Kaj je cisii Jonos? Po zadnjih spremembah zakona o neposrednih davkih, razglašenih v »Službenih novinah« 23. decembra 1939, po katerih se zemljišea kmetovalcev, ki ne presegajo na področju ene davčne uprave 1000 din katastrskega čistega donosa, oprcščajo davka (zenil jarine), izvzemši obeinskih doklad, marsikoga zanima, kaj je katastrski čisti donos. Za odmero zeiiiIjarine in katastrskega čistega donosa služi i-cmljiški kataster, ki je izdelan za vsako katastrsko občino posebej. Najbolj važna je izmera in ccenitev zemljišča. Pri ocenitvi so zemljišea razdeljena na: njive, travnike, vrtove in sadovnjake, vinograde, pašaike, planine, gozdove, jezera in močvirja, stavbišča. Ta razdelba zemlje po kulturab se pa z ozirom na kakovost zemlje razdeli še na največ osem razredov. Čisti dohodek se računa tako, da se najprej izračuna denarna vrednost srednjega letnega pridelka pri različnih kulturah. Ta vsota se zmanjša nato za 20%. Od zneska, ki nam še ostane, se odbijejo stroški pridelovanja. Ostanek je čisti katastrski donos. Za cene pridelkov in stroškov se morajo vzeti cene, ki so obstojale v posledniih šestih letih. Na podlagi teh del se izdela katastrski izdelek, ki se mora razgrniti na občini za dobo 30 dni. V tem roku smejo kmetovalci vložiti pritožbo zoper določeno katastrsko posestno stanje in zoper ocenitev zemljišč, n. pr. da je parcela dvakrat vpisana ali ocenjena kot njiva ali vrt, dasi je v resnici travnik ali gozd itd. Vse ta>e spremembe se morajo v katastru zabeležiti. Čisti donos se pri nas računa še v kronal; in vinarjih (oziroma goliinarjih in krajcar jih), ki se pomnože s količnikom 20. Pregled tega dela je deloma razviden iz »zemljiškoposestnega iista«. Za primer vzemimo posestvo, ki obstoji iz 1 ha 63 arov 28 kv. metrov njiv (čisti donos 40.04 krone ali 800.80 din) 83 arov in 26 kv. metrov travnika (č. d. 19.92 kron ali 398.40 din); 1 ha 26 arov 63 kv. metrov vrta in sadovnjaka (č. d. 26.40 kron aii 528 din); 36 arov 38 kv. metrov vinograda (č. d. 8.22 kron ali 164.40 din); 69 arov 57 kv. metrov pašnika (č. d. 4.32 kron ali 86.40 din) in iz 1 ha 25 arov in 11 kv. metrov gozda (č. d. 5.96 kron ali 119.20 din). Torej posestvo, ki meri skupno 6 ha 7 arov in 24 kv. rnetrov, ima 104 krone in 86 vinarjev katastrskega čistega donosa ali pa — pomnoženo z 20 — 2097 din 20 par. Od tega čistega donosa se plačuje potem zemljarina, ki se deli na osnovni davek, ki se za vsako leto določa sproti s finančnim zakonom, in pa dopolnilni davek. če znaša osnovni davek 10%, bi posestnik v gornjem primeru plačal 209.72 din osnovnega davka ter 3% dopolnilnega davka, kar znese 62.92 din, torej skupno od 6 ha 7 arov in 24 kv. metrov na leto 272.64 din zemljarine. Poleg zemljarine se pa plačujejo še občinske, banovinske in cestne doklade v zelo visokih odstotkih, katerih pa ne moremo navajati, ker so odvisni od vsakoletnih občinskih, banovinskih in drugih proračunov. Te doklade se nalagajo v toliko in toliko odstotkih na zcmljarino; recimo 100% občinska doklada zviša 272.64 din davka na 545.28 din davka, itd. Iz vsega tega je razvidno, da je katastrski čisti donos že pri malem posestvu zelo visok in ga ni zamenjati z določenimi davki, razvidnimi na zadnji strani čekovne položnice davkarije. Kmet, ki hoče vedeti za katastrski čisti donos, naj torej vzame v roke »zemljiškoposestni list«, ki ga — če ga nima doma — dobi za 20 din pri katastrski upravi. Na podlagi posestnega lista bo dognal, kako je njegova zemlja ocenjena, vedel bo obenem za stanje svojega posestva, izračunal si bo lahko na njegovi podlagi višino davkov in vedel bo, če je prost plačevanja zemljarine, kot je bilo določeno.