DOKUMENTACIJA O NARAVNIH NESREČAH/NEVARNIH DOGODKIH
Terenska navodila
Alpski signali 4
Slika na naslovnici: Swiss Air Force
Dokumentacija o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih
Terenska navodila
JK
Platforma Naravne nevarnosti Alpske konvencije (PLANALP)
Publikacijska serija Alpski signali
Izdajatelj	Stalni sekretariat Alpske konvencije
Herzog-Friedrich-Strasse 15 A-6020 Innsbruck
Odgovorni za publikacijsko serijo Dr. Igor Roblek, Stalni sekretariat Alpske konvencije
Izdajatelj te izdaje	Platforma Naravne nevarnosti Alpske konvencije (PLANALP)
Vodstvo projekta	Dr. Marzio Giamboni, Zvezni urad za okolje (CH)
Prof. Dr. Hans Kienholz, Geografski inštitut univerze v Bernu (CH)
Avtorji in avtorice	Prof. Dr. Hans Kienholz, Geografski inštitut univerze v Bernu (CH)
Dr. Simone Perret, Geografski inštitut univerze v Bernu (CH) Franziska Schmid, Geografski inštitut univerze v Bernu (CH)
Revidenti	Elisabeth Berger (Bozen, I), Michael Brundl (Davos, CH), Josef Eberli (Stans, CH), Werner
Eicher (Sarnen, CH), Willi Eyer (Fribourg, CH), Stephan Flury (Sarnen, CH), Werner Gerber (Birmensdorf, CH), Urs Gruber (Davos, CH), Jorg Haberle (Interlaken, CH), Christoph Hegg (Birmensdorf, CH), Johannes Hubl (Wien, A), Mario Koksch (Aarau, CH), Anton Loipersberger (Munchen, D), Pierpaolo Macconi (Bozen, I), Nicola Marangoni (Bozen, I), Bruno Mazzorana (Bozen, I), Christian Rickli (Birmensdorf, CH), Walter Riedler (Salzburg, A), Markus Sperling (Bozen, I), Andreas Zischg (Bozen, I)
Prevod	Dr. Aleš Horvat in Jože Papež, Podjetje za urejanje hudournikov d.d., SI-1001 Ljubljana
Redakcija slikovnega materiala Helen Gosteli, Geografski inštitut univerze v Bernu (CH)
Oblikovanje in postavitev teksta Slike
Originalni naslov Opomba
Felix Frank, Bern (CH)
Glej seznam virov na strani 64>
Platforma Naravne nevarnosti Alpske konvencije (Izdajatelj), 20082: Dokumentacija o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih - Terenska navodila. Innsbruck/Bern, 64 S.
Publikacija je nastala v okviru Interreg-III-b-projekta «DIS-ALP - Informacijski sistem o naravnih nesrečah na območju Alp», in je bila sofinancirana s sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).
Kontakt
Prenos PDF-dokumenta
Standiges Sekretariat der Alpenkonvention A-6020 Innsbruck info@alpconv.org
www.alpconv.org
BAFU, Dokumentation CH-3003 Bern Fax +41(0)31 324 0216 docu@bafu.admin.ch
© Stalni sekretariat Alpske konvencije, Innsbruck (2008)
^ PUM
* r
Prijtr/f
hvjaumikav J.iL
Bayerisches Staatsministerium fur Umwelt, Gesundheit und Verbraucherschutz
m
SERViZiO SiSTEMAZiONE MONTANA DELLA PROViNCiA AUTONOMA Di TRENTO
Schweizerische Eidgenossenschaft i^J Confederation suisse
Confederazione Svizzera Confederaziun svizra
Abstracts
E - Keywords:
Natural Hazards Event Documentation Silent Witnesses
This manual for the documentation of natural disasters is designed to be a handout for courses as well as a reference book for field work. Besides some organisational principles and elements of an optimal documentation, the most important phenomena of floods/debris flows, landslides/slope-type debris flows, rockfall processes and snow avalanches are explained and illustrated with numerous photographs.
D - Stichworter:	Die vorliegende Anleitung zur Dokumentation von Naturereignissen dient als
Naturgefahren	Schulungsunterlage sowie als Nachschlagewerk fur die Gelandearbeit. Neben organi-
Ereignisdokumentation	satorischen Grundsatzen und Bausteinen einer optimalen Dokumentation werden die
Prozessspuren	wichtigsten Phanomene von Hochwasser/Murgang, Rutschungen/Hangmuren, Sturz-
prozessen und Lawinen erlautert und mit zahlreichen Bildern illustriert.
F - Mots cles:
Dangers naturels Documentation des evenements Traces des processus
Les presentes instructions relatives a la documentation des evenements naturels sont destinees a servir de materiel de formation et d'ouvrage de reference pour les releves sur le terrain. Apres avoir expose les principes organisationnels et les elements necessaires pour constituer une documentation optimale, elles expliquent les principaux phenomenes (crue/lave torrentielle, glissement de terrain/coulee de boue, eboulement et avalanche) en les illustrant richement.
I - Parole chiave:
Pericoli naturali Documentazione degli eventi Tracce dei processi
La presente guida alla documentazione degli eventi naturali puo essere impiegata sia come materiale didattico sia come opera di consultazione di supporto al rilievo sul terreno. Accanto ai principi organizzativi e agli elementi fondamentali per un'ottima documentazione si illustrano i fenomeni piu importanti di piena liquida/colata di detriti; fenomeni di versante (frane), processi di crollo e valanghe accompagnando le spiegazioni con numerose immagini.
Slo - Ključne besede:
Naravne nevarnosti Dokumentacija o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih Sledi naravnih procesov
Navodila za izdelavo dokumentacije o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih služijo kot izobraževalno gradivo in kot priročnik pri praktičnem terenskem delu. Poleg organizacijskih in strukturnih temeljev za optimalno dokumentiranje, so opisane ter grafično predstavljene najpomembnejše naravne nevarnosti: visoke vode/hudourniški izbruhi, zemeljski plazovi/ pobočni blatni tokovi, porušitvena erozija ter snežni plazovi.
Predgovor	6
Uvod	9 Organizacija dokumentacije o naravnih nesrečah/
nevarnih dogodkih	12 osnove optimalne dokumentacije o naravnih nesrečah/
nevarnih dogodkih	14
Praktični primeri:
Visoke vode in hudourniški izbruhi	18
Sledi visokih vod izven območja struge:
•	Odlaganje grobih (rinjenih) plavin	20 s prebiranjem
•	Odlaganje grobih (rinjenih) plavin	21 brez prebiranja
•	Odlaganje lesenega plavja	22 Sledi visokih vod v in izven območja struge:
•	Sledi visokih voda in udarcev plavin	23
•	Sprememba trase struge pri nižinskih	24 vodotokih in hudournikih
Sledi visokih vod v območju struge:
•	Bočna in globinska erozija	25
•	Zvišanje dna struge	26
•	Zamašitev	27
•	Terase	28
•	Skale zelo velikih dimenzij	29
•	Naplavine blatnih tokov ob hudourniških strugah 30
•	Porušitev nasipov ob vodotokih	31
Zemeljski plazovi in pobočni blatni tokovi	32
Sledi zemeljskih plazov v območju splazitve in odlaganja:
•	Odlomni rob in telo plazu	34 Sledi zemeljskih plazov v območju splazitve:
•	Lastnosti in oblika drsne ploskve	35
•	Razpoke in raztegnjene korenine	36
Sledi zemeljskih plazov v območju splazitve, toka in odlaganja plazu:
•	Poškodbe v gozdnih sestojih	37
Sledi pobočnih blatnih tokov v območju splazitve:
•	Odlomni rob pobočnega blatnega toka	38 Sledi pobočnih blatnih tokov v območju toka:
•	Pot tečenja pobočnega blatnega toka	39 Sledi pobočnih blatnih tokov v območju odlaganja:
•	Odlaganje pobočnega blatnega toka	40
Porušitvena erozija	42
Sledi padajočega kamenja in skal v območju porušitve:
•	Porušitve s skalnih sten ali iz pobočnih	44 odkladnin
Sledi padajočega kamenja in skal v območju gibanja:
•	Sledi kotaljenja po tleh	45
•	Sledi udarcev na tleh	46
•	Sledi udarcev na drevesih	47
•	Močno poškodovana ali uničena drevesa	48
Sledi padajočega kamenja in skal v območju gibanja ali v območju odlaganja:
•	Odloženo kamenje/skale je bilo	49 naravno zaustavljeno
•	Odloženo kamenje/skale zaustavljeno zaradi 50 antropogenih dejavnikov
Sledi skalnih podorov v območju porušitev:
•	Porušitev s skalne stene	51
Sledi skalnih podorov v območju gibanja in odlaganja:
•	Območje gibanja in odlaganja skalnih podorov 52
Snežni plazovi
Sledi snežnih plazov v območju splazitve:
•	Linijska ali točkovna napoka
Sledi snežnih plazov v območju splazitve in gibanja:
•	Drsna plast se nahaja znotraj snežne odeje ali na tleh
Sledi snežnih plazov v območju gibanja:
•	Pobočna ali žlebasta oblika plaznice Sledi snežnih plazov v območju gibanja in odlaganja:
•	Tekoči plaz
•	Pršni plaz
•	Škode v gozdovih
Sledi snežnih plazov v območju odlaganja:
•	Oblika in velikost območja odlaganja
•	Lastnosti plazovine
Literatura
54
56
57
58
Predgovor
Prebivalci na območju Alp so stalno soočeni z naravnimi nevarnostmi in njihovimi posledicami. Naravne sile, kot so visoke vode, blatni tokovi, zemeljski plazovi, padajoče kamenje in snežni plazovi pogosto prizadenejo imetje ali pa celo ogrozijo življenja.
Z ustreznim varstvom pred naravnimi nesrečami lahko škodo ublažimo, ali pa tudi popolnoma preprečimo, zato ostaja preventiva tudi v bodoče naša trajna skrb in naloga. Bolj ko bomo poznali naravne procese, ki povzročajo škode v okolju, bolje bomo lahko ocenili potencialno ogroženost in načrtovali ustrezne varovalne ukrepe. Dosledna in strokovno ustrezna dokumentacija predstavlja nujno potrebno osnovo za analizo in ukrepanje na podlagi spoznanj, pridobljenih iz evidentiranih naravnih nesreč/nevarnih dogodkov.
Navodila so zasnovana kot gradivo za izvedbo strokovno tehničnega izobraževanja, lahko pa služijo tudi kot samostojni priročnik in gradivo pri dodatnem izobraževanju. Navodila so kot delovni pripomoček namenjena osebam, ki so med ali neposredno po neki naravni nesreči/nevarnem dogodku na mestu dogodka in izvajajo prve popise naravnih procesov in škod. v navodilih so tako tekstovno kot grafično predstavljeni najpomembnejši naravni procesi. Navodila naravnih procesov ne opisujejo podrobneje, ampak na podlagi številnih praktičnih primerov opozarjajo, na kaj je potrebno biti pri popisovanju značilnosti procesov še posebno pozoren. Ta publikacija je bila pripravljena v okviru Interreg-III-b-projekta «DIS-ALP - Informacijski sistem o naravnih nesrečah na območju Alp», katerega glavni cilj je bil oblikovanje dokumentacije o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih po enotnih merilih za celoten alpski prostor. Svoj prispevek so dali tudi kompetentni strokovnjaki s področja dokumentalistike, katerim gre na tem mestu prisrčna zahvala.
Publikacija je objavljena v okviru Alpske konvencije. S tem želi Platforma Naravne nevarnosti Alpske konvencije (PLANALP) doseči največjo možno razširjenost gradiva.
Andreas Gotz, predsednik Platforme Naravne nevarnosti Alpske konvencije (PLANALP) in namestnik direktorja Zveznega urada za okolje (CH)
Predgovor k 2. izdaji
Alpska konvencija je edina mednarodna pogodba o varstvu in trajnostnem razvoju v Alpah. Z Alpsko konvencijo pogodbenice med seboj usklajujejo razvoj alpskega prostora in s tem prispevajo k ohranjanju območja, ki je zaradi svojih naravnoprostorskih in krajinskih danosti eno najlepših v Evropi.
V okviru Alpske konvencije imajo zelo pomembno vlogo posamezne Delovne skupine in Platforme. Ti organi, ki obravnavajo svojevrstne teme, določajo konkretne usmeritve za uresničevanje Alpske konvencije. Zlasti pomembna je platforma Alpske konvencije «Naravne nevarnosti», v kateri sodelujejo predstavniki posameznih pogodbenic za področje upravljanja z naravnimi nesrečami. Nastajajo omrežja, prek katerih se ob ekstremnih dogodkih, kot so npr. poplave ali plazovi, strokovnjaki iz posameznih držav lahko v kratkem času na čezmejni ravni posvetujejo s svojimi kolegi iz drugih držav ter se na tovrstne najrazličnejše dogodke odzovejo učinkovito in hitro.
Stalni sekretariat Alpske konvencije je skupaj s pogodbenicami pristojen za zagotavljanje podpore uresničevanju Alpske konvencije in njenih izvedbenih protokolov, zlasti pri odnosih z javnostmi. Prva izdaja publikacije «Alpski signali 4 - dokumentacija o naravnih nesre-čah/dogodkih» je v kratkem času pošla tudi zaradi zelo aktualne problematike ravnanja z naravnimi nesrečami na območju Alp, ki pa je povezana tudi z razpravo o podnebnih spremembah. To je tudi razlog, da ato se je Stalni sekretariat odločil za drugo izdajo omenjene publikacije. Publikacija, ki je namenjena predvsem praktikom, naj bi pripomogla okrepiti ozaveščenost javnosti pri ravnanju z naravnimi nevarnostmi na lokalni, regionalni in nacionalni ravni in s tem učinkovitejši uveljavitvi Alpske konvencije.
Marco Onida, Generalni sekretar Alpske konvencije
Življenje z naravnimi nevarnostmi
V gorskem prostoru varnost ljudi in njihovih dobrin stalno ogrožajo naravne nevarnosti kot so visoke vode, hudourniški izbruhi, zemeljski plazovi, porušitvena erozija in snežni plazovi. Taki dogodki imajo lahko za posledico smrtne žrtve, poškodovane osebe, uničenje imetja in ekološko škodo. Bolj kot je intenzivna in občutljiva raba določenega prostora, pomembnejše je sistematično varstvo pred naravnimi nesrečami. Države in regije na območju Alp zato na področju varstva pred naravnimi nesrečami razvijajo kompleksne strategije, v katerih celovito definirajo vse potrebne pogoje za njihovo izvajanje, od zakonskih podlag do tehničnih in organizacijskih ukrepov. Pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje stopnje ogroženosti, je vse bolj pomembna stroškovna analiza «stroški-koristi». Razvoj in implementacija strategij je dejansko proces, ki poteka stalno in vse bolj intenzivno.
Sistematično varstvo pred naravnimi nesrečami obsega preventivne in interventne ukrepe s področij prostorskega urejanja, graditve in gozdarstva. Pri tem je zelo pomembna pripravljenost za izvajanje intervencij in usklajene sanacije po naravnih nesrečah, kot tudi skrb za zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev za intervencijo in sanacijo. Zato mora varstvo pred naravnimi nesrečami temeljiti na skrbno izvedenih analizah in presojah, ki jih je potrebno redno posodabljati.
Analiza in presoja naravnih nevarnosti
Ustrezna in izčrpna analiza ter presoja ogroženosti zaradi naravnih nevarnosti je osnovna strokovna podlaga opozorilnim kartam o nevarnostih ter podlaga za pripravo optimalno zasnovanih preventivnih in interventnih ukrepov.
Analiza in ovrednotenje preteklih dogodkov	Predvidevanje bodočih dogodkov
Popis in strokovna razlaga sledi, ki na terenu ostanejo po določenem dogodku («neme priče»), analiza zbranih podatkov, dokumentov in pričevanj očividcev, vsi ti podatki služijo za preračunavanje in ovrednotenje preteklih dogodkov.	Podrobna presoja terenskih razmer z uporabo fizikalnih in matematičnh modelov omogoča točnejše napovedovanje naravnih procesov. Za umerjanje modelov so zelo pomembni podatki o preteklih dogodkih.
Dobri modeli o naravnih procesih se razvijajo in umerjajo na podlagi opazovanj in meritev ter tudi na podlagi izkušenj iz dejanskih situacij na terenu. Sedanji in pretekli dogodki so zato nujno potrebni vir informacij in bistvena podlaga za analizo in presojo ogroženosti z naravnimi nevarnostmi.
1	Mednarodni svet za znanost, odbor za zmanjšanje ogroženosti in posledic zaradi naravnih nesreč, Pariz (Francija)
2	Mednarodna zveza geomor-fologov, Vancouver (Kanada)
3	Mednarodno strokovno raziskovalno združenje Interpraevent, Celovec (Avstrija)
Dokumentacija o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih
V	različnih evropskih državah je v zadnjih letih priprava in zbiranje dokumentacije o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih postalo pomemben del celovitega varstva pred naravnimi nesrečami, o pomembnejših dogodkih pa so izvedli tudi izčrpne analize.
V	mednarodnem okolju je podlage za organiziranje in pripravo dokumentacije o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih postavil projekt DOMO-DIS (Dokumentacija o naravnih nesrečah v gorskih območjih). Partnerji v projektu so bili ICSU 1, IAG 2, in Interpraevent 3 (Hubl in ostali, 2002, 2006). Cilj Interreg-III-b-projekta DIS-ALP («Informacijski sistem o naravnih nesrečah na območju Alp»), v okviru katerega so bila pripravljena ta navodila, je nadaljnje metodološko poenotenje dokumentacije. Danes velja, da je potrebno ob naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih, poleg ustreznega posredovanja reševalnih in intervencijskih služb, tudi skrbno opazovati procese oziroma na strokovno ustrezen način dokumentirati sveže terenske sledi. To delo naj v koordinaciji z lokalnimi vodstvi intervencijskih ukrepov (krizni štabi) izvajajo osebe, ki so lahko hitro na mestu dogodka oz. se že ob začetku nahajajo v njegovi bližini. Te osebe so pogosto gozdarji, vzdrževalci prometnic, oz. infrastrukture, ter gradbeniki; torej strokovnjaki, ki opravljajo delo na svojem strokovnem področju, in so hkrati tudi dobri opazovalci dogajanj v naravi. Vendar te osebe praviloma nimajo specifičnih znanj s področja vodarstva, hudour-ništva, geologije ali geomorfologije in ne poznajo potreb in zahtev strokovnjakov s področij naravnih nesreč/naravnih nevarnosti. Cilj teh navodil je, da bi ustrezno izobrazili vse posameznike, ki neposredno pripravljajo prvo dokumentacijo o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih.
Cilj navodil
Navodila za pripravo dokumentacije o določeni naravni nesreči/nevarnem dogodku lahko služijo kot enotna strokovno tehnična podlaga
za optimalno dokumentiranje sledi naravnih pojavov. Gradivo pa služi tudi kot učno gradivo za izobraževalne tečaje ali kot priročnik za delo na terenu.
Navodila lahko pripomorejo k temu, da se sledi delovanja določenega naravnega procesa, kolikor je mogoče jasno opišejo in dokumentirajo. v ospredju navodil niso naravni procesi sami, ampak je poudarek na terenskih znakih, ki so posledica preteklih naravnih pojavov. Cilj navodil ni znanstvena definicija procesov (literatura BUWAL in Zvezni urad za gozdarstvo, 1998), pač pa konkretna pomoč tistim, ki delajo prvi opis nekega naravnega pojava in ki naj bi strokovnjakom omogočili, da bi lahko le-ti s pomočjo njihovih podatkov korektno izvajali nadaljnje analize in s tem poskušali rekonstruirati potek nekega procesa oziroma kombinacije večih procesov.
Sestava navodil
v naslednjih poglavjih bodo predstavljene in na kratko razložene tako osnove organiziranja dokumentacije o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih, kot tudi pomembni kazalniki v naravi, ki vplivajo na izdelavo optimalne dokumentacije o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih. v obsežnejšem poglavju «praktični primeri» so predstavljeni najpogostejši pojavi. Predstavljene so posamezne skupine procesov: visoke vode/ hudourniški izbruhi, zemeljski plazovi/pobočni blatni tokovi, padajoče kamenje in snežni plazovi. Delitev v omenjene skupine procesov ustreza strukturi obrazca za zajem podatkov projekta StorMe 4, ki se v praksi uporablja v Švici. vsaki skupini procesov je namenjeno svoje poglavje. Na začetku poglavja so opisane najpomembnejše značilnosti za določene skupine procesov, definicije procesov in splošna opozorila o specifičnih in pomembnih delih dokumentacije. vsi naravni procesi so predstavljeni s skicami in na kratko opisani. S ključnimi besedami je opisano, kaj je potrebno dokumentirati in na kaj moramo biti še posebno pozorni. vsebina dokumentacije o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih je v navodilih relativno obsežna in znatno presega minimalne standarde za to področje. Priročnik podaja širok izbor elementov, ki naj bi sestavljali prvi zapis oziroma prvo dokumentacijo o neki naravni nesreči/nevarnem dogodku. obseg dokumentiranja bo pri praktičnem delu odvisen od razmer in vrste konkretnega naravnega pojava.
4 StorMe bazo podatkov je razvil Zvezni urad za okolje v Švici. Namen baze je enovito dokumentiranje in analiza dogodkov sproženih zaradi gravitacijsko pogojenih naravnih procesov. Dogodki se na terenu popišejo s pomočjo standardiziranih obrazcev.
Organizacija dokumentacije o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih
Pristojnosti za pretok informacij
Zakonodajni, organizacijski in strukturni okvirni pogoji se med posameznimi državami in regijami močno razlikujejo, zato niso podana konkretna priporočila za podeljevanje pristojnosti za pretok informacij. Namen tega poglavja je prikazati temeljne strokovne podlage za strukturo dokumentacije o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih. Tekoča in nemotena izdelava dokumentacije ob naravni nesreči/nevarnem dogodku je pogojena z ustreznim predhodno določenim postopkom pristojnih organizacij. Odgovornosti in pristojnosti morajo biti ob nastopu dogodka jasne in ustaljene. Vse osebe, ki so zadolžene za izdelavo dokumentacije na samem terenu, morajo imeti jasna pooblastila in tudi jasne dolžnosti.
Celoten pretok informacij mora biti predhodno ustrezno določen. Določeno mora biti, kdo dogodek popiše, katere tehnične službe prevzamejo in preverijo izpolnjene obrazce ter ostale prve dokumente o dogodku, kje se dokumentacija arhivira in kako se lahko naknadno dostopa do shranjenih podatkov.
Pristojni organ določi tudi kateri dogodki se bodo evidentirali (naravni proces, obseg naravne nesreče/nevarnega dogodka). Dokumentacija se lahko glede na obsežnost dogodka razdeli v dve stopnji obdelave:
•	Pri manjših in preglednih dogodkih se podatki zajemajo s strani ustrezno usposobljenih domačinov.
•	Pri večjih dogodkih, ko se odvija več različnih naravnih procesov hkrati ali pa je prizadeto večje območje, prvi zajem podatkov prav tako izvajajo ljudje, ki se takrat nahajajo na mestu dogodka. Za podrobnejšo analizo se v delo dodatno vključi strokovnjake za naravne nesreče.
Usposabljanje za zavarovanje sledi na terenu
Osebe, ki popisujejo neme priče, se za kompetentno opravljanje tega opravila usposobijo v eno- do tridnevnih izobraževalnih tečajih. Ob rednem izmenjavanju izkušenj se lahko kvaliteta dela in s tem dokumentacija neprestano izboljšujeta.
Najprimernejši način za strokovno usposabljanje je delo na terenu, po možnosti v neurbaniziranem okolju in na objektih, na katerih so sledi na-
Odgovornosti Stopnja 1
Dogodek je lokalno omejen; manjše škode
Odgovornosti Stopnja 2
Dogodek zajema večje območje; velike škode


Javljanje
Policija, gasilci, lokalni upravni organi
Osnovna dokumentacija Usposobljeno osebje z območja dogodka
i
Podrobna analiza Strokovnjaki s področja naravnih nesreč
I
Kontro Pristojni	a p upra ....	jdatkov vni organ
*		*
Arhiviranje podatkov/Ravnanje s podatki Pristojni upravni organ		
*		*
Uporaba podatkov Upravni organi, strokovnjaki

' A

ravne nesreče/nevarnega dogodka še jasno vidne. Možno je tudi usposabljanje v okolju, ki ga je prizadela naravna nesreča/nevaren dogodek že pred časom in njene sledi niso več tako jasne. Vendar tisti, ki se je usposobil za prepoznavanje naravnih procesov na podlagi delno zabri-sanih in zaradi časovne odmaknjenosti delno spremenjenih sledi ne bo imel težav s prepoznavanjem in dokumentiranjem svežih sledi. Poleg praktične analize naravnega okolja in izvedbe praktičnih postopkov, vsebuje izobraževanje tudi:
•	iskanje in dokumentiranje določenih naravnih procesov (stari hudourniški vršaji, naplavine blatnih tokov na brežinah strug);
•	utrjevanje znanja in pravilnega opisovanje naravnih procesov;
•	skupinska analiza območja in dokumentiranje naravnih procesov.
Osnove optimalne dokumentacije o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih
Za dobro dokumentacijo o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih je potrebno pravilno in dosledno opisovanje naravnih procesov. Pomembna je tudi dobra priprava terenskega dela in sistematičen popis dogodka. v tem poglavju je predstavljeno, kaj je potrebno upoštevati pri pripravi popolne in kvalitetne dokumentacije.
Popisni obrazci
Pomemben pogoj za medsebojno primerljivo dokumentacijo je uporaba standardiziranih popisnih obrazcev. obrazci naj bi vsebovali vse tiste podatke, ki so potrebni, da se lahko določen dogodek ustrezno opiše. obrazci služijo tudi kot neke vrste vodilo za terenski zajem podatkov. Standardiziran način terenskega dela olajša tudi vnos pridobljenih podatkov v enotno bazo podatkov. StorMe obrazci, ki se uporabljajo v Švici, in v prilagojenih oblikah tudi v drugih državah, so primer enotnih podlag za izdelavo dokumentacije o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih. Poleg vnaprej določenih polj, ki se izpolnijo s križci ali z zahtevanimi podatki, je na obrazcih predviden tudi prostor za popisoval-čev opis dogodka.
Kaj je potrebno dokumentirati?
Za obsežen opis in določitev naravne nesreče/nevarnega dogodka so poleg zajema na terenu vidnih sledi naravnega procesa, potrebni tudi naslednji podatki o naravni nesreči/nevarnem dogodku:
•	Geografski podatki (občina, podrobnejša lokacija) in splošni opis ogroženega območja (na primer ekspozicija, nagib terena, raba prostora, prometna infrastruktura, poselitev). večina teh podatkov se lahko zabeleži tudi nekaj dni ali tednov po dogodku.
•	Meteorološki podatki; še posebej so zanimivi lokalni pogoji, na primer lokalne nevihte ali odjuga. Če v bližini ni nobene meteorološke postaje, so zelo dragocena tudi opažanja domačinov.
•	Sestavni del popisa dogodka so tudi podatki o škodah. Registrirale naj bi se tako človeške žrtve kot tudi materialna škoda na infrastrukturi, zgradbah, gozdovih in kmetijskih površinah. Način popisovanja teh škod mora biti vnaprej predpisan s strani naročnika.
• V skladu z določili naročnika se lahko v okvirih zajema podatkov na terenu dokumentira tudi morebitne varovalne objekte in oceni njihovo stanje.
Natančnost popisovanja
Naročnik jasno določi vsebino in natančnost popisovanja, ki se lahko razlikujeta glede na prostorske razmere in glede na vrsto naravnega pojava. Vedno pa je potrebno na karti določiti območje, kjer se je zgodila naravna nesreča/nevaren dogodek.
Terenska oprema
Popisni obrazci
Karte/izseki kart v največjem možnem merilu (1:5000 do 1:10 000)
Pisalni pribor
Fotografski pribor
Daljnogled
Merilni trak, kompas
Višinomer, padomer
Karte in slikovna dokumentacija
Ena izmed bistvenih nalog pri izdelavi dokumentacije o dogodku je izdelava kart naravnega pojava. Za kartografsko podlago so primerne karte ali izseki iz kart v velikih merilih (1: 5000 do 1:10 000). Pri tem je potrebno paziti na uporabo enotne legende (BWW in ostali, 1995; PLANAT in ostali, 2000). Zelo koristna je izdelava obsežne foto dokumentacije. Pri vsaki fotografiji je potrebno zabeleži natančno lokacijo stojišča in smer fotografiranja. V pomoč pri opisovanju fotografij naj se uporablja tudi ključne besede.
Terensko delo
Po prvem pregledu območja dogodka je priporočljivo, da se začne s popisovanjem dogodka na tistem delu, kjer se začenjajo intervencijska dela. V večini primerov je to na poseljenih območjih ali v bližini infra-strukturnih objektov. Zatem se lahko pristopi k sistematičnem popisovanju sledi dogodka vzdolž vidnih poti/trajektorijev posameznih procesov (na primer pri pojavih padajočega kamenja: od mesta porušitve do območja zaustavljanja)
Visoke vode se pojavljajo tako pri nižinskih vodotokih kot pri hudournikih. Poleg dolžine struge in velikosti vodozbirnega območja se nižinski vodotoki in hudourniki razlikujejo v padcih nivelete. Padec nivelete v posameznem hudourniku lahko kaže na to, da je nagib struge dovolj velik, da je potencialno mogoč nastanek blatnih tokov (hudourniške lave, drobirskega toka), medtem ko je lahko ta naravni proces v nižinskih vodotokih izključen.
Posledice visokih voda in hudourniških izbruhov lahko razdelimo v naslednje kategorije:
Opis	Lastnosti
Hudourniški blatni tok	Hudourniški blatni tok (hudourniška lava, drobirski tok) je hitro tekoča zmes iz vode, plavin in lesnatega plavja z vsebnostjo trdih delcev od ca. 30 do 60%. Pojavlja se v visokogorskem in predgorskem svetu in sicer na območjih z erodibilno matično podlago, kjer se s prepere-vanjem tvori veliko nevezanih preperin. Za nastanek blatnega toka je potreben tudi zadosten začetni nagib (minimalno 25 do 30%). Po strugi teče v dolino z vodo prepojena gmota z veliko hitrostjo od 40 do 60 km/h, največkrat v večih intervalih.
Preplavitev (dinamična poplavitev)	Za preplavitev je značilna velika hitrost vodnega toka. Voda in plavine prestopijo bregove hudournikov in nižinskih vodotokov, pri čemer prihaja do odlaganja pretežno grobih hudourniških plavin izven območja struge (naplavljanje). Zaradi velike hitrosti toka se tudi izven območja struge razvije velika erozijska moč. Preplavitev običajno ne traja dolgo (kakšno uro).
	
Poplavitev	Na ravninskih, položnejših predelih voda prestopi bregove tekočih voda ali jezer. Pri tem se vodna gladina dviga počasi.
V nadaljevanju bomo obravnavali sledi visokih voda in hudourniških blatnih tokov. Poplavitev ne bomo podrobneje obravnavali. Velikost poplavljenih površin je namreč mogoče dobro določiti brez daljših terenskih raziskav. Vodostaje se na posameznih mestih izmeri s pomočjo vodoravnih sledi vode in blata na objektih. Pri določanju poplavljenih površin so zelo uporabni tudi zračni posnetki in digitalni model reliefa. Obstajajo različne sledi naravnih procesov tako med samimi pojavi visokih voda ali blatnih tokov, kot tudi po končanih dogodkih vzdolž vodotokov, znotraj struge ter izven območja struge. Veliko sledi se v naravi pojavi v različnih pojavnih oblikah, tako pri nižinskih vodotokih kot tudi pri hudournikih. Nekateri naravni pojavi lahko nastopijo samo pri določenih tipih vodotokov.
Preplavitev (dinamična poplavitev).
Ustrezno dokumentirane sledi naj bi omogočile naknadno rekonstrukcijo dogodka. Pomembna sta velikost odtoka in količina plavin. Na podlagi sledi je mogoče rekonstruirati prevladujoče načine prenosa plavin. Natančen popis pomaga pri razjasnitvi vprašanja, za kakšne vrste prenosa grobih (rinjenih) plavin je šlo - ali je bil blatni tok, čezmerno zgoščeni tok ali pa je potekal nevezan prenos plavin. Priporočljivo je, da se pri dokumentiranju najprej popiše sledi izven območij strug. Te sledi kažejo na procese, ki so že ali pa bi lahko povzročili človeške žrtve in materialno škodo. Nadaljuje se s popisom sledi procesov, ki so se odvijali na območjih strug. Tako so na primer zamašitve strug in nadvišanja dna strug povzročitelji preplavljanja in naplavljanja izven območja strug. velja pravilo, da je potrebno mesta, kjer vodotok izstopi iz struge, natančno označiti na karti. Predvsem pri hudournikih je smiselno, da se z dokumentiranjem sledi začne na hudourniškem vršaju, ter se nato nadaljuje s popisovanjem ugotovljenih pojavov gorvodno do erozijskih žarišč v zaledjih hudournikov.
Poleg podrobnega popisa posameznih sledi naravnih procesov, je pomemben tudi opis celotnega prizadetega območja (poglavje «osnove optimalne dokumentacije o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih»).
Opis
Površinsko naplavljanje z rinje-nimi plavinami se nahaja izven območja struge (slika 1). opazno je sortiranje, saj velikost delcev pojenja z oddaljenostjo od mesta izstopa s plavinami obremenjene vode iz struge (slika 2). Pojav je mogoče opazovati na nagnjenem terenu vzdolž nižinskih vodotokov in hudournikov. vodotok prestopi svoje bregove bodisi zaradi zamašitve ali premajhne pretočne zmogljivosti struge in s sabo prenaša plavine, ki jih ploskovno odloži.
Dokumentacija
□	Kartiranje odloženih plavin
□	Kartiranje izlivov vode iz struge
□	opis naplavin (porazdelitev velikosti delcev)
□	Določitev srednjega zrna plavin
□	Določitev prostornine plavin (površina x srednja debelina)
□	Določitev maksimalne debeline delcev (b-os)
20
visoke vode in hudourniški izbruhi
Vzdolžni prerez čela blatnega toka (hudourniške lave, drobirskega toka).
Opis
Za tovrstno odlaganje izven območja strug so značilne neprebrane plavine (slika 1). Veliki bloki lahko «plavajo» po vrhu. Če
so naplavine odložene bolj po-	_ . . ..
'	''	Dokumentacija
ložno na obsežni površini, je pogosto odlaganje v obliki jezika.	..Karti™j.e..odl.ož.eni.h. .p.la™.......
Meja med naplaviščem in okoli-	D Kartiranje izlivov vode iz
škim terenom je ostra, govorimo	...........^J®....................................................
o «jeziku blatnega toka» (slika 2).	D Opis naplavin (porazdelitev
Največji bloki se nahajajo v str-	.........^vei^l delcev...........................
mem delu, čelu odloženega hu-	D Določitev srednjega zrna
dourniškega blatnega toka. Na	.........Pla.vin......................................................
hudourniškem vršaju se lahko za-	D Določitev prostornine plavin
radi preteklih hudourniških izbru-	.........(.ppYršina.*.sredij deMnaL
hov odložijo tudi posamezni zelo	D Določitev maksimalne
veliki, zaobljeni skalni bloki..........de* del£ev .(b:os)..................
Opis
Visoke vode pogosto prenašajo in odlagajo velike količine lesa. To so lahko cela drevesna debla ali tudi samo posamezne veje, ki se v kupih odlagajo izven struge (slika 1). Praviloma je v naplavinah premešano tako leseno plavje, kot kamni, pesek in blato. Odlaganje zgolj samo lesenega plavja je redek pojav (slika 2).
Dokumentacija
□	Kartiranje naplavišč lesenega plavja
□	Opis vrste lesenega plavja (starost lesa in opis drevnine; npr. cela drevesa, debla,
deli korenin, vejevje)
□	Določitev deleža različne drevnine kot tudi deleža ostalega plavja
□	Določitev prostornine lesenega plavja (m3 lesa)
□	Določitev dolžine in premera največje drevnine v plavju
Opis
vzdolž vodotoka je ob strugi
možno opaziti poležano travo
(slika 1), sledi odloženega listja
ali pa kupe iz drevnine in plavin.
Tudi na objektih, ki se nahajajo
v bližini vodotokov (hiše, mostni	, ^ ..
...... , ,.	Dokumentacija
oporniki) se vidijo blatne sledi.
Jasne sledi udarcev, povzročenih	. ^I^j.®.^!...............................
zaradi rinjenih (grobih) plavin	® 0pis sledi ob vodotoku
ali posameznih večjih rinjenih	(ravne linije odtekanja,
skal, lahko nastanejo tudi na ........."^"ij11. ^M. loki).............
drevesnih deblih (slika 2). S po-	D 0pis vrste sledi (robovi
močjo teh sledi je mogoče na-	iz listja ali peska, leseno
knadno ugotavljati pretok vode .........P^i®'..................................................
in plavin. Potrebno je upoštevati,	D Določitev višine sledi
da so zaradi valovanja ob visokih	(na drevesih ali na bližnjih
vodah, te sledi znatno višje od .........o.b.[e.kt!.h).............................................
maksimalnega pretoka.	J?ris.pre™egLprPfilLstru.ge..
Širina dna struge Širina struge v območju najvišje ležečih sledi Višina brežine Nagib brežine
Sledi visokih vod v in izven območja struge:
Sprememba trase struge pri nižinskih vodotokih in hudournikih
Opis
Ob večjih visokovodnih dogodkih lahko nižinski vodotoki in hudourniki spremenijo traso svoje struge. Bočna erozija je lahko tako intenzivna, da pride do premika osi struge. Vodotok pri tem zavzame površino celotne doline (slika 1). Naprej dolvodno in na območjih izven poteka osnovne struge vodotok erodiran material zopet naplavi; mesta erodiranja in naplavljanja se menjavajo. Posebno nevarna je sprememba poteka osi struge za prometnice, ki potekajo vzdolž vodotokov ali za objekte, ki stojijo neposredno ob bregovih (slika 2).
Dokumentacija
□	Kartiranje premeščanja osi struge
□	Izris prečnega profila nove struge
□	Določitev prostornine erodiranega in naplavljenega materiala
□	Opis erodiranega materiala (drobnozrnat, grobozrnat)
□	Nadaljnje analize so naloga strokovnjakov specialistov
Opis
Pri prevladujoči bočni eroziji so brežine močno zajedene in očitno prestrme, zaradi česar so možne nadaljnje porušitve. Dno struge praviloma ni posebej poglobljeno. Pri nižinskih vodotokih in hudournikih so ob visokih vodah konkavne brežine posebej izpostavljene erodiranju (slika 1). Za hudournike je značilno hkratno delovanje globinske in bočne erozije (slika 2). Če ima struga izrazito prepoznavno obliko črke U, je to znak blatnega toka.
Dokumentacija
□	Kartiranje lege in razsežnosti bočne oziroma globinske erozije
□	Opis erodiranega materiala (drobno ali grobozrnate, vezane ali nevezane aluvialne naplavine, plazovine)
□	Izris karakterističnih prečnih profilov
□	Izris ocenjenih karakterističnih prečnih profilov pred dogodkom
□	Določitev prostornine odnešenega materiala
□	Določitev intenzivnosti erodiranja (m3/tekoči meter struge)
Bočna erozija in prostornina odnešenih plavin.
1
Opis
V strugi se nahajajo večje količine pred kratkim odloženih pla-vin (slika 1, slika 2). Dno struge se je v primerjavi z nekdanjim močno dvignilo. Ker vlečna sila vode ne zadošča več za nadaljnji prenos odloženih plavin, prihaja do njihovega odlaganja oziroma do premeščanja struge vodotoka.
Dokumentacija
□	Kartiranje lege in razsežnosti zvišanja dna struge
□	Opis odloženih plavin
v strugi (samo drobnozrnate plavine ali mešane grobo in drobnozrnate plavine)
□	Določitev sedanje
in nekdanje višine dna struge
□	Določitev prostornine odloženih plavin
Opis	2
Struga je zaradi odloženih pla-vin deloma ali popolnoma zama-šena. Les, plavine, odkladnine zemeljskih usadov in snežnih
Dokumentacija
plazov oblikujejo naravno zajezitev v strugi vodotoka (slika 1).	D Kartiranje lege in razsež-
Gorvodno od zajezitve pride do .........n.o.sti. zam.aš.itev...............................
preplavljanja ali oblivanja za-	D Kartiranje prelitij vode
preke. včasih se zato vode	iz struge in na novo
prelijejo iz svoje osnovne struge, .........?blikovanih. stru.g...........................
preplavijo obvodne površine ali	D opis zožitev v strugi
celo oblikujejo novo strugo.	(mostovi, prepusti, naravne
Tipične lokacije zamašitev so ..........................................................
pri mostovih (slika 2), prepustih	D °pis naplavin, ki povzročajo
ali pri naravnih zožitvah struge.	zamašitve (plavine, les,
Taka zamašitev se lahko pri	odkladnine zemeljskih ali
zadostnem pritisku nenadoma .........sne.niAP!az.°.v)................................
predre, pri čemer lahko nasta-	D Določitev debeline in
nejo poplavni valovi.	.........p™^™?. za™šitye.................
Opis
Na brežinah so jasno vidne terase (slika 1, slika 2), ki so posledice odlaganja in erodiranja. Število in vrsta teras lahko osvetli potek dogodka.
Dokumentacija
□	Kartiranje lege in razsežnosti teras
□	Opis naplavin, ki sestavljajo terase
□	Določitev števila teras
□	Določitev višine in širine posameznih teras
□	Določitev širine struge
na višini posameznih teras
lir-f
Opis
Ob strmi hudourniški strugi so	2
odložene mlade naplavine. Ob strugi so lahko odložene tudi posamezne zelo velike skale (slika 1, slika 2). Za njih so še posebej značilni zaobljeni robovi, ki so značilni kazalniki hudourniških
blatnih tokov (hudourniških lav,	D . t i. drobirskih tokov). Teh skal ne
smemo zamenjati z ostalimi ska-	□ Kartiranje lege zel°
lami in balvani, ki se lahko tudi	.........ve.lik!h..s.ka!.....................................
nahajajo v strugi. Preostale skale	□ Opis zeb velikih skal
so lahko v strugo prišle iz skal-	.........(zaobljeni .^..o^L.™13™).....
nih podorov na pobočjih (izra-	□ Določitev velikosti skal
zito ostrorobe) ali pa izvirajo iz	.........(a-.,. .b.-, .c.-.o.siii)..................................
morenskih naplavin (rahlo zaob-	□ Določitev števila skal po
ljene, vendar sledi niso sveže)..........o.d.s.e.kih..s.t.r.u9e.............................
Zaradi tega je potrebno preučiti	□ Določitev izvora skal (sledi bližnja pobočja in pri opisu upo- na pobočjih, opis lokalnih
števati lokalne geološke razmere..........g.eolo.^iazm.erJ......................
Opis
Ob strmih hudourniških strugah so večinoma obojestransko izoblikovani t.i. grebeni iz naplavin (slika 1). velikost delcev v naplavinah narašča v smeri proti vrhu izoblikovanih grebenov. Često se veliki kamni in skale nahajajo prav na vrhu (slika 2). obstoj t.i. grebenov nakazuje na možnost hudourniških blatnih tokov.
Dokumentacija
□	Kartiranje lege in razsežnosti grebenov iz naplavin ob strugah
□	opis naplavin v grebenih (grobo, drobno zrnate)
□	opis porazdelitev naplavin (lega velikih skal)
□	Določitev višine grebenov glede na dno struge
□	Določitev prostornine grebenov v prečnem profilu struge
□	Določitev velikosti delcev
30
visoke vode in hudourniški izbruhi

h Višina porušitve (luknje)
nad dnom struge t Globina porušitve b Širina porušitve (luknje) l Dolžina porušitve (luknje)
Dokumentacija
□	Kartiranje lege in dimenzije porušitve (luknje)
□	Opis vrste vgrajenega materiala
Opis	□ Določitev dolžine, širine
Delna ali popolna porušitev ume-	.........i_n. gJo^ine. .porušitve...................
tno zgrajenega visokovodnega	□ Določitev višine porušitve
nasipa; na primer zaradi preliva-	.........n.ad..d.n.o.m.. ^IM®.........................
nja ali notranje erozije (slika 1,	□ Nadaljnje analize so naloga slika 2) strokovnjakov specialistov
2
Zemeljski plazovi in pobočni blatni tokovi sodijo med gravitacijske procese. Splazela gmota je lahko sestavljena iz vezanih ali nevezanih pre-perin kot tudi iz zemljin na pobočjih. Pojavljajo se na zmerno nagnjenih do strmih brežinah in pobočjih. Nestabilnost pobočja se kaže z različnimi pojavnimi oblikami plazenja.
Pragmatična klasifikacija razlikuje med naslednjimi kategorijami:
Opis	Lastnosti
Pobočni blatni tok	Odnesena površinska plast iz nevezanih preperin, zemljin in vode se v tekoči obliki relativno hitro premika (1-10 m/s). Nastanek pobočnih blatnih tokov je lokalno pogojen. Proces nastane lokalno na strmih pobočjih. Na neugodni podlagi je pri zasičenosti tal z vodo in velikih vodnih pritiskih lahko ogroženo tudi pobočje z blažjimi nagibi. Pogosto ni izrazite drsne ploskve, blatni tok pa lahko nastane tudi ob splazitvi hribine z izrazito drsno ploskvijo.
Zemeljski plaz	Zemeljski plaz se sproži ob neugodnih nagibih terena in neugodnih značilnostih hribin (na primer nevezane preperine na slabo prepustni podlagi), ob intenzivnih ali dolgotrajnih padavinah, odjugi ali drugih vzrokih, ki povzročijo velike koncentracije vode (npr. zamakanje v razpokah). Pogosto preide v pobočni blatni tok. Zemeljski plazovi se lahko sprožijo tudi kot oblika sekundarnega premikanja hribine na globlje ležečem fosilnem zemeljskem plazu. Podlaga pod splazelo plastjo se skoraj popolnoma ohrani. Zemeljski plazovi so lahko plitvi, srednje globoki ali globoki.
	
Stalno počasno plazenje tal	Na pobočjih iz nevezanih preperin, poteka nenehen, počasen proces preoblikovanja z obsežnimi kontinuiranimi deformacijami brez porušitev in/ali nepovezano plazenje s drsenjem na številnih manjših medsebojno ločenih površinah. Obstaja razlika med pogojno stabilnim zemljiščem in zemljiščem z aktivnim ali zelo aktivnim plazenjem. Stalno počasno plazenje je lahko globoko ali mestoma tudi srednje globoko.
Posedanje in ugrez	Z izluževanjem topljive hribinske podlage; največkrat iz apnenca, gipsa ali preperelih kamnin, in posledično nastalimi praznimi podzemnimi prostori (možen vzrok je na primer tudi rudarjenje), lahko pride do posedanja in ugreza terena.
Ustrezno zavarovanje sledi takoj po dogodku je pri zemeljskih plazovih in pobočnih blatnih tokovih bistveno, zato so opozorila in primeri v nadaljevanju omejeni na ta dva procesa. Procesi počasnega plazenja in ugrezanja/zrušitev so praviloma bolj redki pojavi. S temi procesi se naj bi ukvarjali predvsem strokovnjaki specialisti. Pri zemeljskih plazovih kot tudi pri pobočnih blatnih tokovih je zelo pomemben izčrpen opis celotnega ogroženega območja. Pri popisovanju je potrebno zajeti številne podrobnosti.
Zemeljski plaz.
Pri zemeljskih plazovih, ki ne preidejo v pobočne blatne tokove, del splazelih mas praviloma ostane na območju splazitve, zaustavljenih na kratki razdalji. Drug del splazelih mas pa lahko prekrije tudi območje, ki sicer ne plazi. Pri popisovanju plazu je potrebno določiti zlasti dimenzije prizadetega območja.
Pri pobočnih blatnih tokovih se vsa tri območja - območje splazitve, gibanja in odlaganja - označi kot enotno območje. Na območju splazitve se med drugim določi, ali se je pobočni blatni tok sprožil na gladki drsni ploskvi ali ne. Na območju gibanja se določi oblika in velikost trase pobočnega blatnega toka. Na območju odlaganja se opišejo lastnosti odloženih naplavin.
Poleg podrobnega popisa posameznih sledi naravnih procesov, je pomemben tudi opis celotnega prizadetega območja (poglavje «Osnove optimalne dokumentacije o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih»).
b,	Širina odlomnega roba
h,	Debelina odlomnega roba
l	Dolžina telesa plazu
b2	Širina telesa plazu
h2	Debelina telesa plazu
1
Opis
odlomni rob zemeljskega plazu je bolj ali manj ostroroba stopnica na pobočju. Stopnica je lahko glede na globino plazenja različno debela. Material, ki ga premakne zemeljski plaz imenujemo telo plazu (slika 1). Plaz se lahko premakne kot bolj ali manj kompaktno telo ali pa lahko razpade na več delov (slika 2). Površinska hrapavost preloženega materiala je zato različna. v zemeljskem plazu se lahko pravokotno na pobočje tvorijo tudi plazni narivi.
Dokumentacija
□	Kartiranje odlomnega robu in telesa plazu
□	opis oblike telesa plazu (ploskovno razlit, v obliki vršaja, valovit)
□	opis preložene plazovine (velikost talnih delcev, hrapavost, vlažnost, različne primesi)
□	Določitev širine in debeline odlomnega roba
□	Določitev dolžine, širine in debeline telesa plazu (prostornina)
□	opis terenskih razmer ob zemeljskem plazu (nagib in oblikovanost pobočja, vegetacijske razmere)
Opis
Drsna ploskev (drsina, porušna ploskev) zemeljskega plazu je površina, po kateri je zdrsel zemeljski plaz po pobočju. Drsne	, ^ ..
Dokumentacija
ploskve se lahko glede na različne globine plazenja nahajajo	□ Določitev lege in razsež-
v nevezanih hribinah ali celo na	.........n.o.sti. odkrite.drsn.e. ploskye...
kamninski podlagi. Drsne plo-	□ Opis drsne ploskve skve imajo različno hrapavost. (v zemljini, v nevezani
Prav tako je lahko drsna ploskev	.........EŠ.^. .na .kamnini)..............
ravna ali polkrožna. Pri ravni dr-	□ Opis drsne ploskve
sni ploskvi (bolj ali manj vzpo-	.........^EE™.^......................................
redno s pobočjem) govorimo o	□ °pis oblike drsne ploskve
translacijskem drsenju (slika 1),	.........favna.po.lkrozn.a).......................
pri polkrožni drsni ploskvi pa o	□ Določitev globine drsne
rotacijskem plazenju (slika 2). Pri	.........pl.oskve...............................................
odkriti drsni ploskvi je pogosto	□ °pis morebitnega izcejanja
opaziti izcejanje vode.	.........vode. (po.l?žai,..izdatn.ost)........
2
Opis
Nad odlomnim robom plazu (blizu ali bolj oddaljeno) lahko v tleh - v odvisnosti od napetosti v hribini - vzporedno z odlo-
mnim robom nastanejo razpoke	_ ,
Dokumentacija
(slika 1). Take razpoke v preperi-
nah in kamninah imajo različno	□ Kartiranje lege in razsež-
širino in globino. Včasih se ob	.........n°s.t.i. ra.zPo.k....................................
blažjem stopničastem posedanju	□ °pis razpok (talne razmere,
terena sočasno z razpokami na	.........raz.tegnjene..koren!n.e)...............
terenu oblikujejo tudi majhne do	□ Določitev dolžine, širine
srednje terase. V gozdnati kra-	.........iM!obini!H.p.o.k........................
jini se v območju razpok pogosto	□ Določitev oddaljenosti pokažejo raztegnjene korenine razpok od odlomnega robu
drevja in grmovja (slika 2).	.........ze^skega .plazu......................
2
Sledi zemeljskih plazov v območju splazitve, toka in odlaganja plazu:
Poškodbe v gozdnih sestojih
		
		kr ^m
Dokumentacija
Opis	□ Kartiranje lege poško-
V odvisnosti od globine, v kateri .........do.va.nih.dre.ves............................
se nahaja drsna ploskev in od hi-	□ Opis poškodb (nagnjena
trosti plazenja lahko zemeljski .........^.z1™.^..^"?)............
plaz v območju splazitve, gibanja	.□.. .Določitev . velikosti . škode......
in odlaganja drevesa poškoduje,	□ Določitev površine
jih nagne ali pa celo povsem iz-	poškodovanega gozdnega
ruje (slika 1, slika 2).	......................................................
2
Opis
Pobočni blatni tokovi nastajajo lokalno na bolj ali manj strmih pobočjih, ko prihaja do močnega zamakanja podtalja oziroma, kjer prihaja do vnosa večjih količin vode v podtalje. Pri tem prihaja do povečanega vodnega pritiska. Pri številnih pobočnih blatnih tokovih drsne ploskve pravzaprav ni (slika 1). včasih se pobočni blatni tok razvije tudi iz spontanega plazenja z jasno vidno drsno ploskvijo (slika 2), ki je vidna vse do tedaj, ko plazenje preide v tečenje.
Dokumentacija
□	Določitev lege in razsežnosti odlomnega roba
□	opis odlomnega roba (z ali brez jasne drsne ploskve)
□	opis položaja in vrste morebitne drsne ploskve (v zemljinah, v nevezanih preperinah, na kamninski podlagi, hrapavost)
□	Določitev globine možne drsne ploskve
□	opis morebitnega izcejanja vode (lokacija, izdatnost)
□	opis okolice odlomnega roba (nagnjenost pobočja, topografske značilnosti, vegetacijske razmere)
H
Opis
Pot pobočnega blatnega toka
je različna glede na geomor-
fološke razmere, vrsto in jakost	_ ,
Dokumentacija
dogodka, kot tudi glede na kon-
sistenco materiala (vsebnosti	□ Kartiranje lege in razsež-
vode; slika 1, slika 2). Pot, po	.........™sti. pot!. .teč.enj.a.....................
kateri teče blatni tok, je lahko	.□... Op.'?..R9?.i.t:e?enja. .(oblika)
zelo kratka do zelo dolga, prav	□ Določitev dolžine in širine
tako različna pa je lahko tudi	.........p^i^E.................................
njena širina. Glede na nagib in	□ op!s okolice poti tečenja obliko pobočja (ravno, konveksno (nagnjenost pobočja, geo-ali konkavno pobočje) se m°rfol°ške in vegetacijske
tekoča masa različno razliva.	..................................................
2
Opis
Zaradi visoke vsebnosti vode se mase pobočnega blatnega toka največkrat daleč razlijejo (slika 1). Če dosežejo površinski vodotok, lahko voda odkladnine odnese. Odlaganje ima večinoma ploščato obliko, zaradi oblike terena pa je lahko tudi v obliki vršaja. Takrat je hrapavost odkladnine praviloma večja (valovita površina; slika 2), vlažnost sveže odložene gmote pa je zelo visoka.
Dokumentacija
□	Kartiranje odkladnine
□	Opis oblike odkladnine (ploščata, v obliki vršaja)
□	Opis odkladnine (zemlja, pesek, kamenje, prod, les, hrapavost, vlažnost)
□	Določitev dolžine, širine in debeline odkladnine (prostornina)
□	Opis okolice odkladnine (nagnjenost pobočja, topografske značilnosti, vegetacijske razmere)
Porušitvena erozija obsega hitra, gravitacijsko pogojena premikanja, pri katerih z višjeležečih gorskih območij v dolino pada, se kotali in od-skakuje sproženi material. Pri tem se material v večjem delu giblje po zraku. Odstopanja v vezani kamnini se dogajajo po že predhodno začrtanih ploskvah, predvsem po razpokah, stikih slojev ali zrnavostnih razmejitvah.
Pri dokumentiranju porušitvenih procesov upoštevamo naslednje kategorije:
Opis	Lastnosti
Padanje kamenja	Zrušenje posameznih kamnov s povprečnim premerom manjšim od ca. 0,5 m. Padajoče kamenje je v fazi padanja (padanje, kotaljenje, odskakovanje) bolj ali manj ločeno med seboj.
Padanje skal	Zrušenje posameznih skal s povprečnim premerom večjim od ca. 0,5 m. Padajoče skale so v fazi padanja (padanje, kotaljenje, odskakovanje) bolj ali manj ločene med seboj.
Skalni podori	Hkratno zrušenje bolj ali manj zdrobljenih skalnih gmot (pogosto 100 do > 100 000 m3). Padajoče skale iz sproženih skalnih gmot so v fazi padanja (padanje, kotaljenje, odskakovanje) bolj ali manj ločene med seboj.
	
Podori hriba	Porušenje skalnih gmot zelo velike prostornine (tudi 1 milijon do več milijonov m3). Način porušitve ni določen. Vzrok oziroma povod je lahko na primer velik skalni plaz vzdolž stopničastega odlomnega roba. Pri podorih hriba prihaja do številnih medsebojnih interakcij v padajočem materialu. Podornine se lahko odložijo tudi zelo daleč od mesta porušitve.
Padanje ledu/ledeniški podori	Zrušenje posameznih klad ledu. Ledene klade se lahko odlomijo od ledenika ali tudi iz zaledenele skalne stene (ledene sveče). Padajoče ledene klade so med padanjem (padanje, kotaljenje, odskakovanje) bolj ali manj ločene med seboj.
V nadaljevanju so sledi delovanja porušitvene erozije podrobneje razložene, kar se smiselno uporablja tudi za sledi nastale zaradi padajočega ledu. Podori hriba so tako redki in izjemni dogodki, da je njihovo dokumentiranje domena strokovnjakov specialistov, zato niso podrobneje razloženi. Navodila obravnavajo sledi padajočega kamenja in skal, ki naj bi omogočile rekonstrukcijo pojava. Na območju porušitve se določi lega, način in prostornina porušitve.
Na območju gibanja se določi poti (trajektorije) padajočega kamenja in skal ter višino in razdaljo odskakovanja.
Na območju odlaganja se določi število in velikost kamnov in skal. Opiše se tudi oblika in vzrok odlaganja. Območji gibanja in odlaganja se po-
Skalni podori.
gosto prekrivata, kajti kamni in skale se lahko pod določenimi pogoji odlagajo tudi na območju gibanja.
Pri popisovanju sledi skalnih podorov je v ospredju zlasti raziskovanje skupnega volumna in to zlasti na območju odlaganja. Zato je pomembno določanje prostorske razširjenosti in debeline odlaganja podornin. Na območju gibanja se pri skalnih podorih čim bolj omeji pot gibanja podornin (sledi na tleh in drevesih). Vedno pa se mora vsaj grobo kartirati in opisati območje porušitve.
Poleg podrobnega popisa posameznih sledi naravnih procesov, je pomemben tudi opis celotnega prizadetega območja (poglavje «Osnove optimalne dokumentacije o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih»).
Opis
Kamni in skale se lahko porušijo s skalnih sten ali z manjših skalnih polic (slika 1), lahko pa se porušijo tudi iz pobočnih odkladnin (slika 2). Pri porušitvi s skalne stene ali s skalne police je praviloma viden razločen ostrorobi odlomni rob. Na odlomu kamnina še ne kaže znakov preperevanja, niti znakov naselitve vegetacije ter je zato razločno svetlejša od ostale površine stene. Pri porušitvi iz pobočnih odkladnin običajno ni mogoča natančna določitev mesta porušitve, temveč se lahko zgolj približno določi območje porušitve.
Dokumentacija
□	Kartiranje lege in razsežnosti porušitve
□	opis lege porušitve (skalna stena, skalna polica, pobočne odkladnine)
□	opis oblike in lastnosti območja porušitve
□	Določitev višine območja porušitve
□	Določitev višine in širine porušene gmote (prostornina porušitve)
□	opis vrste in značilnosti kamnine na mestu porušitve (stopnja preperelosti kamnin, razpoke, slojevitost)
44
porušitvena erozija

Opis
Če se kamni ali skale gibljejo v dolino razmeroma počasi ter zaradi tega ne pridobijo zadostne energije za odskakovanje, potem je njihovo gibanje omejeno na kotaljenje. Za sabo puščajo na tleh bolj ali manj razločne sledi kotaljenja. Na mehkih tleh (slika 1) lahko kotaleča se skala v tla vreže razmeroma dolgo muldo. Na asfaltni cesti je sled kotaljenja komaj vidna, kajti kamni in skale povzročijo le serijo majhnih vdolbin oziroma udrtin (slika 2).
Dokumentacija
□	Kartiranje znakov kotaljenja
□	Opis oblike in terenskih značilnosti območja sledi kotaljenja
□	Določitev maksimalne dolžine, širine in globine sledi kotaljenja
□	Določitev razdalje, smeri
in nagiba pobočja do mesta zadnje sledi
□	Določitev sestave in lastnosti zgornje plasti tal ter hribin na območju sledi kotaljenja
Udarec na tla.
Opis
Kadar kamen ali skala pridobi	Dokumentacija
določeno hitrost, začne odskako-	® . ..Kartiranj_e_sledi udarcev............
vati, pri čemer na površini tal in v	® 0pis oblike in terenskih tleh pušča bolj ali manj globoke znadln°sti °bm°qa sledi
sledi udarcev. Te sledi so največ-	.........f.^.lHY...............................................
krat lijakaste oblike. V tlorisnem	D Določitev maksimalne prerezu so okrogle do ovalne. Ve- dolžine, širine in globine
likost in globina udarca je zelo	.........sledi.udarcev...................................
odvisna od velikosti in hitro-	D Določitev razdalje, smeri sti skal. Sledi udarcev na mehki in nagiba pobočja do mesta
podlagi, kot so na primer gozdna	.........^."I®.. s!edi.......................................
tla (slika 1), travnik ali pašnik so	D Določitev sestave in last-praviloma razločneje vidni kot pa nosti zgornje plasti tal ter sledi na trši podlagi, kot so meli- hribinske podlage na
šča, poti ali ceste (slika 2).	.........obm?čj.u. .sledi..................................
1
2
Udarec v drevo.
Opis
Na drevesu lahko ob udarcu	, ^ ..
, , ,	Dokumentacija
padajočega kamenja ali skal
pride do poškodb. Oblika takih	kartiranje sledi udarcev.............. f
poškodb je zelo različna. Odvisna	® Opis sledi udarcev
je zlasti od velikosti in hitrosti,	(p°šk°dba lesa, polni udarec
ki jo ima padajoče kamenje/pa-	.........^..^P^.i^y'......................................
dajoča skala ob udarcu v drevo.	D Določitev višine in maksimal-
Oblika poškodbe je odvisna tudi	.........n.e9a. E™ .poškodbe.............
od drevesne vrste in premera dre-	D Določitev razdalje, smeri vesa. Velikost, višina in radialni in nagiba pobočja do mesta
položaj poškodbe na deblu se	.........zad.n.je.. s!e.di.........................................
zelo spreminja. Včasih je poško-	D Opis drevesa (drevesna vrsta,
dovano zgolj lubje (slika 1), vča-	.........E^L premer deWa).......................
sih pa lubje in les (slika 2). Skala	D Določitev gostote dreves-lahko prileti v drevo «v polno», nega sestoja v okolici (število
lahko pa drevo zgolj oplazi.	.........dreYes..n.a..hektar)............................
1
2
Opis
Na drevesih lahko ob udarcu padajočega kamenja in skal pride do večjih in obsežnejših poškodb (slika 1). Pri tem so pomembni številni dejavniki: velikost in hitrost kamenja in skal, pa tudi višina (merjeno od tal) in vrsta udarca, kot tudi drevesna vrsta in premer drevesa. Drevo se lahko na višini udarca razkolje, prelomi ali povsem polomi. Včasih se pri udarcu odlomi zgolj vrh drevesa. Prav tako se lahko drevo ob udarcu skal nagne ali celo izruva (slika 2).
Dokumentacija
□	Kartiranje močno poškodovanih dreves
□	Opis vrste poškodb na drevesih (razklana, prelomljena, povsem polomljena, brez
vrhov, nagnjena, izruvana)
□	Določitev višine udarca in poškodb
□	Določitev razdalje, smeri
in nagiba pobočja do mesta zadnje sledi
□	Opis drevesa (drevesna vrsta, prsni premer debla)
□	Določitev gostote drevesnega sestoja v okolici sledi (število dreves na hektar)
Sledi padajočega kamenja in skal v območju gibanja ali v območju odlaganja: Odloženo kamenje/skale je bilo naravno zaustavljeno
Opis
Dokumentacija
Kadar se nagib pobočja na območju gibanja in odlaganja	□ Kartiranje lokacij odo
močno zmanjša se lahko kame-	..........kame.nja/skal....................
nje in skale zaustavijo po naravni	□ Določitev vzrokov odložitve poti. Prav tako se lahko kamni/ in stabilnosti odloženega
skale odložijo, kadar je talna	.........kamenia/skal......................................
podlaga mehka ali ob veliki po-	□ Določitev števila kamnenja/
vršinski hrapavosti. Zaustavijo se	...................................................................
lahko tudi na mestih, kjer se te-	□ Določitev skupne prostornine
ren nenadoma izravna ali v teren- .........o.dIože.n.ega. .	..........
skih depresijah in jarkih (slika 1).	□ Določitev dimenzij maksimal-Včasih se po naključju kamenje/ nega in povprečnega kamna/
skale zaustavijo in začasno od-	.........skale. .^..t.^'...........................
ložijo tudi za drevesnimi debli	□ op!s oblike in terenskih (slika 2). Ti zaustavljeni kamni/ značilnosti območja odla-skale največkrat niso preveč sta- ganja (nagib in oblikovitost bilni in jih lahko že majhen po- pobočja, hribinska podlaga,
vod ponovno sproži v gibanje..........taln.e. in.yegetacij.ske. razmere)
a > b > c b
2
c
a
Sledi padajočega kamenja in skal v območju gibanja ali v območju odlaganja: Odloženo kamenje/skale zaustavljeno zaradi antropogenih dejavnikov
Opis
Kamenje in skale se ne zaustavljajo zgolj po naravni poti. Lahko se zaustavijo tudi zaradi antropogenih dejavnikov in sicer bodisi po naključju ali pa namenoma. Tako se lahko na primer kamenje in skale po naključju odložijo na poteh in cestah (slika 1). Kamenje in skale se lahko ujamejo tudi za skladovnicami drv ali za drugimi objekti (slika 2). Namenoma se kamenje in skale največkrat zaustavlja z lovilnimi varovalnimi ograjami.
Dokumentacija
□	Kartiranje odloženega kamenja/skal
□	Določitev vzrokov odložitve in stabilnosti odloženega kamenja/skal
□	Določitev števila kamnov/skal
□	Določitev skupne prostornine odloženega kamenja/skal
□	Določitev dimenzij maksimalnega in povprečnega kamna/skale (a-, b-, c-os)
□	opis oblike in terenskih značilnosti območja odlaganja (nagib in oblikovitost pobočja, hribinska podlaga, talne in vegetacijske razmere)
50
porušitvena erozija
Opis
Pri skalnih podorih se odlomi velik, bolj ali manj fragmentiran skupek kamnine iz skalne stene. Praviloma je mesto odloma razločno vidno, kajti tam kamnina še ni preperela, zato je tam tudi svetlejša kot v okolici (slika 1, slika 2).
Dokumentacija
□	Kartiranje lege in razsežnosti območja porušitve
□	Opis območja porušitve (skalna stena, skalna polica)
□	Opis oblike in značilnosti območja porušitve
□	Določitev višine, širine
in globine območja porušitve (prostornina porušitve)
□	Opis vrste in lastnosti kamnin na območju porušitve (stopnja preperelosti, razpokanost, slojevitost)
□	Nadaljnje analize so naloga strokovnjakov specialistov
Opis
Skalni podor v večini prime-	_ ,
Dokumentacija
rov pusti na območju gibanja za
sabo jasno omejen koridor, ki je	□ Kartiranje lege in razsež-najbolj razločno viden v gozdu nosti območja gibanja in
(slika 1). Na tem koridorju je	.........odJaganja skalnega. podora ^
zaradi padanja kamenja in skal	□ . .Kartlranje . posameznih. skaj.....
vegetacija bodisi močno poško-	□ Okvirni opis poškodb na dovana, bodisi povsem uničena. območju gibanja (sledi
Na tleh so vidne številne, pogo-	.........udarc.ev..na.tle.h. .in..dreves!h)...
sto tudi zelo velike sledi udarcev.	□ Določitev prostorske Največji del sproščenih skalnih razsežnosti in debeline
gmot se premika v dolino vse do	.........pod.ornine..........................................
tedaj, dokler se predvsem zaradi	□ Določitev dimenzij ublažitve nagiba ne umiri. Podor- maksimalne in povprečne
nina se pogosto odloži v obliki	.........skale. .(.a:,..b-.,. .(:.-.o.s.)..........................
stožca (slika 2). Posamezne	□ °pis oblike in terenskih večje skale se lahko med potjo značilnosti območja gibanja tudi preusmerijo iz glavne smeri in odlaganja (nagib pobočja, gibanja skalnega podora. topografske značilnosti, Posamezne večje skale lahko hribinska podlaga, talna potujejo bistveno dlje kot večina podlaga, vegetacijske
skalnega podora.	.......................................................
Snežni plaz je nenaden in hiter premik gmote snega in/ali ledu po pobočju navzdol. Dolžina gibanja snežnega plazu presega 50 m. Plaz lahko drsi, teče, se kotali ali pa zvrtinčen kot snežni oblak puhne v dolino. Snežni plaz lahko s sabo nosi tudi razne trde primesi, kot so kamenje, veje, drevesa in zemlja. Na proženje snežnih plazov vpliva več dejavnikov: nagib pobočja, hrapavost tal, lastnosti snežne odeje, temperaturne in vetrne razmere.
Za dokumentiranje snežnega plazu so pomembne naslednje lastnosti:
Opis	Lastnosti
Kložasti plaz Plaz nesprijetega snega	Linijska ostroroba napoka Točkasta napoka
Vrhnji plaz Talni plaz	Drsina se nahaja v snežni odeji Plaz steče po tleh
Pobočni plaz Žlebasti plaz	Plaznica je pobočne oblike - plaz se trga na razmeroma širokem, nerazgibanem pobočju Plaznica ima obliko žleba
Tekoči plaz Pršni plaz	Plaz teče podobno kot tekočine Plaz z zrakom pomešanega nesprijetega snega, ki se giblje visoko nad tlemi z veliko hitrostjo
Plaz suhega snega Plaz mokrega snega	Plaz iz suhega sprijetega ali nesprijetega snega Plaz iz mokrega sprijetega ali nesprijetega snega
v nadaljevanju so podrobneje razložene sledi snežnih plazov z izjemo manjših plazičev oziroma osipov (manjša količina snega, ki zdrsne ali steče največ 50 m daleč).
Dokumentirane sledi snežnega plazu tako v območju proženja kot tudi v območju gibanja in odlaganja naj bi omogočili njegovo čim bolj verodostojno rekonstrukcijo. obseg dokumentiranih sledi je odvisen od tega ali se pristopi k dokumentiranju sledi snežnega plazu neposredno po dogodku (še v snegu) ali šele spomladi (kopen teren). v območju proženja evidentiramo lokacijo, razsežnost in debelino napoke in globino drsne ploskve. območje gibanja plazu - plaznico snežnega plazu kartiramo in opišemo čim bolj natančno. Na območju zaustavljanja je posebej zaželen opis odložene plazovine. Določiti je potrebno lego, razsežnost in debelino plazovine, pomembna je tudi določitev primesi.
Pršni plaz.
Poleg podrobnega popisa posameznih sledi naravnih procesov, je pomemben tudi opis celotnega prizadetega območja (poglavje «Osnove optimalne dokumentacije o naravnih nesrečah/nevarnih dogodkih»).
Opis
Napoka v območju trganja plazu je lahko linijska ali točkovna. Linijska napoka kložastega plazu (slika 1) poteka poševno ali pod pravim kotom na pobočje in ima značilen ostrorob odlomni rob. Pri kložastem plazu se hkrati sproži cela ploskev. Točkovna napoka (slika 2) nastane v nesprijeti snežni odeji, ko nesprijeti snežni kristali zaradi nezadostne kohe-zije izgubijo trdnost in zdrsnejo po pobočju. Plaz nesprijetega snega se sproži postopoma. Značilna sta točkovna napoka in hruškasta oblika plaznice.
Dokumentacija
□	Kartiranje lege in razsežnosti napok
□	Opis območja proženja
□	Opis oblike napok (linijska ali točkovna oblika)
□	Določitev širine in debeline napok
□	Določitev ekspozicije
in nagiba pobočja v območju proženja
□	Določitev vzroka sprožitve (spontana, miniranje, smučar)
Opis
Drsna plast se lahko nahaja znotraj snežne odeje ali na površini tal. V primeru, ko se drsna plast nahaja znotraj snežne odeje (slika 1) gre za vrhnji plaz. Plaz zajame vrhnjo/e plast/i snežne odeje. V območju proženja je vidna enakomerna snežna plast. Drsna plast lahko nastane v novem ali starem snegu ali na ločnici med njima. Talni plaz (slika 2) je snežni plaz, ki ima drsno plast na površini tal. V območju proženja je pogosto mogoče videti sledi poškodovane vrhnje plasti tal.
Dokumentacija
□	Kartiranje lege in razsež-
Drsna ploskev v snežni .........no.s.ti drsne.Plast!............................ odeji (zgoraj) in na površini
□	Opis položaja drsne plasti tal (spodaj). (v snežni odeji, na površini
tal)
□	Opis značilnosti drsne plasti (hrapavost, sestava snežne odeje, površinski srež)
□	Določitev globine drsne plasti
Opis
Plaznica snežnega plazu je glede na obliko napoke in terena lahko pobočna ali žlebasta. Na razmeroma širokem, nerazgiba-nem in gladkem pobočju se praviloma gibajo pobočni plazovi (slika 1), ki tečejo po celotnem pobočju. Če plaznica poteka po žlebu ali po gozdni preseki gre za žlebasti plaz (slika 2). Pogosto se snežni plaz najprej giblje kot pobočni plaz in se kasneje preoblikuje v žlebasti plaz.
Dokumentacija
□	Kartiranje lege in razsežnosti plaznice
□	opis oblike plaznice (pobočna, žlebasta)
□	Določitev dolžine in širine plaznice
□	opis okolice plaznice (nagib, topografske značilnosti, vegetacijske razmere)
58
snežni plazovi
Opis
Poškodbe površinskega sloja tal zaradi trenja plazu s podlago (slika 1) kažejo na snežni plaz, ki je proti dolini odtekel večinoma v tekoči obliki. Tekoči plaz na območju gibanja in odlaganja določajo bolj ali manj jasne sledi toka (slika 2). Če tekoči snežni plaz polomi drevje, ga največkrat prenaša in odloži v plazovini.
Dokumentacija
□	Kartiranje lege in razsežnosti sledi
□	opis značilnosti sledi
□	Določitev dimenzije sledi (dolžina, širina)
Sledi snežnih plazov v območju gibanja in odlaganja:
Pršni plaz
Opis
Kadar se snežni plaz premika v dolino nad tlemi kot gmaota z zrakom pomešanega nesprije-tega snega, ni v območju gibanja in odlaganja vidnih nobenih sledi tečenja ali trenja. Pršni plaz nakazuje n.pr. močno stisnjena gmota snega na fasadi hiše. Plast stisnjenega snega je prilepljena na fasado od tal do začetka strehe (slika 1). Za pršni plaz je značilna enovita površina na kateri je polomljeni gozdni sestoj (slika 2); deli polomljenega drevja pa so odloženi v bližini stojišč dreves.
Dokumentacija
□	Kartiranje lege in razsežnosti sledi
□	Opis značilnosti sledi
□	Določitev dimenzije sledi (dolžina, širina)
Sledi snežnih plazov v območju gibanja in odlaganja:
Škode v gozdovih
Opis
V gozdovih pride na območjih gibanja ali odlaganja snežnega plazu praviloma do močnih poškodb. Poškodbe so odvisne od vrste in jakosti snežnih plazov: polomljeni vrhovi, polomljene veje, ukrivljeno, nagnjeno in izruvano drevje (slika 1). Nastanejo lahko nove gozdne preseke (slika 2).
Dokumentacija
□	Kartiranje poškodovanih dreves
□	Opis vrste poškodb
□	Določitev višine poškodb dreves
□	Določitev površine poškodovanega gozda
Sledi snežnih plazov v območju odlaganja: Oblika in velikost območja odlaganja
Opis
Oblika in velikost območja odlaganja snežnega plazu sta odvisni od terenskih razmer in lastnosti plazov. Ploskovno odlaganje (slika 1) praviloma nastane pri pobočnih plazovih. Žleba-sta oblika plaznice pogojuje odlaganje plazovine v obliki jezika, hruške ali stožca (slika 2). Doseg snežnih plazov na isti plaznici se razlikuje od primera do primera. Snežni plaz se lahko zaustavi celo na nasprotnem pobočju. Pri pr-šnem plazu območje odlaganja določa površina usedanja snežnega oblaka.
Dokumentacija
□	Kartiranje odložene plazovine
□	Opis oblike odlaganja (ploskovno, stožčasto ali v obliki jezika razlita plazovina)
□	Določitev dolžine, širine in debeline odložene plazovine
□	Določitev prostornine odložene plazovine
□	Opis okolice območja odlaganja (nagib pobočja, topografske značilnosti, vegetacijske razmere)
Sledi snežnih plazov v območju odlaganja: Lastnosti plazovine
Opis
Plazovina snežnega plazu ima lahko zelo različno hrapavost površja, različno vlažnost in različno sestavo primesi. Plazovino lahko sestavljajo zelo drobni ali zelo grobi delci, ki se lomijo v trde oglate klade in v mehke, zaobljene grude (slika 1). Vlažnost plazovine varira. Plazovina je lahko zelo suha do zelo vlažna. Plazovina je lahko sestavljena zgolj iz snega, lahko pa vsebuje tudi razne primesi kot so skale, zemlja in les (slika 2).
Dokumentacija
□	Kartiranje odložene plazovine
□	Opis hrapavosti plazovine (groba, drobna)
□	Določitev oblike teles
v plazovini (oglate klade, zaobljene grude)
□	Opis vlažnosti plazovine (suha, vlažna, mokra)
□	Opis primesi v plazovini (kamni, zemlja, les)
□	Določitev deleža primesi v plazovini
Literatura
BUWAL, Eidg. Forstdirektion, 1998: Begriffsdefinitionen zu den Themen: Geomorphologie, Naturgefahren, Forstwesen, Sicherheit, Risiko. Arbeitspapier. Bundesamt fur Umwelt, Wald und Landschaft, Eidg. Forstdirektion. Bern
BWW, BUWAL, 1995: Symbolbaukasten zur Kartierung der Phanomene. Empfehlungen Naturgefahren. Bundesamt fur Wasserwirtschaft, Bundesamt fur Umwelt, Wald und Landschaft. Bern
BWW, BRP, BUWAL, 1997: Berucksichtigung der Hochwassergefahren bei raumwirksamen Tatigkeiten, Empfehlung Naturgefahren. Bundesamt fur Wasserwirtschaft, Bundesamt fur Raumplanung, Bundesamt fur Umwelt, Wald und Landschaft. Bern
BWW, BRP, BUWAL, 1997: Berucksichtigung der Massenbewegungsgefahren bei raumwirksamen Tatigkeiten, Empfehlung Naturgefahren. Bundesamt fur Wasserwirtschaft, Bundesamt fur Raumplanung, Bundesamt fur Umwelt, Wald und Landschaft. Bern
Hubl J., Kienholz H., Loipersberger A. (Eds.), 2002: DOMODIS: Documentation of Mountain Disasters - State of Discussion in the European Mountain Areas. Internationale Forschungsgesellschaft INTERPRAEVENT. Klagenfurt
Hubl J., Kienholz H., Loipersberger A. (Hrsg.), 2006: DOMODIS: Dokumentation alpiner Naturereignisse [Documentation of Mountain Disasters]. Internationale Forschungsgesellschaft INTERPRAEvENT. Klagenfurt
Kantonsforstamt Glarus, 1998: Anleitung zur Spurensicherung. Kantonaler Ereigniskataster. Glarus
Kantonsforstamt St. Gallen, 2001: Anleitung zur Spurensicherung. Kantonaler Ereigniskataster Naturgefahren. St. Gallen
Kienholz H., Kunz I., Perret S., 2002: Documentation and Monitoring of Mountain Hazards -An Effective Tool for Integral Risk Management. Final Proc. Int. Symposium on Landslide Risk Mitigation and Protection of Cultural and Natural Heritage. Kyoto, Japan
Kienholz H., Krummenacher B., Kipfer A., Perret S., 2004: Aspects of Integral Risk Management in Practice - Considerations with Respect to Mountain Hazards in Switzerland. Osterreichische Wasser- und Abfallwirtschaft 56/3-4: 43-50
Loat R., Meier E., 2003: Worterbuch Hochwasserschutz. Dictionnaire de la protection contre les crues. Dizionario della protezione contro le piene. Dictionary of Flood Protection. Bern
OFAT, OFEE, OFEFP, 1997: Prise en compte des dangers dus aux mouvements de terrain dans le cadre des activites de l'amenagement du territoire. Recommandations dangers naturels. Office federal de l'amenagement du territoire, Office federal de l'economie des eaux, Office federal de l'environnement, des forets et du paysage. Berne
OFEE, OFEFP, 1995: Legende modulable pour la cartographie des phenomenes. Recommandations dangers naturels. Office federal de l'economie des eaux, Office federal de l'environnement, des forets et du paysage. Berne
OFEE, OFAT, OFEFP, 1997: Prise en compte des dangers dus aux crues dans le cadre des activites de l'amenagement du territoire. Recommandations dangers naturels. Office federal de l'economie des eaux, Office federal de l'amenagement du territoire, Office federal de l'environnement, des forets et du paysage. Berne
PLANAT, BWG, BUWAL, 2000: Vom Gelande zur Karte der Phanomene. Nationale Plattform Naturgefahren, Bundesamt fur Wasser und Geologie, Bundesamt fur Umwelt, Wald und Landschaft. Bern
Viri slikovnega gradiva
Abderhalden, Walter; Steivan, Gaudenz; Stadler, Markus: 61/2
Bunza, Gunther: 28/1
Deflorin, Renato: 46/1, 51/2
Eyer, Willi: 51/1
Flotron AG: 31/2, 39/1, 62/2
Frank, Felix: 17, 19>, 41, 50/1, 52/1, 53
Geo7AG:13
Gertsch, Eva: 20/2, 22/2, 23/1, 26/2, 29/2, 30/1, 36/1, 40/1 Gosteli, Helen: 20/1, 22/1, 39/2 Hunzinger, Lukas: 25/1, 27/2 Jungfraubahnen: 24/1, 24/2
KAWA: 43<, 44/1, 45/2, 46/2, 48/2, 49/1, 50/2, 55>, 57/2, 59/1, 61/1, 63/1, 63/2
Kienholz, Hans: 29/1, 33<, 36/2, 37/1, 37/2, 60/1, 62/1
Kreuzer, Stefan: 58/2
Macconi, Pierpaolo: 21/2
Mengelt, Curdin: 45/1
Muller, Markus: 27/1
Perret, Simone: 21/1, 26/1, 30/2, 33>, 44/2, 47/1, 47/2, 48/1, 49/2, 52/2
RDB: 43>
Reiter, Kurt: 31/1
Rickli, Christian: 34/1
Schmid, Franziska: 23/2
SLF: 55<, 56/1, 56/2, 57/1, 58/1, 59/2, 60/2
Swiss Air Force: 8
tur GmbH: 25/2, 35/1
Venzin, Toni: 19<
Werlen, Stephan: 35/2, 38/1, 38/2, 40/2 Zimmermann, Markus: 28/2
Kontakt
Stalni sekretariat Alpske konvencije
info@alpconv.org www.alpconv.org Sedež v Innsbrucku Herzog-Friedrich-Strasse 15 A-6020 Innsbruck
Oddeljeni sedež v Bolzanu-Boznu Drususallee 1 I-39100 Bolzano-Bozen
Zvezni urad za okolje
info@bafu.admin.ch www.bafu.admin.ch CH-3003 Bern
Ta brošura je bila financirana s strani švicarskega Zveznega urada za okolje.
DRŽAVE POGODBENiCE: Avstrija | Francija | italija | Lihtenštajn | Monako | Nemčija | Slovenija | Švica | evropska skupnost
www.alpconv.org	
Stalni sekretariat	oddeljeni sedež v bolzanu-boznu
Alpske konvencije	Drususallee 1
Herzog-Friedrich-Strasse 15	I-39100 Bolzano-Bozen
A-6020 Innsbruck	Tel. + 39 0471 055 352
Tel. + 43 (0) 512 588 589	Faks: + 39 0471 055 359
Faks: + 43 (0) 512 588 589 20	
info@alpconv.org