Listje in cvetje
Modrost v pregovorih domačih in tujih.
Družlna.
Kakršen oče (gospodar), taka druiine.
Dobra družina je hiSi podpora.
Vcčkrat družina trpi, kar otrok zagrefii. (Očita se poslom, Če je otrok kaj zakrivil.)
Dobra družina, kjcr je skrbno nadzorstvo.
Družina pridno dela, ce gospodar po~ maga. [Če je gospodar zraven.)
Drva.
Ogcnj se ne vžgc brez drv. — Cc drv ne zažgeS, nc bodo gorela. (Vsako delo za-hteva primerno sredstvo in pravo uporabo.)
Malo drv more razgretl le malo peC. — Za malo peC zadostujc malo drv.
Ce je veC drv, vcCji je ogenj. — Veliko drv poveča oqenj. [To se kaže zdaj ob sve~ tovni vofski. Čim več vojakov na obeft straneh, tem fiajši je boj. Čim več vzrokov in nagibov, tent večje je veselje, navdušenje . ,.)
Drobna drva dobro gon*. [Po malempa večkrat se najuspešneje napreduje.)
Kriva drva gore tako kakor ravne. [Na zunanjost ni gtedati)
KakrSim drva, tak pcpcl.
Kakrfina gora, taka drva. [Kakr&ni starši, taki otroci.)
Ukradcna drva tudi gorc. [In sicer Še celo v večnosti.)
Poleg suhih gorč tudi mokra drva. {Zgled in pomot je moČno bodrito.)
\z slabega lesa slaba drva.
Gladka drva se rada cepijo. (Z dobrimi tjvdmt se lahko zivt.)
Za grCava drva je treba nabruscnc se-kire. {Pri trdih tjudefi se le s strogostjo kaj opravi.)
Ni trebavseh drv nacnkratpožgati. [Sva~ rtlo radi potrate ter nezmernega in strastnega uzivanja.)
GrCava drva najholjc gore. {Krepkim tju-dem gre delo urno od iokj
Ce drv priklariaS, ne boS ognja pogasU-[Kdor slrastem streže, postaja timdalje strast-nejšU
Ce drva prehitro (preveselo) gor^, sc kmalu v pepel izpremene. {Kdor strastno živif kmalu dozivi.)
Če^ drva od ognja odmakneS, ncha go-reli. {Če viri usahnejo, preneha pnjelno živ-Ijenje.}
Ce v peC preveč drv naložiS, slabo gori. [Nezmernost in pretiranost nikjer ne koristi.)
Drva, ki so sc že pri ognjti grela, rajSi gore. \Pri vsakem delu je vaja m izkušnja velike vrednosti)
Ni trcba (kv meriti (prodajati), prcden je gozd kupljen.
Obljubljena drva nc grcjejo pcči.
Kdor nabira drva, kakrSnih dobi, si kmalu vclik kup zgradt,
Kjer ni drv pri hiši, lakota po hisi lcta, kjcr so, sc vsnj vsedc.
Pri vas drva cepe, trskc pa k nam lete.
Ko bi ncvoSčljivost gorela, bi ne bilo veC treba drv na svetu.
Ne pusti, da bi na tebi drva sekali.
Drv si je treba po leti nakupiti.
Drva je trcba kupiti, kedar so CeSnJe zrclc. — Kupi drv o kresu, Cc jih hoCeS imctl o sv. Mihaeiu.
Stara drva — dobra kurjava, staro vino — dobra pijača, stara knjiga — dobro čtivo.
Beki. Na tem lahko drva sekaS. {Je nad mero potrpeitjiv; krotak kot jagnje.)
To se pravi ognju drv prikladati. [Nemtr množiti.)
To so drva. (0 neolikancu.)
Lahko bi drva klal na njem. [Tako trdo spi.)
Nosi drva na grmado, na kateri ima se-žgan bitL
Novi listl in knjigc.                    Rcšitev naloge v št. 11.
1.  ,,JttaIa Lenčica od Svetega Boga."                             I   Adam Zgodba  nekega   svetega  otroko na Irskem.                             2   mati   ' Poslovenil P. Vinccncii Kunstelj.  V Go-                             3' ot(t|,'
rici, 1914.   Samozaložba   ,Cvetjn".   —¦   Jako                             4' S:irriuel                      &•
mična  knjižica, ki opisuje i^redne čcdnosti                             5' cionava                   S?
male Stiriletne deklice,  zlasti njfno junašho                             5' Triglav'                    **
potrpežljivost  in  krotkost,   goreCo  Ijuhezen                             7' Vrtni poli                 S<
do  Jezusa v presv. RcS> jem Tclesu  in do                             8 Jesenice                  n
AVatere božje. Posebno v/podbudna in ko-                             g' ZGtev,    '                 ^
rjstna bo hnjižica prvoohfiajancen.                                         jq_ klctev                        ro
2.  »flloja sctev,"  Zbrani spis*.  Spisal                            ]\[ brinje'                     ^* Ivo Trošt. I. Zaiožilo .Dru tvo zn ztjradbo                            12. kovat,'                     * uCiteliskcga koimkta.1'   V Ljubljani, 1914.—                            13.' kurenje,
Ta miadinska knjižca je sprctno in zanimivo                            14, brkati scr.
piSf na   in   bo   gotovo ugajala nekoliko bolj
odrasli mladini. Cednosti, zlasti glavnc osebe,           Prav   so    rešilt:    Humek   Stefanija,
naj bi bile bolj pudprtc z nadnaravniini na-     uCcnka   urSulinskc eole v Ljubljani;   Bisdiof
g(bi'____                                  Mimict, Rudica in Hcdica v Ljubljadi; ftnica
Horvatovfi,   slikarcva hčerta v Ljutomeru;
O dnovor na Šaliivo  vprašanje        J^glič   Stanko,   uCenec  na  c. kr. vadnici  v
v Lt   11                                 Ljubljani; Sever Milan, diiak v Nov. mestu;
Herzog EIh,  uCenka VI. razr. pri Sv. Križu
Pokaži mu nikalnico «n«", pa reci, naj     poleg Liutomcra; SeSko Ivan, Brdo pri Tla-
jo čita in napise.                                               nini, Stajersko.