmrtnih ostankov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še niso bile izvedene. Ob prenovi tlakov župnijske cerkve sv. Petra leta 2012 so ponovno odprli grobnico (Slika 1: 9). Ob odprtju je bila prisotna tudi antropologinja dr. Petra Leben Seljak zaradi predvidenega pregleda in izdelave antropološke analize človeških posmrtnih ostankov v grobnici. Žal zaradi sla- be ohranjenosti skeletov antropološka analiza ni bila mo- goča. Letnice na krstah razkrivajo čas smrti pokojnikov, tj. obdobje med letoma 1759 in 1782. Najverjetneje gre za družinsko grobnico, saj so med pokojniki tudi otroci in ženske, kar je bilo mogoče razbrati na podlagi velikosti krst (Leben Seljak 2012). Človeški posmrtni ostanki so ostali v grobnici. V letih 2018 in 2019 sta zasebni podjetji Magelan sku- pina, d. o. o., in Arhos, d. o. o., na Ulici Mirana Jarca, znotraj vzhodnega predela nekdanjega pokopališča pri cerkvi sv. Petra, izvajali arheološka izkopavanja (Slika 1: 11). Odkritih je bilo 335 skeletov človeških posmrtnih ostankov in 1,5 m³ neartikuliranih človeških skeletnih posmrtnih ostankov. Prvega strokovnega poročila o izve- deni arheološki raziskavi še ni, prav tako še ni bila sklica- na komisija za poterensko obdelavo arhiva arheološkega najdišča. 2 Človeške posmrtne ostanke trenutno hranijo v prostorih podjetja Arhos, d. o. o., v Brežicah. Leta 2019 je Zavod Skupina STIK na severni strani cer- kve sv. Petra zaradi prenove trga in ureditve infrastruk- ture izvedel arheološka izkopavanja (Sliki 1: 11; in 2). Odkritih je bilo 450 skeletov in približno 2 m³ nearti- kuliranih človeških skeletnih posmrtnih ostankov (Ti- ran, Pavkovič, Klasinc 2020). V zapisniku komisije za poterensko obdelavo arhiva arheološkega najdišča je bilo določeno, da je treba na 450 skeletih izvesti osnov- ne makroskopske analize (spol, starost, degenerativne spremembe). Analiza je v teku in se izvaja v prostorih Univerze v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo pod strokovnim vodstvom doc. dr. Tamare 2 Raziskava je v mirovanju zaradi nerešenih poslovnih in finančnih vprašanj. Leskovar. Del skeletov je vključen v raziskavo »Primer- java ohranjenosti DNA med skeleti iz arheoloških najdišč Črnomelj in Ljubljana - Njegoševa ob uporabi različnih skeletnih elementov«, ki jo izvaja Inštitut za sodno medi- cino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v študij- skem letu 2023–2024. Arheološka izkopavanja v cerkvi sv. Duha in okoli nje so bila izvedena v letih 1988–1991 (Slika 1: 2, 3, 4) in leta 2006 (Slika 1: 8). 3 Odkrito je bilo pokopališče iz časa od poznega 15. do poznega 18. stoletja. V letih 1988– 1991 je bilo izkopanih 168 človeških skeletov. Pokopa- lišče je ležalo na umetni terasi, ki jo na južni in vzhodni strani omejuje poznosrednjeveško mestno obzidje. Pod pokopališčem so bile dobro ohranjene poznoantične in prazgodovinske plasti (Mason 1990; Mason 1991; Ma- son 1992). Na človeških posmrtnih ostankih zaradi po- manjkanja finančnih sredstev in časa niso bile izvedene antropološke analize (Mason 1990, 217). Kasneje so bili ponovno pokopani na zdajšnjem pokopališču v V ojni vasi. Lokacija pokopa je sicer zavedena v arhivskih virih pokopališča, 4 ni pa bil določen vzdrževalec groba, niti ni bilo postavljeno obeležje. Danes je območje zanemarje- no, vprašanje časa je, kdaj bodo lokacijo groba namenili za druge pokope. Iz tega sledi, da je treba že v začetni fazi, še pred izvedbo arheoloških izkopavanj znotraj ob- močij nekdanjih pokopališč, investitorja gradbenega po- sega opozoriti na morebiten sekundarni pokop izkopanih človeških posmrtnih ostankov in predvsem določiti vzdr- ževalca, kraj ter način pokopa tistih človeških posmrtnih ostankov, ki so iz različnih razlogov izločeni iz arhiva arheološkega najdišča. Arheološka izkopavanja na trasi južnega kraka kanaliza- cije ob reki Lahinji (Slika 1: 5) so bila izvedena v letih 1996–1997, izkopanih je bilo 27 poznoantičnih skeletnih grobov iz 6.–7. stoletja (Mason 1998, 292–294). Člove- ške posmrtne ostanke hranijo kot del arhiva arheološkega najdišča v prostorih ZVKDS, OE Novo mesto. Leta 2023 je bil vzorec človeških posmrtnih ostankov vključen v projekt HistoGenes (Integrating genetic, archaeological and historical perspectives on Eastern Central Europe, 400–900 AD). 3 Izkopanih je bilo 6 grobov, človeške posmrtne ostanke hranijo kot del arhiva arheološkega najdišča v prostorih ZVKDS, OE Novo me- sto (vir: originalna dokumentacija arheoloških izkopavanj). 4 Ustno (predstavnik upravljavca pokopališča v V ojni vasi, Komunala Črnomelj). Predlog izhodišč obravnave človeških posmrtnih ostankov – konservatorski pogled... 77 Leta 2006 je v sklopu sanacije mostu čez Dobličico v Črnomlju strokovna ekipa ZVKDS, OE Novo mesto iz- vajala arheološka izkopavanja (Slika 1: 7). Odkrit je bil srednjeveški ali zgodnjenovoveški grob z otroškim ske- letom v leseni krsti. Lokacija groba je zelo nenavadna, saj leži znotraj posvetnega objekta ter izven že znanih srednjeveških in zgodnjenovoveških pokopališč v Črno- mlju (Mason, Skubic, Pintér 2007, 37–38). Skelet hranijo v prostorih ZVKDS, OE Novo mesto v sklopu arhiva ar- heološkega najdišča »Most čez Dobličico«, antropološka analiza odkritih ostankov ni bila izvedena. Splošne ugotovitve V historičnem mestnem jedru Črnomelj je bilo do danes na skupni površini približno 1500 m² odkritih in z arhe- ološko metodo dokumentiranih 1221 človeških skeletov in nekaj kubičnih metrov neartikuliranih človeških ske- letov, ki so bili večinoma že prekopani zaradi različnih posegov znotraj območja pokopališč. Časovno spadajo v obdobje od pozne antike do preloma 18. v 19. stole- tje. Na podlagi grobnih pridatkov je bila večina odkritih človeških posmrtnih ostankov pokopana v novem veku. Osnovne antropološke analize na skeletih še niso bile izvedene, zanje niti ni predvidenih finančnih sredstev. 5 Kot del arhiva arheološkega najdišča jih hranijo na raz- ličnih lokacijah (v prostorih ZVKDS, OE Novo mesto, v depoju Narodnega muzeja Slovenije, v prostorih različ- nih izvajalcev arheoloških raziskav, v grobnici v cerkvi sv. Petra) in še niso bili predani pristojnemu muzeju, tj. Belokranjskemu muzeju Metlika. Ker človeški posmrtni 5 Izvzetih je 450 človeških posmrtnih ostankov, izkopanih leta 2019 (Zavod Skupina Stik), pri katerih je antropološka analiza v izvajanju. 1 6 2 3 4 5 7 10 9 11 12 8 Cerkev sv. Petra 1951 (5 skeletov ) - ? 1989 (74 skeletov) - pokopališče Vojna vas 1990 (51 skeletov) - pokopališče Vojna vas 1991 (43 skeletov) - pokopališče Vojna vas 1996, 1997 (27 skeletov) - ZVKDS OE Nm 1998 (11 skeletov) - ZVKDS OE Nm 2006 (1 skelet) - ZVKDS OE Nm 2006 (6 skeletov) - ZVKDS OE Nm 2008 (198 skeletov) - ZVKDS OE Nm 2012 (15-20 krst) - grobnica, cerkev sv. Petra 2018, 2019 (335 skeletov) - depo Arhos d.o.o. 2019 (450 skeletov) - depo Skupina STIK Cerkev sv. Duha Lahinja Dobličica 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Slika 1. Lokacije odkritih in z arheološko metodo izkopanih človeških posmrtnih ostankov v historičnem mestnem jedru Črnomelj (avtor: F. Aš, ZVKDS, OE Novo mesto). Arheo 40, 2023, 75–81 78 ostanki še niso bili predani muzeju, je leta 2021 ZVKDS, OE Novo mesto s strani občine Črnomelj prejel pobudo o pokopu človeških posmrtnih ostankov, ki so bili odkriti med arheološkimi raziskavami v mestnem jedru. Občina je zaradi pomanjkanja prostora na obstoječem pokopa- lišču v V ojni vasi in zaradi lažjega vzdrževanja predla- gala kremacijo človeških posmrtnih ostankov. To je bil eden izmed povodov, da se je začela raziskava o številč- nosti in stanju izkopanih človeških posmrtnih ostankov v mestnem jedru. Pojavili so se pomisleki o sprejemlji- vosti kremacije. Tema je bila marca 2022 predstavljena na Delovni skupini konservatorjev arheologov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer smo juni- ja 2023 potrdili Smernice ravnanja s človeškimi posmr- tnimi ostanki, izkopanimi z arheološko metodo, katerih ime in priimek nista znana in niso obravnavani v sklopu vojnih grobišč. 6 Smernice temeljijo na zakonskih izhodi- 6 Zapisnik 49. seje Delovne skupine arheologov konservatorjev ZVKDS z dne 9. 6. 2023. ščih, pod pogojem, da človeški posmrtni ostanki sodijo pod definicijo »arheološke ostaline«. Te so opredeljene kot vse stvari in vsakršni sledovi človekovega delovanja iz preteklih obdobij na površju, v zemlji in vodi, katerih ohranitev in preučevanje prispevata k odkrivanju zgo- dovinskega razvoja človeštva in njegove povezanosti z naravnim okoljem, za katere sta glavni vir informacij ar- heološko raziskovanje ali odkritje in za katere je mogoče domnevati, da so pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let in da imajo lastnosti dediščine (3. točka 3. člena ZVKD-1). Smernice temeljijo na strokovnem izhodišču, da so člo- veški posmrtni ostanki nenadomestljiv in vse pomemb- nejši vir informacij o človekovi preteklosti, kar potrjujejo tudi rezultati preučevanja človeških kostnih ostankov kot posledica razvoja metodologije in napredka tehnologije (Leskovar 2018; Zupanič Pajnič 2020; Zagorc 2022). Slika 2. Arheološka izkopavanja na severni strani cerkve sv. Petra leta 2019 (foto: B. Fele, 2019, arhiv Skupina STIK). Predlog izhodišč obravnave človeških posmrtnih ostankov – konservatorski pogled... 79 Smernice ravnanja s človeškimi posmrtnimi ostanki, izkopanimi z arheološko metodo, katerih ime in priimek nista znana in niso obravnavani v sklopu vojnih grobišč 1. Odvračanje posegov Gradbene posege je treba usmerjati izven znanih pokopa- lišč. Če se temu ne moremo izogniti, moramo investitorju predhodno pojasniti posledice poseganja v pokopališče, z vsemi finančnimi bremeni, ki jih prinašajo arheološka izkopavanja človeških posmrtnih ostankov, vključno s poizkopavalno analizo arhiva arheološkega najdišča. 2. Kulturnovarstveni pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Kulturnovarstveni pogoji ZVKDS zahtevajo, da je treba človeške posmrtne ostanke ustrezno dokumentirati skla- dno z metodologijo stroke (npr. Novaković et al. 2007, 129–130). Ob tem velja opozoriti, da bi bilo treba v ar- heološki, konservatorski in muzejski stroki, ob sodelo- vanju fizičnih antropologov, izdelati natančne smernice za ravnanje s posmrtnimi ostanki (tako med izkopavanji kot pri njihovi hrambi), kadar obstajajo možnosti za pre- iskave starodavne DNA izkopanih arheoloških vzorcev, ter skrbno načrtovati smiselne preiskave (Zupanič Pajnič, 2020, 186). Kulturnovarstveni pogoji zahtevajo stalno ali občasno prisotnost antropologa na terenu. Že v tem dokumentu je treba predvideti, ali bo treba na izkopanih človeških posmrtnih ostankih izvesti osnovne makroskopske anali- ze (določitev spola, starosti in telesne višine, morebitne patološke spremembe). Obseg osnovne analize ali more- bitne druge antropološke analize določimo v zapisniku komisije za poizkopovalno analizo arhiva arheološkega najdišča. Človeške posmrtne ostanke po izkopu hranimo na način in v okolju, tako da preprečimo oziroma upoča- snimo njihovo nadaljnje propadanje. Primarna obdelava človeških posmrtnih ostankov zajema čiščenje kosti (mo- kro ali suho), skladno z navodili antropologa, in pripravo dokumentacije za antropološke raziskave. Investitorja oziroma deležnike, ki posegajo v območje nekdanjega pokopališča, opozorimo, da bo treba v primeru izločitve človeških posmrtnih ostankov iz arhiva arheološkega najdišča poskrbeti za njihov pokop. 3. Arhiv arheološkega najdišča – trajna hramba Človeški posmrtni ostanki, izkopani z arheološko meto- do, katerih ime in priimek nista znana in ne sodijo pod definicijo vojnih grobišč, so del arhiva arheološkega naj- dišča in jim je treba skladno z zakonodajo zagotoviti traj- no hrambo, tako da omogočamo dostop strokovni in širši javnosti. Človeške posmrtne ostanke hranimo v depoju pristojnega muzeja. Predlagamo lahko, da je treba trajno hrambo človeških posmrtnih ostankov zagotavljati tudi v obstoječih grobnicah, kostnicah ali v za ta namen novo- zgrajenih objektih, pod pogojem, da so v njih zagotovlje- ne razmere za trajno hrambo arhiva arheološkega najdi- šča. Če kosti hranimo izven depojev pristojnih muzejev, moramo zagotoviti dostopnost do arhiva in določiti način hrambe, da bo mogoče posamezne grobne celote poveza- ti s preostalim arhivom arheološkega najdišča. 7 4. Izločitev človeških posmrtnih ostankov iz arhiva arheološkega najdišča Odločitev o morebitni izločitvi dela človeških posmrtnih ostankov iz arhiva arheološkega najdišča sprejmemo na podlagi strokovnih argumentov, po pridobitvi končnega strokovnega poročila o izvedeni arheološki raziskavi in poročila o izvedeni makroskopski analizi človeških po- smrtnih ostankov. Odločitev o tem sprejme širša skupina strokovnjakov, ki jo sestavljajo antropolog, pristojni ku- stos, nadzornik raziskave, vodja arheološke raziskave in po potrebi zunanji strokovnjak. Razlogi za izločitev so lahko: že večkrat prekopani človeški posmrtni ostanki, zelo slabo ohranjen osteološki material itd. Izločeni del človeških posmrtnih ostankov iz arhiva arheološkega naj- dišča ni več arheološka ostalina, zato ga vrnemo lokalni skupnosti, da ostanke pokoplje na aktualnem pokopali- šču. Predlagamo lahko postavitev ustreznega obeležja. Smernice so bile zapisane kot pomoč pri poenotenju konservatorskega dela do predaje človeških posmrtnih ostankov kot dela arhiva arheološkega najdišča pristoj- nemu muzeju. 7 Navedeno je le kot predlog. Končno odločitev o trajni hrambi sprej- me odgovorni kustos za premično dediščino. Arheo 40, 2023, 75–81 80 Zaključek Iz analize stanja do danes izkopanih človeških posmrtnih ostankov v mestnem središču Črnomelj ugotavljamo, da pobuda lokalne skupnosti o ponovnem pokopu ozi- roma kremaciji v tem trenutku ni izvedljiva. Skladno z zakonodajo bi bilo treba izvesti vsaj osnovne antropo- loške analize izkopanega kostnega materiala, na podlagi katerih bi se odločili o morebitni izločitvi človeških po- smrtnih ostankov iz arhiva arheološkega najdišča. Zaradi pomanjkanja finančnih virov se pojavlja vprašanje, kdaj, če sploh, bodo te raziskave opravljene. Zaenkrat ostajajo del arhiva arheološkega najdišča. Na ravni države bi bilo treba izoblikovati interdisciplinarno zasnovane smernice, ki bodo enakomerno vključevale vse deležnike pri ravna- nju s človeškimi posmrtnimi ostanki (arheološko stroko, konservatorje, kustose, znanstvenike, ministrstvo za kul- turo, lokalno skupnost, krščansko skupnost itd.), mogoče po vzoru APABE – Advisory Panel on the Archaeology of Burials in England (Splet 1; Mays et al. 2015; Mays 2017). Do takrat pa skušamo pluti v ravnovesju med zakonskimi določili, pobudami in željami lokalne sku- pnosti, pomanjkanjem finančnih sredstev in strokovnega kadra ter prepolnimi depoji. Literatura NOV AKOVIĆ, P., D. GROSMAN, R. MASARYK, M. NOVŠAK 2007, Minimalni standardi izkopavalne dokumentacije: pregled stanja in predlogi standardov (Neobjavljena študija, hrani Ministrstvo za kulturo RS). – Ljubljana. LEBEN SELJAK, P. 2021, Grobnica v farni cerkvi sv. Petra v Črnomlju: »antropološka analiza« (Neobjavlje- no poročilo, hrani ZVKDS, OE Novo mesto). – Žiri. LESKOV AR, T. 2018, Uporaba histologije pri analizah skeletnega gradiva iz arheoloških kontekstov. – Arheo 35, 33–52. MAYS, S., J. SIDELL, B. SLOANE, W. WHITE, J. EL- DERS 2015, Large Burial Grounds. Guidance on Sam- pling in Archaeological Fieldwork Projects. – London, Advisory Panel on the Archaeology of Burials in En- gland. https://apabe.archaeologyuk.org/pdf/Large_Buri- al_Grounds.pdf (30. 11. 2023). MAYS, S. 2017, Guidance for Best Practice for the Tre- atment of Human Remains Excavated from Christian Bu- rial Grounds in England (2. izd.). – London, Advisory Panel on the Archaeology of Burials in England. https:// apabe.archaeologyuk.org/pdf/APABE_ToHREfCBG_ FINAL_WEB.pdf (30. 11. 2023). MASON, P. 1990, Črnomelj – sv. Duh. – Varstvo spome- nikov 32, 191–192. MASON, P. 1991, Črnomelj – sv. Duh. – Varstvo spome- nikov 33, 216–218. MASON, P. 1992, Črnomelj – sv. Duh. – Varstvo spome- nikov 34, 203–204. MASON, P. 1998, Late Roman Črnomelj and Bela Kraji- na. – Arheološki vestnik 49, 285–313. MASON, P., D. SKUBIC, I. PINTÉR 2007, Črnomelj – arheološko najdišče mestno jedro. – Varstvo spomenikov 43, 37–38. MJČ 2001: Sklep o razglasitvi mestnega jedra Črnomelj za kulturni spomenik lokalnega pomena, Uradni list RS, št. 74/2001. ŠRIBAR, V . 1961, Staroslovansko grobišče v Črnomlju. – Situla 6, 81–89. Predlog izhodišč obravnave človeških posmrtnih ostankov – konservatorski pogled... 81 TIRAN, A., S. PA VKOVIČ, A. J. KLASINC 2020, Po- ročilo o arheološkem izkopavanju na ploščadi med cerk- cijo sv. Petra in NLB v Črnomlju, parc. Št. 1126/42, 3/3 in 1126/19-del, k.o. Črnomelj (Neobjavljeno poročilo, hrani ZVKDS OE Novo mesto). https://ised.gov.si/api/ javna/neavtoriziran/arheo/prvo_porocilo/files/28492/ download (20. 10. 2023). ZAGORC, B. 2022, Starodavna DNA: kratka predstavi- tev tematike ter njen pomen za razumevanje preteklosti. – Arheo 39, 46–68. ZPVGPŽ 2015: Zakon o prikritih vojnih grobi- ščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ), Uradni list RS, št. 55/15 in 92/21. http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO7211 (29. 11. 2023). ZUPANIČ PAJNIČ, I. 2020, Molekularnogenetski vidiki preiskav starodavne DNA. – Zdravniški vestnik 89, šte- vilka 3 / 4, 171–189. ZVG 2003: Zakon o vojnih grobiščih (ZVG), Uradni list RS, št. 65/03, 72/09 in 32/17. http://pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO2040 (29. 11. 2023). ZVKD 2008: Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE. http://pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO4144 (29. 11. 2023). Spletni vir SPLET 1: https://apabe.archaeologyuk.org/ (20. 10. 2023). Arheo 40, 2023, 75–81