'ttJCO- ’ Izdaje se svaki drugi mesec. Uredništvo i uprava u Petrinjskoj ' ulici br. 365. Jugoslavenski зтетош, Izdavatelj i urednik Ant. J. Bezenšek. Stoji na celo leto 1 fr. 40 n. Pojedini listovi po 25 n. Rukopisi se ^ ne vraćaju. Broj б. U Zagrebu, mžseca novembra 187G. Tečaj I. Prof. Franjo Magdić. Spregovorili smo v našem listu o možu, koji je stenografijo izumil, napisali smo životopis prvega slavonskega stenografa Hegra, a sedaj mislimo, da izza njih po važnosti i znamenitosti za našo znanost v našej zemlji ne more nikdo drugi slediti, kakor gosp. Magdić, profesor na kr. realki v Zagrebu. — Njegovo ime sigurno je znano vsakemu, ki je samo nekoliko pažnje posvetil razvoju stenografije med jugosiavenskimi narodi. Knjiga njegova „Stenografija hrvatska11 nij se samo razširila med Hrvati, kojim je v prvem pogledu namenjena, nego tudi med Slovenci i Srbi; a vsaki, komur je znana, mora priznati, da je v istini jako dobro delo, kolikor samo more biti, ako se vzame v obzir, da je to prva naučna knjiga med nami, ter da je moral g. spisatelj na tem polju celino orati. Vrednost knjige ne izgubi nič, ako rečemo, da se je g. spisatelj obziral na stenografije srodnih slavenskih plemen, nego protivno to jej daje tim večo veljavo v očeh onih, koji spoznavajo, da nam je treba posebno v znanstvenem pogledu z drugimi slav. plemeni vzajemno i složno postopati, ako v obče čemo kakov uspeh doseči. Mi bi celo želeli, da bi se bil še mnogo bolj obziral na bratske narode, i baš zato ker on tega v onej meri storil ni, kakor bi se dalo i kakor treba, razlikuje se naš sostav nekoliko od njegovega. Mi imamo v prvej vrsti razven nemške pred očmi, kot primer dobre i savršene stenografije, češko i poljsko stenografijo, a pri prenašanju vzamemo obzir tako dobro na hrvatsko-srbski, kakor na slovenski jezik. Ako tako postopamo, mislimo, da mu ne kratimo nikakor njegovih zaslug, ki jih ima kot prvi stenograf v Hrvatskej, nego mi čemo nastojati, da s priznavanjem njegovih zaslug za našo znanost njegovo slavo po mogočnosti povečamo i po domovini razširimo. Mi čemo gledati, kar nam je kot novinarju v tej stroki dolžnost, da njegove zasluge nepristrano ocenimo, da jih v javnosti zabilježimo, i da tako priredimo bodočemu pisatelju povesti o razvitku naše znanosti gradivo, koje je v vsakem obziru vele-važno. — 46 - Eazven navedene knjige, koja je izišla 1. 1871., spisal je kratki nauk o stenografiji v „izvešču kr. vel. realke v Zagrebu“ nekoliko let prej. Kot učitelj stenografije deloval je na realki i na gimnaziji v Zagrebu, ter izobrazil dosta dobrih stenografov, med kojimi nam je znan kot dober strokovnjak g. Opačič, sedaj filozof v Beču. Še veče zasluge pridobil si je kot saborski stenograf. On je vršil svoj težaven posel deloma sam, deloma s pripomočjo navedenega svojega učenca, a deloma tudi slovenskih stenografov g. Ta n seka, sedanjega odvetniškega koncipijenta v Brežicah — jako izvrstnega strokovnjaka, i rajnega talentiranega Štempiharja, ki je v najlepših letih umrl. G. prof. Magdič obavljal je stenografovanje saborskih sej u Zagrebu od 1. 1860—75. Kdor pozna ta težek posel i ogromen materijal, ki ga ima stenograf v hrv. saboru, i kdor vzame v obzir nagrado, ki se morda sama po sebi velika vidi, aii je v razmerju z plačami v drugih parlamentih neznatna, * ta mora priznati, da si je on kot saborski stenograf pridobil mnogo zaslug za znanost, a še več za domovino, za ktero se je v teh okolnostih tako rekoč žrtvoval. — Morda se bode komu čudno zdelo, ako to tako naglašujemo. Al vendar je istina i zasluži, da se oceni; posebno ako se pomisli, da ljudje, koji niso strokovnjaki, drže, da je to morebiti Bog zna kaka dobrota, ako kdo dobi službo saborskega stenografa, a včasi govore o njem s tako prezirnostjo, kakor da bi stal stenograf v istem redu kakor koji pisar. Kakor rečeno, to moreje samo ljudje storiti, ki nemajo o stvari niti pojma, ki razu-mijo o stenografiji toliko kot slepec o barvah; mi pako usodimo se reči, da je ta posel, ki je saborskomu stenografu poveren, jako znamenit i važen; a kar se tiče naobrazbe stenografa mislimo, da ima prav neki nemški strokovnjak, koji veli: „man konnte meist aus einem Stenografen zelin Abgeordnete, jedoch selten aus zehn Abgeordneten einen Stenografen schnitzen". Saborski stenograf bi se po vsem pravu mogel imenovati historiograf sabora, odnosno onega časa, v kterem se sabor sastaje. I nikder nij povest naroda dotič-nega časa v tako živih crtah naslikana, kakor v saborskem dnevniku. Važne i nevažne besede, ki jih je on v brzini govora jedno za drugo točno bilježil, i ki bi bile drugače pale v morje pozabljivosti, začuvajo se na ta način i pazljivo jih bode čital čez sto i sto let historik ali politikar naroda. Tako važno zadače vršil je torej g. prof. Magdič kroz toliko let, i to na obče priznanje vsih, koji so sposobni o stvari soditi. — Prvo stenografično družtvo v Pragu imenovalo ga je, priznavajoč njegove zasluge, svojim dopisojočim članom; slobodno rečemo, da se je njegova slava razširila ne samo v krogih slavenskih nego i nemških stenografov. Povest stenografije njegovega imena nikedar pozabila ne bode! * Vidi v današnjem „Glasniku1* sastavek „Plače stenografa". - 47 Prostor našega lista ne dopušča, da pobliže govorimo o njegovem delovanju na polju stenografije, — samo naj nam bode na koncu dozvoljeno izraziti to, da žalimo, da se je on sedaj vže odtegnil iz polja javnega delovanja v svojej stroki, kder ga tim bolj pogrešamo, ker je broj delavcev še jako malen. У ostalem pak vzkliknemo njemu: Mnogaja lčta! — Slava! — Jugoslavenska stenografija. (Piše Ant. Bezenšek). Poglavje II. Kraćenje rieči. §. 28. Glavno načelo nauke o kraćenju rieči jest, da razlikuje bitne česti rieči od manje bitnih; ove posliednje naznačuju se samo karakterističnimi im glasovi, ili pako se, ako su po pravilih gramatike same po sebi jasne, sasvim izostavljaju. Bitnimi česti rieči, koje dakle točno naznačiti valja, smatraju sekorjeniteslovke, manje bitnimi pako oblične slovke i oblične rieči (Formvvorter), koje se čim kraće naznačuju, a sasvim se mogu najčešće izostaviti padežni do-četci, koji su čitatelju, jeziku i gramatiki dobro vještu, sami po sebi nadoknađivi. Ovo poglavje stenogr. sustava stoji po tom u tiesnom savezu sa slovnicom našega jezika, i uslieđ loga biti će najprikladnije, ako se držimo kod razdjeljivanja gradiva u ovom poglavju istoga načela, kaošto je provedeno u slovnici hrv. jezika. A prije ćemo navesti pokrate rieči, koje se najčešće u govoru nalaze, i koje su se pokrate u teoriji i praksi kao najbolje pokazale, te već stalni svoj značaj zadobile; nazivlju se: II. Poglavje. Kraćenje besedij. §. 28. Glavno načelo nauka o kraćenju besedij je, da razlikuje b i t n e d e 1 e besede od m a n j e bitnih; ti zadnji naznačujo se samo z niihovimi karakterističnimi glasi, ali pa se, ako so po pravilih gramatike sami po sebi jasni, čisto izpuščajo. Bitni deli besedij, koje torej treba točno naznačiti, so korenite slovke, manje bitni pak oblične slovke i oblične besede (Form-worter), koje se čim krače naznačujo ; a čisto se morejo največkrat izpustiti padežni nastavci, koji so čitatelju, ako sta mu jezik i gramatika dobro znana, sami po sebi nadopolnljivi. To poglavje stenogr. sostava stoji torej v tesnej zvezi s slovnico našega jezika, i vsled tega bode najprikladneje, ako se držimo pri razdelevanju gradiva v tem poglavju istega načela, kakor je provedeno v slovnici slov. jezika. A prej bodemo naveli pokrate besedij, ki se največkrat v govoru nahajajo, i koje so se pokrate v teoriji i praksi kod najbolje pokazale, ter vže svoj stalni značaj zadobile; imenujo se: — 48 — S i g 1 e. (S a m o z n a c i). Pod riečjom „sigla“ razumi e va se dakle stalni znak ili stalna po-krata za koju rieč. Sigle su načinjene ili s početnih slova dotične rieči, ili iz početnih i dočetnih , u prvom i drugom slučaju pišu se obično na redicu — zatim imade sigla, koje su načinjene, iz sredine ili iz konca dotične rieči; a te pišu se obično nad redicu. U prilogu §. 28. navedene su sigle po alfabetiekom redu. §. 29. Daljno tvore nje sigla. Kad se pokaže potreba, da se doda samoznaku kakav gramati-kalni dočetak, može se taj njemu neposredno pripojiti, ako time kakva dvoumnost nenastane, gdje bi pako nastati mogla, stavi se dotični dočetak ili nad siglu ili po-lag nje i to tako blizu, da neće biti dvojbe, da sigla i dočetak jednu rieč sačinjavaju. (Vidi pril. §. 29). Samostavnik i pridavnik. §. 30. Sklonitbeni odnošaj iz-razuje se nastavci, koji se samo-stavniku i pridavniku pripoje. Glavno pravilo glede sklonitbe glasi: Ako je sklonitbeni odnošaj t. j. padež i broj jedanput dovoljno izražen, ili se iz smisla dotične izreke razabrati može, to izostanu svi dalnji padežni dočetci. Iz toga sliedi: 1. Kad stoje pred ili za samo-stavnikom, radi pobližega ozna-čenja pridavnici, zaimena ili broj-nici, koji se moraju u padežu i broju sa svojim samostavnikom slagati, to se u stenografiji dade pa- Sigle. (Značniki). Pod besedo »sigla“ razumeva se torej stalni znak ali stalna po-krata za kojo besedo. Sigle so napravljene ali iz početnih glasov dotične besede, ali iz početnih i koncovnih, v prvem i drugem slučaju pišejo se obično na linijo — potem imamo takih sigi, koje so napravljene iz sredine ali iz konca dotične besede, a te pišejo se obično nad linijo. V prilogu §. 28. navedene so sigle po alfabetičnem redu. §. 29. Daljno tvorenje sigi. Kadar se pokaže potreba, da se dade značniku kak gramatikalni nastavek, more se ta njemu neposredno pripojiti, ako tim kaka dvoumnost ne nastane, kder bi pak nastati mogla, stavi se dotični nastavek ali nad siglo, ali poleg nje, i to tako blizo, da ne bode dvojbe, da so sigla i nastavek jedna beseda. (Vidi pril. §. 29). Samostavnik i prilog. §. 30. Sklonitbeni odnošaj iz-razuje se z nastavci, ki se samo-stavniku i prilogu pripoje. Glavno pravilo glede sklonitbe je : Ako je sklonitbeni odnošaj, t. j. padež i broj jeden krat do-v.oljno izražen, ali je po smislu dotičnoga stavka jasen, to se izpuste vsi dalnji padežni nastavci. Iz tega sledi: 1. Kedar stoje pred ali za samostavnikom, zarad pobližega ozna-čenja prilogi, zaimena ali števniki, koji se morajo v padežu i broju s svojim samostavnikom slagati, to se v stenografiji da padežni na- — 49 — dežni dočetak samo jednoj tih rieči, obično prvoj. (Vidi pril. §. 30. 1). Dobru čovjeku lahko je umrieti. Marljivim i poštenim slugam je dobra služba osjegurana. Mojemu dragomu prijatelju pišem list. Bistrimi liepimi očima me pogleda. Taj čovjek je kriepkih i zdravih mišica. 2. Padežni dočetki, koji su obzirom na pravila skladnje sami po sebi jasni izostavljaju se. (Vidi pril. §. 30. 2). Zvonimir bio je kraljem hrvatskim. Lako je kraj čaše junakom biti. Zadnjih ura svoga življenja je drugim čovjekom ostao. Svaki jo suze radosti brisao. Kupi ilo govedjega mesa. Napad Tatara bio je strašan. To je bio znak sriednjega vieka. Pjesme Petra Preradoviea. Ta knjiga stoji 12 talira. Daj kruha gladnomu siromaku. Svaka šteta uči čovjeka pameti. Marljiv težak vriedan je plače. 3. Padežni dočetci takovih samo-stavnika i pridavnika, pred kojimi se nalazi predlog, izpuštaju se obično, osobito ako stoje u singularu. (Vidi pril. §. 30. 3). Iz važnoga razloga. Jedan od glavnih razloga. Ja sam to uzeo na laku ruku. Na nebu se vidi luna. 0 ponoći otišao je brat sa sestrom. Ladje nose terete po moru. U proljetju je narav u cieloj ljepoti. Iz lista moga prijatelja vidi se,, da je bolestan. Medvedi žive u velikih i gustih šumah. Pred crkvom stoji liepa palača. Od Zagreba do Varaždina ima cio dan puta. §• 31. Stupnjevanje pridavnika. Dočetci pridavnika u drugom stupnju, mogu se izpustiti, kad je govor u izreci o predmetih, sravnjivajućih se medju sobom, te se medju njimi nalazi predlog nad ili od, ili pako veznik nego, negoli itd. stavek samo jednej tih besedij, navadno prvej. (Vidi pril. §. 30. 1). Dobremu človeku lahko je umreti. Marljivim in poštenim slugam je dobra služba osigurana. Mojemu dragemu prijatelju pišem list. Bistrimi lepimi očosi me pogleda. Ta človek je krepkih i zdravih mišic. 1. Padežni nastavci, ki so z obzirom na pravila sintakse sami po sebi jasni, izpuščajo se. (Vidi pril. §. 30. 2). Zvonimir bil je kralj hrvatski. Lahko je kraj čaše junak biti. Zadnjih ur svojega življenja je drugi človek postal. Vsak je solze radosti brisal. Kupi kilo govedjega mosa. Napad Tatarov bil je strašen. To je bil znak srednjega veka. Pesme Petra Preradoviča. Ta knjiga stoji 12 talirov. Daj kruha gladnemu siromaku. Vsaka šteta uči človeka pameti. Marljiv težak vreden je plače. 3. Padežni nastavci takih samo-stavnikov i prilogov, pred kojimi se nahaja predlog, izpuščajo se obično, posebno ako stoje v singularu. ('Vidi pril. §. 30. 3). Iz važnega razloga. Jeden od glavnih razlogov. Jaz sem to uzel na lahko rčko. Na nebu se vidi luna. O polnoči otišel je brat s sestro. Ladje nose terete po morju. V proletju je narav v celej lepoti. Iz lista mojega prijatelja vidi se, da je bolesten. Medvedi žive v velikih in gostih šumah. Pred crkvo stoji lepa palača. Od Zagreba do Varaždina ima cel dan pota. §. 31. Stopnjevanje priloga. Nastavci priloga v drugej stopnji morejo se izpustiti, kedar je govor v stavku o predmetih, primerjajočih se med sebo, ter se med njimi nahaja predlog nad ali od, ali pak veznik nego, kakor i. t. d. — 50 - U trećem stupnju, koji je već dovoljno označen slovkom n a j, dosta je da se ova rieć čistomu korjenu predpostavi; ako je bio posljednji suglas korjena pomekšan ili cio korjen promienjen, mora se ovako preinačen i bilježiti. N. pr. najsiromaš(niji), najjač(i), najbolj(i) i. t. d. (Vid. pril. §. 31.) često je bolje mučati, nego govoriti. Tko je jači, taj kvači. Čovjek pokazuje najveću moč u nesreći. Zvjezđe na nebu sviete i najsiromašnijim ljudem na svietu. Brat je pet ljeta stariji od sestre. Apel je bio slavniji slikar od Zeuksa. Neron bio je okrutniji od Diokleciana. Ja govorim ljepše ruski, nego ti. Jeklo je tvrdje od železa. Nijedan narod staroga vjeka nije bio slavniji nego-li Grci. Najljepši dan, najjači hrast, nnjmar-ljiviji sluga, najstariji čovjek, najmanji dar, najtopliji kraj, najdraže diete, najzdravija hrana, najnovija moda, najbolji kruh. Medju cvietkami ruža je najljepša. U zimi je noč najkraća, Ta je cesta najširija. Napoleon je najveći vojskovodja u Europi. V tretjej stopnji, ki je vže dovoljno označena z slovko naj, dosta je da se ta besedica čistemu korenu predpostavi; ako je bil poslednji soglas korena pomekšan ali cel koren promenjen, mora se tako predrugačen tudi bilježiti. N. pr. najsiromaš(neji), najjač(i), najbolj(i) i. t. d. (Vid. pril. §. 31). često je bolje molčati, nego govoriti. Kdor je jači, ta kvači. Človek pokazuje največo moč v nesreči. Zvezde na nebu svete tudi najsiromašnejim ljudem na svetu. Brat je pet let strareji od sestre. Apel je bil alavneji slikar od Zeuksa. Neron bil je okrutneji od Dioklecijana. Jaz govorim lepše ruski, nego ti. Jeklo je tvrdše od železa. Nijeden narod starega veka nij bil slavneji nego-li Grci. Najlepši dan, najjači hrast, najmarljivejši sluga, najstarši človek, najmanji dar, najtopleji kraj, najdraže dete, naj-zdraveja hrana, najnoveja moda, najbolji kruh. Med cvetkami roža je najlepša. V zimi je noč najkrača. Ta je cesta najširša. Napoleon je največi vojskovodja v Europi. Stenografične posebnosti. Priobćio Pievačević. Porabom stenografičnoga pisma prištedi čovjek kako je i sve-obče poznato, jako mnogo vriemena. Nu ne samo to, nego brzu misao fmramo pomoćju stenografije u jednom času sa malo znakova. Stenografija pripomogne takodjer mnogo lagljemu jasnomu pregledu naših pismenih radnja, budući da se pomoćju njezinom skoro desetputa manje prostora upotriebi, nego li kod običnoga pisma. — Najčudnovatije primjere u tom pogledu pružaju nam neke na bečkoj svietskoj izložbi vidjene umotvorine. To su sliedeće stenografične „malenkosti": Ponajprije stenografični prepis ustavnih starih spomenika Austrije u sitnoj veličini. Zatim neki u foliju izradjeni orao, kojega prsni štit sadržaje „обе naš" u svih jezicih austrijske carevine u stenografičnom pismu. Dvie dopisnice (0. K.), od kojih je na svakoj ciela jedna prodika stenografovana. Zatim napisao je - 51 — profesor Faulmann evangjelje Ivanovo na dvie četvorne strane sa kemičnim crnilom ter na takav način isti pripravio za tisak; na svilnom papiru natiskan, imade sasma prikladno miesto u kojem medaillonu. Napokon izradjena je od J. M. Schreibera, profesora stenografije na bečkoj universiji i tehnici, Homerova Iliada, koja obično skoro 600 tiskanih strana zauzimlje, u takovom mierilu, da je moguće, uvrstiti ju u prostor jednog oraha. Pojedine pisane ravnine jedna uz drugu položene, neiznose ni pol tiskanog arka, tako da je na ovom više nego li trideset i šest tiskarnih araka predstavljeno. Slično dielo nastalo je po priči pred dve tisuć godina. Barem to javi rimski pisatelj C. J. Solinus (300 godina prije I. K.) u svojem dielu ,,Polyhistor“ pišući o niekom prepisu Homera, kojeg je Iliada, takodjer miesto zadobila u nekom orahu. Plinij osigurava, da je Cicero sam ovo dielo gledao. Sumnji proti istinosti toga, svakako se nemože svako pravo ođrieči. Glasnik. f Prof. Ivan Vinković. Ime tega našega strokovnjaka znano je ne samo med stenografi naše domovine, nogo slava njegova razprostranila se je v obče po celem stenografskem svetu, tako da more domovina na njega po vsem pravu ponosna biti. — Hodil se je v Dedenicah v Štajerskoj 1. 1822. Vže 1.1846. počel je v Gradcu delovati kot privatni učitelj stenografije; 1. 1847 dobil je dozvolo, da more izvanredno predavati stenografijo na Joaneumu. V tem času deloval je tudi kot stenograf v deželnem zboru v Gradcu, i se je tu kot izvrsten praktik pokazal, tako da je bil 1. 1848. pozvan v Beč v konst. drž. zbor, kder je nekoliko časa zajedno s prof. Connom stenografoval. — Pozneje ga vidimo kot profesorja na gimnaziji v Vin kove ili, kder je spisal v šolsk. programu 1. 1856. članek o bitnosti i koristi stenografije. L. 1862. najdemo v programu osječke gimnazijo članek, kojega je spisal pod naslovom: „Einige Winke in Be-zug auf dio s ii d slavi sohe Stenografie“. V istem članku veli na koncu, da namerjava izdati veče delo v tem obziru. No kolikor znamo, do tega nij došlo. Smrt ga je zatekla po dolgej bolezni kot profesorja petrinjske realke, ko je bil došel v Zagreb, da svojoj bolesti leka poišče, dno 3. oktobra t. 1. — L a lik a mu zemljica! Večna mu pamet! t Leopold Conn. Jeden naj mari jivejih učencev slavnega našega J. J. Hegerja bil je dne 1. sept t. 1. umrli prof. stenografije L. Conn, koji si je za stenografijo u Austriji jako velike zaslugo pridobil. Kot izvrsten teoretikar znan je po svojej knjigi „Lehrbucli der Kammerstenografie“, a kot praktičen stenograf deloval je v državnem zboru v Beču, kder je bil ravnatelj stenografskega bu-reau-a. Bil je tudi predsednik bečke izpitno komisije za učitelje stenografije. — Umrl je v Bademi pri Beču v 56. letu svoje starosti. t Fran Hnfnor c. kr. okrajni šolski nadzornik, je 3. novembra t. 1. v Mariboru umeri. Zbolel je bil perve dni meseca septembra; bolezni njegove je bilo baje uzrok njegovo trudapolno delo pri nadzorovanji. Bojen je bil v Gornjem-gradu, star jo bil se le kakih 40 lot. Odlikoval se je vedno kot marljiv in dober učitelj. Služil je od leta 1861—1863. na ljutomerski meščanski šoli (sedaj 1. realka), pozneje kot nadučitelj v Slovenjgradcu in od 1. 1871. na mariborski vadnici. Okrajni šolski nadzornik je bil od 1. 1868; njegovo obnašanje je bilo — 52 - mirno in taktno, njegove znanosti so popolnoma zadostovale njegovemu poslu. Živel je zmerno, še prezmerno pri njegovem težkem poslovanju. Spoštovan je bil od vseh učiteljev. Pokojni Hafner je bil pervi, ki je spisal slovensko stenografijo, s kojim predmetom se je kot učitelj v Slovenjgradeu dalje časa bavil. Spisal je bil o tem precejšnje delo, katevo je ponujal „Slovenski Matici11, ki ga pa žalibog ni sprejela v založbo. (A. to zaradi tega ne. ker je odbor I. pražkega spolka Gab. stenografov, kojemu je „Sl. Matica11 to stenografijo v pregled poslala, nij mogel odobriti največ iz tega uzroka, ker nij bila spisana v smislu vzajemnosti s stenografijo drugih slav. narodov. Opazka ured.) Na to je marljivo izdelani rokopis izročil kr. stenografskemu instituta v Draždanih. Pokojni nadzornik je bil torej ne samo izversten pedagog, zvesti spolnovalec prevzetih dolžnosti, ampak tudi strokovnjak v tej posebni stroki, v stenografiji. Žal nam je torej tim več po tem možu. Bodi mu zemljica lahka! Sl. U. Plaće stenografu, u saborih. Bečki stenografski bureau dobiva za stenografovanje u car. vieću i gospodskoj sborniei na godinu 18.000 for., od kojih pripada ravnatelju godišnjih .0000 for. Peštanski sabor plati, kako iz njegova proračuna razvidimo, za stenografovanje svojih sjednica na godinu 27.000 for. — U Pragu plati se stenografom za svaku saborsku sjednicu — pa makar bila i sasvim kratka — ciolih 100 for. Ako pako sjednica traje preko 6 sati (osobito ako se poslie podne nastavlja) plati so 240 for. — U Lvovu stoji stonografo-vanje svake sjednice 100 for., — u Linču 64 for. — Danski državni sabor u Kopenhagenu plača svojih 14 stenografa ovako: šef stenogr. bureau-a, koji jo stalno namješten te mu jo penzija osigurana, dobiva na god. 1.400 talira (po prilici — 2.400 fr. a. vr.) place. Njegov tajnik, koji ima takodjer pravo do penzije, ima 1160 tal. (p. pr. = 2000 fr. a. vr. godišnje plače Prvi revisor dobiva počam od prvoga dana saborskoga zasjedanja pa do osmoga dana poslie svršetka zasjedanja svaki dan 41/* tal. = 7‘/> L'- Drugi revizor za isto doba svaki dan 3‘/4 tal. = preko 6 fr. Petorica stenografa svaki po 3’/*—3 tir. svaki dan za isto vriemo. Trojica drugih stenografa svaki po 2 '/* tal., a dvojica opet po \'/г tir. Namješčeni stenogr. asistenti dobivaju 3/. tir. na dan. Ako su na dan 2 sjednice, poveča se svakomu plaća za polovicu. — Sjevero-amerikanski kongres nagradjuje svoje brzopisco sa 2000 do 4000 dolara — p. pr. 3000—6000 for. na godinu. — U Berlinu dobiva prvi predstojnik sten. bureau-a kod zastupničke kuće godišnjih 4.200 maraka (p. pr. = 2500 fr. a. vr.), drugi predst. 3.300 mrk. (2000 fr.). Od dvojice stalno namještenih sten. jedan 2700 mrk., drugi 2100 mrk. Osim toga imade sten., koji dobivaju za vrieme zasjedanja za svaki dan, kada je sjednica 18 mrk., a ostale dane po 9 mrk. Njihovi pisari po 4'/. mrk. — Kod „Beiehstaga11 u Berlinu sastoji stenogr. bureau od 12 stenografa pod nadzorom stalno namještenoga šefa. Plače su još nešto bolje, nego li kod zast. kuče. — U Francezkoj stoji stenogr. bureau na godinu 150.600 franaka == 75 000 fr. a. vr., osim toga ima šef bureau-a plače 10.000 frk. i stan u naravi. (Vid. dr. Zeibig „Gesch. der Geschvvindschreibkunst11). — Po istom izvoru znademo, da stoji u Španiji sten. bur. 21.610 tir. = 40.000 fr. a. vr. na godinu. — U hrvatskom saboru u Zagrebu plati se za svaki dan zasjedanja stenografom skupa 12 for. (na godinu po prilici 1000 for. a. vr.). A po tom sudeć bilo bi sasvim krivo misliti, da se govori možda manje, nego u drugih saborih. Stenografski bureau sabora kraljevina Hrvatske, Slavonije i Dalmacijo ustrojiti će se doskora pod ravnateljstvom urednika ovoga lista; sastojati če se sa tolikog broja osoblja (1 ravnatelj, 1—2 sten. revisora, 4 do 6 stenografa), i biti će tako organizovan po primjeru inih saborskih sten. bureau-a, da bude moguće svaku još tako dugo trajajuću sjednicu već za nekoliko sati poslie njezinog svršetka tisku predati. Ako želi koji stenograf primljen biti u taj bureau — par mjesta još je praznih — neka se čim prije prijavi kod ravnatelja, jer budućega mjeseca počimlju već praktične vježbe, a taj će mu dati pobliže ubavjesti. Stenografske pisanke sa 4 linijami izišle su po našem nacrtu u tiskari Dragutina Albrechta, gdje se i dobivaju po 10 nvč. svezak. Tiska C. Albrecht u Zagrebu. V ril« £ listu. ■Жјж s a/tdy, .. ./&, /y. I d-Ms . , t&T' j■đrv: dl/. C ' d/tlCtsO''; j/v: U?. d d d —V. / <Ж> ri dv-TS. e-e-ć , _f. /ооЖ; ^Л-v-.- ddvće/. j .4^, /, -đ«-eU£. e ; V&ddvVtH*/, . .f.. Фиу. C. у^гУ, vdvt/1 'i/dć '. --^5 L/, -*■ ^4otyv-cc/ , j ■ . 0- ФоЉЛл> , ^ с^гУ/ -rfuatc/, . / MC ?t ум-^иЛ-ае,'. ..?. /фиЛ, *dnr. . \ с/^ПЛ'.' /&Л/ Ј ^UHsO-C ■ ^ /&t£&rrt;, - аЉ. / ftu;, .”!"!/?. 0 , -<*-', -еУ. £ ^цЛ&т/; ^2 jA-v: ,i*/-asf€i -ets,-#. 'б ^о-гиб. /~) sćtf&'; ј&тг' : \ UMi,. ^■v' ^vt ^v- JC&j/, — a^y — £. .V .. угг&их/. ^ Л/иА^. ci <Р tf' »ms, _ e?. ^ . O* . /7. .... stvisLJCi-', e ^ес4и-&, ■ (Л , , ^S&-V- / i *2?*AS-e-си(о, . f. , ( 'Љ&&А/; \ 3 . '%~~. » o£-C -€/. *- fUd*;) h d.jr. 'f? /M J' U 0-&S- C •*&. ^ ^y\ y(^/. SC 2AŽX, y> Uv. UU&?u2/, X^i Jrt/is. I UUts, U°U “yl*y'ć/' ■‘^>^2 -*<£4 / Л ^ - 6 , С*у &?ćfo V "'S**''S- 6&сЉЛ*> y &' г&с^с^, tsa^ć 7' Z' - -'^<1^ C^S Ć0&C/, <1* l-J 39. ć/L - ^ C «> ~ V d/ d, - o-')/dCО&Р, ^7° /^,rvfr>; Л y/9&; 4 a- (ySL, /2°_ r-» b ^ J 2 ^г Će C, Je ef; /' čJ, S^ĆsJ* ^6--, /~o7* će y /e t^> z Z3 3 sV O ^ Mo ^ SĆ0 d!. ^ 6 0 ^ ^ 9~2o -9 đt^eZ 9*0 yy\ 'ćdod 7° ^\?0 9? s гг/, \ /* 'c *> b ^2/^ - Ć 7 ^ o 9^ Cft/j * / d^đ ^7° SZ*- /de ^ & /ćd 2* ^ ^ ^ <2£ y 'vo e o-v °9 '2 s '^s p^ 90 d- £y ^ ^T0 ' o-"^2 dr. • ^ —у/ —4»- /' Jdc d /У//Р ~/^Л\ * ~"9?2 ^v- vdd e ~2 ~*d dpz- % _ ^^ y\, e 6 &is тУ^е ~ / / os?^. -^г- ~2^°и ^2 d ^ ^^ ^ tS&- Ге^ i/*, • ^ /У с/