NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Silva Novljan POGOJI DELA ZAOSTAJAJO ZA RASTJO POTREB (Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1993) Tipkopis 4 ' ,,471 279 1 O '06- «96 d99(3£ ): M5'5’ ft)' 6oi , o(yDQ& VSEBINA Pogoji dela zaostajajo za rastjo potreb 1 Tabelarni prikazi podatkov o delu knjižnic v letu 1993 12 Podatki o pogojih dela in delu splošnoizobraževalne knjižnice 36 Seznam splošnoizobraževalnih knjižnic 52 Povzetek v angleškem jeziku 63 POGOJI DELA ZAOSTAJAJO ZA RASTJO POTREB (SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1993) Silva Novljan 1 ORGANIZIRANOST KNJIŽNIC • 60 osrednjih občinskih knjižnic za 62 občin ima 781 izposojevalnih mest: - 246 stalnih izposojevališč - 405 bibliobusnih postajališč (8 bibliobusov) - 130 izposojevališč kolekcij potujoče knjižnice z 227 kolekcijami - 99 nepokritih krajev • 39 knjižnic je samostojnih, 21 združenih z drugimi dejavnostmi • odprtost: normativ 10 sek. na prebivalca tedensko dosega 35 knjižnic 2 POGOJI DELA 2.1 Prostor: 51.093 m2 ali 25,55 m2 na 1000 prebivalcev. Osnovni normativ m2 na število prebivalcev dosega 9 knjižnic, razpon v doseganju je od 13 % do 164 %. Knjižnica I. in II. skupine je velika povprečno 1.821 m2; razpon od 935 m2 do 3.205 m2. Knjižnica III. skupine 805 m2; razpon 247 m2 do 1.460 m2. Knjižnica IV. skupine meri 377 m2, razpon 173 m2 do 759 m2. Knjižnica V. skupine meri v povprečju 277 m2, razpon sega od 52 m2 do 556 m2. Večina tega knjižničnega prostora, ki je na različnih lokacijah, pa je zaradi funkcionalnosti potrebno preurediti, ne samo povečati. 2.2 Oprema: • 58 knjižnic ima računalniško opremo • 47 knjižnic ima že programsko opremo • 29 knjižnic tudi komunikacijsko opremo Večina teh je računalniško še nepopolno opremljenih. 1 Vse imajo ustrezno mehanografsko opremo, večina tudi reprografsko in projekcijsko opremo. 23 Knjižnično gradivo 23.1 Temeljna zaloga 2 90 enote knjižničnega gradiva na prebivalca. Normativ 3 knjige na prebivalca dosega 12 knjižnic, povprečno 2,65 knjige. 23.2 Prirast 2 131 enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev. Normativ 200 knjig na 1000 prebivalcev dosega 1 knjižnica, (izjema kot center glavnega mesta), povprečje je 111 knjig (ali 56 % standarda). Razpon doseganja normativa sega od 16 % do 82 %. Normativ 5 naslovov časopisja na 1000 prebivalcev dosega 24 knjižnic. Razpon razmerja naslov: izvod v prirastu knjig sega od 1,10 do 5,37. Ocena prirasta po vsebini: • 20 % leposlovja za mladino • 29 % leposlovja za odrasle • 51 % strokovnega knjižničnega gradiva, kjer so po vrstnem redu zastopane skupine UDK: 3,6,7,5,9,0,1,80,2,82,(01/09). Način prirasta: • nakup • obvezni izvod • zamena • dar 2 33 Odpis 89.382 enot oz. 1,55 % temeljne zaloge knjižničnega gradiva. 82 %, 9 %, 0,33 %, 8 %. 2.4 Knjižnični delavci (redno zaposleni) Skupno število knjižničnih delavcev: • 560,3 strokovnih delavcev. 152,7 si je strokovno znanje pridobilo s formalnim šolanjem knjižničarstva. (455,8 ima opravljen strokovni izpit) • 151,5 upravno-tehničnih delavcev in manipulantov • SKUPAJ: 711,8 vseh knjižničnih delavcev Izobrazbena strukura strokovnih knjižničnih delavcev: visoka: 25 % višja: 45 % srednja: 30 % 51 direktorjev oz. vodij knjižnic ima opravljen strokovni izpit. 3 Na 2000 prebivalcev je 0,56 strokovnega delavca. Normativ IFLA, na 2000 prebivalcev 1 strokovni delavec, dosega 1 knjižnica (pa še ta je izjema kot center glavnega mesta). Na 10.000 prebivalcev 2,82 strokovnega knjižničnega delavca. Ta slovenski normativ, na 10.000 prebivalcev 2 knjižnična delavca, dosega 37 knjižnic. 1 delavec (strokovnim delavcem smo prišteli tudi manipulante, skupaj 592,3 delavcev) je izposodil 19.701 enot knjižničnega gradiva. Samo 5 knjižic je oblikovalo izposojo po maksimalnem standardu (12.000), ostale ga presegajo s številom izposojenih knjig na enega delavca. Knjižnica z največjo obremenitvijo delavca je dosegla celo samo 29% to standardno določilo. Knjižnice so kadrovsko stisko reševale s 35,5 honorarno zaposlenimi delavci. 2.5 Prihodek • Knjižnice so pridobile povprečno 899 SIT na prebivalca • na člana 4.519 SIT • strošek izposojene enote knjižničnega gradiva je 112 SIT • ena kupljena enota knjižničnega gradiva je stala 1.539 SIT • od skupnega dohodka je bilo porabljenih 26 % za nakup knjižničnega gradiva, 27 % za materialne stroške in 41 % za plače in 11 % za investicije. 3 UPORABNIKI 3.1 Člani 4 Med člani 47. knjižnic, ki so vodile strukturo članstvo, je vrstni red naslednji: osnovnošolci 34 %, zaposleni 27 %, dijaki 20 %, študentje 9 %, nezaposleni (upokojenci, brezposelni, gospodinje ...) 6 %, predšolski otroci 4 %. 3.2 Obisk • 4.652.483 obiskovalcev knjižnice • *318.056 obiskovalcev prireditev • SKUPAJ: 4.970.539 obiskovalcev 3.3 Izposoja Član si je izposodil 29 enot, ob vsakem obisku povprečno 2,3 enote knjižničnega gradiva. Obrat temeljne zaloge knjižničnega gradiva je bil 2-kraten. Normativ, več kot 3-x, je bil dosežen v 7. knjižnicah, 2-x v 16. knjižnicah... 5 3.4 Prireditve Knjižnice so imele povprečno 3 prireditve na teden. Na 1 prireditvi je bilo 32 obiskovalcev. Op.: Primerjava je narejena po številu prebivalcev, ki ga navajajo SIK za leto 1993, skupaj 1.992.717 prebivalcev. Podatki opremljeni z zvezdicami se berejo kot ocene. OPOZORILO! Tabelarične prikaze statističnih podatkov za vseh 60 SIK skupaj lahko naročite v Enoti za razvoj knjižničarstva, Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. 6 VZPONI IN PADCI I. POVPREČJE NEKATERIH ZNAČILNOSTI SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC 7 1 8 . Povprečje doseganja osnovnih normativov v letu 1993 NO NO D Ln O NO U> B IO 00 O OJ NO NO K) ON O OJ ON -J -O h-* K) OJ NO ON ON O '-J NO -J O Ul OJ NO NO NO K> -P vO N) OJ OJ On to o\ oo la K) On LA On On nO On 00 -U OJ ON ON 00 oo 00 -J L* O 00 On O NO NO -N -J to 00 oo to 'O o -o o to NO o oo LA On ON 00 to OJ LJ la LA OJ oo 4^ O co to -J L) NO NO o 4^- LA o 3 to 4^ oo -C^ to OJ o -o o oo LA On LA LJ LJ LA OO -4^ LJ ON LA O NO NO OO LA LJ 4^ LA LJ -O 4^ to LA LA bs o to to LJ OO to ON LA LJ O to -O OO LA to LA On to to -U LA r CD -1 O CD TT- 3 N« 3 => o> ~ o< n ^ co o N 0q fo -1 >—• co O o- 09 -• * Š ■XI D. K P O. o Q< 5T 3 co g O O cr on o ►p ON Ul ON NO O NO ON ON to o LJ 00 00 00 NO On to 4^ On 00 On NO to oo LJ 00 NO LJ LA 'O ON LJ ON LA LJ £ -s p On LJ NO -O la O O O o cl r 2- c/ p < O ^ po ?s -a o -i co C? O O 's; O NO On LJ LJ OO ■o «^A O TJ n. CD Q- < CD 9 II. NEUSKLAJENA RAST Elementi standardov Il.a Neusklajena rast temelj, zal. 6 , 000,000 5.000. 000 4.000. 000 3.000. 000 2 . 000 . 000 1 , 000,000 0 1985 1990 1991 1992 1993 Leta (prirast (prostor i 350,000 j 300,000 j i j ! 250,000 : 200,000 I j 150,000 | 100,000 j 50,000 : 0 j 0||j|! Prostor j | Knjižnično gradivo - temeljna zaloga i 1111! P r ' rast knjižničnega gradiva 10 Elementi standardov (izposoja J (obisk J 12 , 000,000 10 , 000,000 8 , 000,000 6 , 000,000 4.000. 000 2 . 000 . 000 Il.b Neusklajena rast I !■ ■ II Osi! Ul a 1 u B H ; ii: lij 1 1985 'članstvo (400,000 i j 350,000 i i 300,000 I j j 250,000 j 200,000 j 150,000 j 100,000 i j 50,000 io ' >;\j Članstvo Izposoja Obisk 11 Članstvo TABELA I: Organizacijske enote TABELA II: Prostor TABELA III: Odprtost,katalogi TABELA IY: Temeljna zaloga knjižničnega gradiva TABELA rV: Temeljna zaloga knjižničnega gradiva (nadaljevanje: neknjižno gradivo) A . TABLE IV: Basic stock (continued for non-book materials I) TABLE IV: Basic stock (continued for non-book materials II.) TABLE V: Additions to stock - copies TABLE VI: Additions to stock - titles 1-0 TABLE VII: Additions to stock: by UDC main categories >1 TABLE VII: Additions to stock: by UDC main category (continued) TABLE VIII: Additions by modes of acguisition TABLE IX: Withdrawals TABLE X: Staff TABLE X: Staff (continued) TABLE XI: Library revenue TABLE XII: Expenditures TABLE XIII: Registered readers TAB LE XIII: Registered readers (continued: breakdown for the young) TABLE XIII: Registered users (continued: breakdown for adults) TABLE xrv: Visitors TABLE XTV: Visitors (continued) %b TABLE XV: Circulation TABLE XV: Circulation (continued) TABLE XVI: Events organised by library Ljubliua \% M: HfiROONfi IH UNIVERZITETNA KNJI2NICH 00000091