102. številka. Ljubljana, v soboto 3. maja XVII. leto. 1884 Izhaja vsak dan «ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v st rij sk o -oge rak e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 r1(1., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za posipanje na dora računa bo za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravn ištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ B četrt leta....... 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Upravništvo „Slov. ITaroda'*. Bolgarsko narodno gibanje za zjedinjenje Vsliodnje Rumelije s kneževino. V teku mnogih tednov so se že polnili in se še deloma polnijo bolgarski časniki s poročili o narodnih sbodib v raznih mestih in selih bolgarske kneževine in Vzhodnje Rumelije, katero je modri Berolinski areopag odločil od Bolgarije in jo postavil v posebno zavisnost od Turčije. Vsi evropski časopisi so priobčevali in še priobčujejo poročila o teh meetingih, na katerih bolgarski narod izjavlja, da je prišel čas zjediniti to, kar je tako nenaravno, tako brezplodno raztrgala diplomacija „ človekoljubne" Evrope. Opomnimo, da naslov „meetingov" popolnem neopravičeno pridevajo bolgarski in evropski časopisi temu nekdaj pri vseh Slovanih navadnemu običaju, po kateremu je imel narod na takih shodih (večih) reševati vsa važna vprašanja in staviti nova ... Će evropski listi imenujejo zbore naroda v Bolgariji meetinge, se to da opravičiti, pa bolgarski listi bi morali ostaviti ta izraz in poiskati dni zega, ki bi bolje označeval značaj in pomen takih narodnih shodov, če tudi imajo važnejše smotre, kakor rešenje navadnih del. Kaj pa je moglo biti bolj zvito, kakor delitev bolgarskega ozemlja v dva dela, katerih južni s 700 t'soči prebivalstva je postavljen v zavisnost od Turčije? Ni dvojbe, da bi Anglija in Avstrija radi utrdili novo osnovani državni organizem na balkanskem polotoku, sezidali si podporo v tako imeno-vanej Vzhodnjej Rumeliji, podvrgli jo svojemu uplivu, svojemu ekonomičnemu jarmu in paralizovali ruski vpliv v severnej Bolgariji . . . Razume se, da je vsaka diplomatična kombinacija, ki je osnovana na lažnivih, ali bolje rečeno na goljufljivib načelih, obsojena prej ali slej k poginu; življenje in razvoj narodov se ne da zadrževati z umetnimi krivičnimi naredbami in z zvitimi Bebičnimi nakanami . . . Kakor se vini, čas za zmago pravice še ni prišel, a prav dela bolgarski narod, da ne molči, ampak pro-testuje . . . Navadno evropsko Časopisje v vsakem pojavu življenja v slovanskih narodnostih dolži Rusijo, išče uzrokov — v delovanji ruske diplomacije. Kaj pa more biti skromneje in odjenljiveje od sedanje ruske vnanje politike? Kaj more biti mirnejše od nje, pokom ej še vsem evropskim ukazom? Še celo prostovoljno podvrženje Merva je precej vznemirilo rusko diplomacijo, kar se je razvidelo iz tona našega diplomatičnega francoskega lista! Sicer pa v tem slučaji tudi vse evropsko Časopisje priznava, da neso niti „ruske intrige", niti „ruski rublji", niti „ruska diplomacija" krivi, da so se vzbudile v bolgarskem narodu težnje po zjedinenji. V naših opombah mi outanemo na faktih in priobčimo resultate nekaterih shodov v bolgarsk'h mestih. Vnanji povod tem shodom bilo je to, da letos poteče petletni obrok pooblastil Aleko-Vogoridesa, ki je vladal Rumelijo v soglasji Evrope in po na-značenji Turčije. Povsod so se slišali predlogi in govorice, da <*e imenuje nova oseba za Plodivskega generalnega governerja. Imenovala so se imena nekaterih paš, od katerih je jeden, kakor poročajo Časniki izjavil se, da ga je volja vsprejeti to mesto, pa le s tem pogojem, da se odpravi narodno sobranje, ki jako ovira oblast turških upraviteljev, ki so vajeni postopati samovoljno. Ta čas so bili vsi vojni načelniki pri generalnem guvernerji Rumelije popolnem tuji Bolgarom in prijatelji Turkov. Z začetka Francoz, potem Nemec, Streker paša, a sedaj se je imenoval za to mesto nek popru- seni Poljak, Drigalski paša. Za Aleko paša so se ruski častniki, ki so v majhnem številu OHtali v Rumeliji, ki se ima zahvaliti za svojo svobodo ruskim četam, prezirali pri evanzovanji, in mnogo jih je ostavilo Rumelijo. Celo krajni bolgarski organi, ki so se vedno pritoževali proti ruskim častnikom, češ da 8podrivajo bolgarske častnike s svojo navzočnostjo, — so se vznemirili in prestrašili, ko se je izvedelo, da mislijo Rusi popolnem ostaviti rumeljsko vojsko, katero so oni ustanovili. Ze imenovanje Dri-galskega glavnim poveljnikom vzbodnorumeljske vojske je že razžaljivo za Rusijo in samo po sebi se razume, da turški najemnik iz Poljakov bode skrbel, da iztrebi od tam vse, kar je še ostalo ruskega. Z druge strani notranje preustrojenje bolgarske kneževine še daleč ni končano, in ta slavna Trnovska ustava se bode prej ali slej popolnem pregledala in premenila. Bolgarski knez Aleksander, ki je igral koj Žalostno rolo pri jesenskem preobratu, se sedaj prizadeva na jednej strani zgladiti svoje napake in sanja o sredstvih, kako bi se dalo popraviti, kar je zakrivljenega na drugej strani pa skuša, privleči k sebi po Cankovem minidterstvu nasprotujočo liberalno stranko v osebi Karavelova. In zdaj se je v Bolgariji in v Vzhodnjej Rumeliji začelo silno gibanje za združenje. Z gafietka se je to gibanje pojavilo v Vzhodnjej Rumeliji, potem pa je prestopdo meje kneževine. Čujte kaj piše jeden najvažnejših Plodivskih časnikov BSjedineujea (št. 62, s 16. marca) po tem povodu: „Bolgar Vzhodne Rumelije je globoko prepričan, da je njega umstveni napredek in materijalni razvoj le mogoč, če se njega bolgarska zemlja zjedini s kneževino za Balkanom. Duljši obstanek te quasi-avtonomistične provincije more samo škodovati pravim interesom prebivalstva, kajti politični položaj z jedne, in komplicirana administracija z druge strani zavirata razvoj in omiko. — Narodni shodi, ki so se začeli v Plovdivu in od tod razširili se po deželi so jasni dokazi, da se bolgarski narod ne more zadovoljiti s tem lažnjivim političnim položajem, katerega je zanj ustvaril Berolinski kongres in ga mu usilil proti njega volji. In baš sedaj, ko se ima končati mandat generalnega guvernerja, bi bolgarsko prebivalstvo naredilo zločin proti domovini, ko ne bi sprožilo pred Evropo tega veli- LISTEK. Knez Serebrjani. (Euski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXI. Poglavje. P ripovedovanje. (Dalje.) — Kaj, — pretrgal mu je Ivan besedo, — ali mari ti sam pripoveduješ pripovedke! Čemu je pa prišel ta starec? Perstenj se je domislil, da Koršun ves čas skoraj nič ni govoril, da bi ga izvabil iz pripovedovalcem nenaravne čmernosti, premenil je najedenkrat svoje govorjenje, začel se je šaliti. — Ta starec? — in stopil je na nogo Kor-šunu, ne da bi se zapazilo, — ta je moj tovariš, Ameljka Gudok; brado ima dolgo, um pa kratek; kadar jaz pripovedujem kaj zanimljivega in smeš nega, tedaj on prikimuje, pohvr.Jjuje in požvižguje. Kaj ne, strijc, bela brada, račja hoja, kurje noge; pa ne bi zašla s poti! — Res je tako ! — poprijel je Koršun, spom-nivši se. — Naša čaša je polna zelenega vina, Če si že nalil do vrha, tako izpij do dna! Lej, strijc, petelinovo petje, krtovo oko; ako hodimo, pridemo daleč! — Oj, ljudje, tatarah, pleš6 koze na gorah! — rekel je Perstenj, marec z nogama, — koze plešejo, muhe orjejo, a v levem ušesu babi Evfro-sinji zveni! . . . — Oj, ajčkajte ljudje! — pretrgal mu je Koršun besedo, tudi maneč z nogama; — oj, ajčkajte ljudje, rak sedi v pesku; ne žaluje rak, a žvižga v pest; kadar pride voda, mine tudi beda! — Oh, milostljivi car, — zakončal je Perstenj z nizkim poklonom, — ne glej naju po strani, to ni povest, a le predgovor! — Dobro! — rekel je Ivan zevajoč, — jaz ljubim običaje; začnita povest o Dobrinji, uboščeka; morda bodem zaspal, poslušajoč vaju. Perstenj bo je že jedenkrat poklonil, odkašljal se in začel: „V palačah Kijevskega kneza Vlsdimira bilo je veliko pirovanje knezov, bojarjev in mogočnih bogatirjev. Dan se je nagibal k večeru, a pirovanja še ni pol minulo, kar so oni čudeč zaslišali vojno trombo. Izpregovoril je Vladimir, knez Kijevski, solnce Svjatoslavljevič: hoj, če ste knezi, bojarji, mogočni bojarji! Pošljite poizvedet dveh mogočnih: Kdo se je predrznil priti pred Kijev ? Kdo se je predrznil trobiti stolnemu knezu Vladimiru ? „Zašumeli bo bojni junaki sredi dvora; zazve-neli so dragoceni meči po krutih bedrih; zarožljale so palice železne po lepih stopnicah, pokazale so se razne kape v zraku. Oblekli so mogočni bo-gatirji vojue oklepe, seli na dobre konje in odšli so na bojno polje . . . — Stoj! — rekel je Ivan, hoteč dati več verjetnosti svojej želji poslušati pripovedovalca, — jaz to vem. Povej mi rajše o Akundinu! — O Akundinu? — utaknil se je Perstenj vmes, spomDivŠi se, da se v tej pravljici poveličuje Novgorod, kateri je v carskej nemilosti; —o Akundinu, milostivi car, ta pravljica ni lepa, preveč kmetska je; zložili bo je Novgorodski mužiki; da, milostljivi car, jaz sem jo skoraj pozab;l . . . — Povej, slepec! — rekel je Ivan strogo,— kega vprašanja o sjedinjen ji a kneževino, — vprašanja, ki za nas pomeni življenje ali smrt. O ikai obstoji Rumelija, mi nazadujemo, mesto da bi napredovali, kajti postalo je popolnem jasno, da se pri takih razmerah ne morejo razviti bogastva zemlje. Političen položaj provincije postal |e jako žalosten vsled ovir, katere je sistematično stavila Porta našim prizadevanjem, zboljšati stanje dežele. Provincija mora vzdržavati drago administracijo, katera jo ostane nič manj kakor 500.000 turških lir, in vrhu tega mora 240000 turških lir plačati davka Turčiji. (Konec prih) Deželna kmetijska enketa. (Dalje.) Dr. Dolenec opozarja na dalje na žalostni pogled, kateri se kuže počeuši od Postojine čez celo Pivko in naprej. Neomejena paša in splošna raba tolikega sveta ga je tako uničila, da zdaj skoraj nič ne zaleže in da vasi kakor Bač, Korituice niti krav več nemajo, ker opustošena ,a povsem izsesana tla nobene redilne moči več nemajo. Jednak prizor kaže se na Vipavskem, kjer ljudje, ki nemajo na pašnikih .skoraj nobene pravice, izvažavajo z njih še zemljo in zdaj celo še lubje z grmov za ćreslo po-bir»jo. Na Hrvatskem so koze odpravili in preselile so se sedaj v sosedne kraje Kranjske, ki obetajo po tem potu v kratkem „Kras" postati. Nikar naj se ne ugovarja, da paša kmetu veliko zaleže. Ako Be pomisli, da ob sami paši živina ne more obstati, ako se preudari veliki odpadek gnoja in ako se računi, koliko bi zaUgla bolja tla, ko bi se v njivo ali kosenino predelala, kar le neplodnega, pa za gozd puBtilo, bila bi to veliko večja korist za kmu-tijstvo, nego paša. Dobri in umni gospodarji spoznavajo že zdaj tudi pri nas samo jesensko pt»>o po travnikih za koristno in na Dolenjskem v Šinarslii županiji, kjer se je prizadevanju pokojnega župana Mazik-a po-Brečilo, da se je paša j>o gozdnih delih in pašnikih odpravila, se kmetje in tudi taki, ki so bili temu najhujši nasprotniki, hvalijo, da imajo sedaj ravno toliko iu boljega govejega blaga in lepo obraščene gozde. Temu ni v protislovji to, kar je nuvedel državni poslanec g. Biirnfeiud, ki je zagovarjal v državnem zboru pašnike proti pogojzdovanju na Štajerskem. Štajerska irna debela tla, na katerih raste žlahtna trava posebno na jilauinah, kjer bi gozd niti več ne imel tal. Tudi pri nas bodo planine vedno pašniki ostali, ali kjer so plitva tla in kjer se po-kažeta kamen in skala, ko hitro grm zgino in burja razsaja, tam nuj se zabtanuje, dokler je še čas in skuša zoi>et v prid obrniti to, kar se je skozi neomejeno ia pogubljivo rabo do kraja opustošilo. Glede tega je tudi visoka vlada svojo skrb do tega predmeta obrnila iu se je nadejati postav, ki bodo dalje uničevanje tal zabranile in za pogozdovanje že opustošenih skrbele. Dr. Dolenec stavi predlog: „Slavna enketa naj izreče željo, da se napravi postava za razdelitev pašnikov in občinskih skupin. G. Bavdek je zoper razdelitev pašnikov zaradi živinoreje v obče, posebno pa še zaradi konjereje. Dr. Poki u kar pravi, da je državna postava o razdelitvi skupnih zemljišč že vsprejeta ia da imajo povej vse, kakor je, in ne smeš izpustiti niti jedne besede. In car se je v srcu veselil težkemu položaju, v katerega je pripravil pripovedovalca. Če tudi jezen na samega sebe, da je carju sam predložil to pravljico, pa ne vedoč, koliko je že znana Ivanu, sklenil je Perstenj začeti svoje pripovedovanje, ne dolgo pomišljujoč se in ničesar ne izpuščajoč. „V starem mestu, — začel je, — v Novgorodu, v trgovskej deželi, živel je korenjak Akundin, mladi Akuudin, niti piva ni varil, niti žganja ni kuhal, in tudi na trgu ni trgoval; a hodil je on, Akundin, z dobrovoljci po Volhvi, po reki na ladjicah. Usede se on, Akundin, na opravljeni brod, dejal je vesla javorjeva v brune hrastove. Plaval jo brod po Volhvi, po reki in priplaval h krutemu bregu. Tedaj je prišel po strmem bregu potujoč romar, prijel je Akundina za beli roki, odpeljal ga je na visok hrib, in ustavivši ga tam, rekel mu je: — Poglej, mladi junak, na mesto Ilostislav, na Oki-reki, a pogledavši, zvedi, kaj se godi tam? — Ko se je ozrl Akundin v mesto RostisLv. bila je tam velika beda: postavo dopolniti le še deželni zbori z posamičnimi določbami. Deželni predsednik g. baron W in kler pove, da mu je došel načrt dotične postave za Moravsko in da skliče v kratkem enketo, kater* Be bode imela razgovarjati o t m, kako bi se jednaka postava za kranjsko deželo uravnda. Poročevaltc g. Detela nasvetuje: 5. Na Dolenjskem naj «e pospešuie posebno vino-in sad;oreja, in dela naj se pa tudi ni to, da se bode gradila dolenjska železnica. G. Ogulin priporoča napravo nižje kmetijske šole v Novemmestu, g. Pl.minec pa naghša potrebo goj/.darske šole. Vsprejme se predlog g Detele, ki nasvetuje: 6. Kmetijski pouk naj se pospešuje kolikor le mogoče, in naj služijo v ta namen: a) kmetijske nadaljevalne šole, zvezane z ljudsko šolo; b) uižja kmetijska šola v Ljubljani; c) vino in sadjerejska sola na Dolenjskem ; d) kmetijski popotni učitelj; e) dobri kmetjski Časniki; f) bralne kmetijske družbe na kmetih; G. Potepao nasvetuj?: „Narodi naj se prej ko mogoče deželna postava, po kateri bodo dečki vezani vsaj od 14. do 16. leta skozi celo l^to ob nedeljah šolo obiskovati. Za nje naj bi Be po ljudskih šolah upeljal teoretičen pouk. G. Robič nasvetuje: 1. Visoka vlada se naprosi, naj uredi pouk v ljudskdi šolah tako, da si ondi mladini že v otročjih letih ucepi nagnenje in veselje do kmetovanja, in se že v ljudskih šolah začne z dotičnim poukom, ao-sebno o umni živino-in sadjereji, pa o čebelarstvu. 2. V dekliških rztedih naj se poučuje o dobrem gospodinjstvu, posebno pa o ženskih ročnih delih, šivauji ali izdelovanji perila in o pletenji no-govic, kar je dobri gospodinji neobhodno prtreono. 3. Da preskrbi v to svrho potrebnih in primernih učnih prijiomočkov. Vsi ti predlogi se sprejmo. Poročevalec g. Detela nnsvetu)e: 7. Naj se napravi postava za povzdigo živinoreje; 8. Naj podpira državni in de želui zaklad živinorejo na Kranjskem z subvencijami za nakup dobrih plemenskih bikov. Tudi ti nasveti se vsprejrao in je ta točka rešena. Dr. Samec poroča potem: „Kako naj se postopa proti žganjepivstvu. (Glej nar. gospod, stvari.) Ob 1. popoludne se tretja seja Bklene in napove četrta in zadnja ob 4. uri popoludne. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 3. maja. Ceniti deželni odbor je za bodoče leto za šolske potrebe postavil v proračuu: 3,286.000 gld. kot redne izdatke za ljudske šole, 116.055 gld. za pouk verouauka, 140.000 gld. za šolske stavbe, 250 000 gld. za učiteljski pokojninski zaklad in 25 000 gld. za podporo drugim šolam. Deputacija moravskega deželnega odbora bila je predvčeraj od cesarja vsprejeta potem se je pa podala k ministru Conradu. Ko je deželni glavar baron "VViddmann v dolgem govoru razodel željo moravske dežele, da se ohrani tehniška šola v Brnu, odgovoril mu je minister, da ga sicer veseli, da hoče dežela žrtve prinašati za tehnično šolo, ali to ne zadostuje, da se s ustanovami skuša umetno pouzdig- sluge mladega kneza Rjazanskega, Gleba Olegoviča, stoje sredi trga, hoteč braniti mesto, pa manjkalo je moči. A po Oki-reki plava strašna pošast, zmaj Tugarin. Dolg je bil ta zmaj tri sto sežnjev, z repom je pobijal Rjazanske vojake, s hrbtom je podiral strme bregove, in zahteval je Btari davek. Zdaj je prijel romar Akundina za beli roki, in izgovoril je take besede: — Kdo si ti, dobri junak, povej kano ti je ime! Čemu povprašuješ, rekel je Akundin : — Doma sem iz Novgoroda, ime mi je Akundin AkundiniČ. — Baš tebe, Akundin AkundiniČ, čakam že ravno tri in trideset let; ali ne poznaš svojega strijca Zamjatnje Putjatiča ; a tu imaš meč tvojega očeta, Akundina Putjatiča! — Ni še končal govora Zam-jatnja Putjatič, ko je začel umirati in poslavljati se s tega sveta; umirajoč je govoril: — Oj ti, moje milo dete, Akundin AkundiniČ! Ko ti prideš v slavni Novgorod, in prikloni se Novgorodu, in ti povej, povej Novgorodu: Bog daj tebi, Novgorodu, obstati na veke tvojim otrokom dobivati slavo! Dodeli tebi, Novgorodu, mogočnost, a tvojim otrokom bogastvo . . . niti število slušateljev. Moravska mora s tem pokazati, da bodo njeni sinovi obilno obiskovali tehnično šolo, da jej je na njej res kaj ležeče. Ou pravi, da nema nič proti šoli zato, ker je nemška, in da bode vlada jo obdržaia in jo še razširila, ako se število slušateljev malo poveksa. Levičarski listi so kaj razburjeni, da hoče vlada to šolo odpraviti in žs govore o reakciji. Ko je šlo za češko vseučilišče v Pragi, ni teh listov imel nobeo dobre besede za to visoko šolo, katere potreba je bila nujna, zdaj pa, ko gre za nemško tehniško šolo, ki je tako slabo obiskovana, da se res kaže, da je od več, pa t«ko kričanje. Vidi se iz t-jga, da jim ni toliko za šolo samo, kakor zato, ker je šola nemška. N. Fr. Pr. že priporoča, da uaj bi slušatelji te šole potem imeli prednost v javnih službah na Moravskem, kajti to bi pouzdignilo število slušatelje?. Taka uredba bi bila pa velika krivica za slovansko preb valstvo Morav-skeg«, ker bi niega sinovi ne mogli več obiskovati češkega tehničnega učilišea v Pragi in poslušati predavanja v materuem jez;ku, ako ne bi hoteli, da bi jih v vseh javnih služoali potiskali nazaj. Jedino pravo in pravično sredstvo pouzdigniti tehniško uči-lišče v Brnu bilo bi, da so tum osnujejo nekatere slovanske stolice, ter bi potem mogli tum se izobraževati sinovi cele dežele. A za tako šolo pa Nemci ne marajo, in rajše vidijo, da nemajo nobene, kakor bi pa bili Slovanom pravični. Morda se vlada kdaj sjmmni, odpraviti tudi vseuailižče v Črnovicah, ki je peto kolo na vozu. Tedaj bo še le krik v nemškem toboru. Poljski list Gzas je izvedel, da je Bismarck naročil nemškemu poslaniku na Dunaj i princu Reissu, opozoriti avstrijsko vlado, da na) ne pospešuje preveč poljskega elementa, ker to bi utegnMo biti nevarno Rusiji in Prusiji. Czas miali, da bode to tudi uplivalo na sestavo cislitavskega ministerstva. Ta vest se nam ne zdi prav verjetna. Komitet hrvatske narodne stranke končal je svoja posvetovanja. Največ se je trudil s tem, kako zabraniti, da bi se taki škandalni prizori več no ponavljati v saboru, kakor so se zadnjič. Komitet je tedaj sklenil sprtmeuo zborničnega reda, po ka-terej se bodo smeli govorniki, ki bi prouzročili take škandale prvi pot izključiti za osem dni?, drugi pot za celo zasedanje iu tretji pot za vso dobo deželnega sabora. Da se posvetovanja ne bode preveč na dolgo vleklo, upeljalo se bo, da so bode smelo predlagati konec debate, ko bode zbornica s kako stvarjo se še tri seje bavila o takem predlogu se bode brez debate glasovalo. Ti predlogi se bodo pa še le tedaj saboru predložili, ako se bode pokazala za to potreb«. Člani narodne stranke sešli se bodo dva dni pred snidenjem sabora, da se posvetujejo o skupuem postopanji. Vn.iiije države. Srbska skupščiua sklicala se je na 18. t. m. v Niš. Kakor se poroča iz Carigrada je Gerov imenovan mesto Karainihajilova bolgarskim agentom v Carigradu, Grekov pridan mu je za prvega tajnika. Oba se podasta že drugi teden na s\oji mesti Komisija nemškega državnega zbora za pretre80van;e zakona proti socijalistom zavrgla je to vladno jiredlogo z desetimi proti desetim glasom. Onih 14 šuanjsltili častnikov, ki so šuntali po deželi k uporu, pa so bili od vladnih organov vjeti; je predvčeraj v Geroni vstreljenih. Drugod se pa prikazujejo čete ustajnikov. Poročila vladnih listov, da je ustaja zatrti, bila so tedaj prezgodna. Ako se smde konference za urejeuje ^glp-tovsklh financ, kar pa še ni gotovo, zahtevala bode od Anglije, da natančno določi, kdaj da jenja angleška okupacija. Zlasti Francija Be bode prizadevala omejiti, kolikor mogoče na kratek čas okupacijo Egipta, in poleg tega kolikor bodo moči zopet utrditi svoj upliv v Egiptu. jiJUF" Dalje v prilogi. "W — Dovolj! — pretrgal mu je car jezen besedo, pozabivši, da je njegov namen bil samo poslušati pripovedovalca. — Začni drugo pravljico! Perstenj se je stresel s koleni, kako bi se bil prestrašil, in poklonil se do tal. — Kako pravljico hočeš, milostljivi car? — vprašal je on b ponarejenim, morda tudi z istini* tim strahom; — ali hočem povedati oBabi-Jagi, O Čurilu Plenkoviču? O Ivanu Ozeru? morda veli tvoja milost povedati kaj svetega? Ivan se je vspomnil, da ne sme strašiti slepcev, potem je še jedenkrat zazeval in vprašal je že z zaspanim glasom: _ Kaj pa ti veš svetega, ubožec? _ O Alekseji, božjem človeku, milostljivi car, o Juriji Hrabrem, o Josipu Lepem, ali o Golobinej knjigi . . . — Nu, — rekel je Ivan, katerega oči so že skupaj lezle, — no, pa povej o Golobinej knjigi. Bolje bo nam grešnim na noč kaj pobožnega poslušati. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Posnemanja vredno.) Velečastiti gospod František Koutu'k, župnik v Bučicich pri Čas-lavi na Češkem prodal je že dvakrat poslano mu vece število sreček „narodnoga doma" in je, kakor se nam poroča, prosil odbor, naj mu jih zopet pošlje nekoliko. V svojem pismu pravi med ostalim: Vaš „Narodni dom" mora sedaj postati gaslo vsega naroda in kdor hoče moj vami veljati za narodnjaka, mora napeti vse Bvoje sde, da bi se „Narodni dom" zamogel sezidati kar najprej mogoče. — Žal! da je mej Slovenci tako malo mož, ki bi mislili kakor požrtvovalui ta češki rodoljub. Naj bi jih vzgled njegov predramil in izpodbudil. — (Dnevni red mestnega odbora seji), katera bode v pouedeljek v 5. dan maja 1884. leta ob 6. ur t popoludne v mestni dvorani. I. Nuznanila prvosedstvu. II. Personalnega in pravnega odseka poročilo o izvršenih letošnjih dopolnil-nih volitvah za mestni odbor. III. Stavbnskega od-stka poročilo o določitvi stavbinske črte na Emon-ski cesti. IV. Poročdo odseka za olepšavo mesta o gradenji slaščičarskega paviljona v Latermanovem drevoredu. _ (Mil. g. prost J. Zupan) izdal je nemško knjižuro, v kat' rej strastno obira vse časti vrednega župnika Radoljiškega g. Bononija.fcTo umazano perilo usiljuje farnim uradom, pa tudi nekaterim svetnim osebam. Od več krajev nam dohajajo glasovi, da kranjsku duhovščina jednoglasno obsoja to nekrščansko tiskovina. G. prelatu priporočamo v premišljevanje besede našega ponižnega Izveli carja, ki se bero pri sv. Jan. 13. pogl. 35 v. — (Binkoštne slavnosti „Savinjskega Sokola" v Mozirji) udeleži so tudi deputacija „Sokola" iz Kraljevega gradca na Češkem, na čelu jej starosta g. Čer v eny. — Slavnosti govor pri blagoslovljtnji zastave prevzel je prijazno g. dr. J. Vošnjak. Pevcev je do danes oglašenih iz Ljubljane, Kamnika, Celja, Žavca, iz Gornje sav. doline in Ptujega nad 130, mej njimi naš slavni tenor gosp. J. Meden iz Ljubljane. — Iz posebne pri; jaznosti prevzel je g. V. V al en ta, ravnanje s skupnim zborom. — („Kresa") došla nam je 5. številka. Vsebina: Kmetski triumvirat. (Nadaljevanje Kodrovega romana.) — Narodne pesni. Iz predvorske tare. Nabral Mat. Valjavec. — Žrtva ljubosumnosti. (Novela.) Spisal dr. Stojan. (Dalje.) — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec. (Dalje.) Nekoliko o naših družnih rastlinah. Spisal M. Cilenšek. — Urban Jarnik. V spomin njegove stoletnice. Spisal J. Schei-nigg. — Žarenje neba. Dr. Križan. — Donesek k zgodovini cesarskih ukazov v slovenskem jeziku. Spisal P. pl. Iiadics. — Slovenske besede v tirol-skej nemičini. Spisal Davorin Trstenjak. — Jezikoslovna opazka. Spisal M. Sila. — Drobnosti. — (Za cesto) po dolini Kopačntci je v letošnjem finančnem zakonu dovoljenih in deželnej vladi na razpolaganje stavljenih 10 000 gld. Nadejati se je tedaj, da se kmalu prične delo za to ugodno zvezo mej Loko in Cerknem. — (Z dežele) dobivamo pritožbe, da se vsled nove postave, po katerej smejo le izprašani kovači izvrševati svojo obrt, tako strogo postopa, da v nekaterih okrajih ni nikogar, ki bi konje koval, ker se je dosedanjim kovačem zabranilo kovanje. Novim zakonom res treba pripomoči do veljave, a menimo, da bi vendar kazalo, ozirati se na krajevne razmere in kovačem, ki so na občno zadovoljnost kovali dolgo vrsto let, to dopuščati vsaj začasno, dokler se dobe in nastavijo izprašani kovači, sicer trpe trgovci in obrtniki preveliko škodo, ker s bosimi konji vendar ne morejo voziti. — (Za zastavo „Slovenskomu bralnemu in podpornemu društvu" v Gorici) nabranih je že 304 gld. 47 kr kr., za trak tej zastavi pa so rodoljubne dame zložile do sedaj 35 gl. 50 kr. — (Iz Kamnika) se nam piše včeraj: Nasledki žganja: Tukaj se je pred kratkim naselil mlad trgovec s špecerijskim blagom, Jakob Vrečar, zraven tega pa je proaajal tudi žganje, akoravno brez dovoljenja. Dokler je bil še komis, jo sicer tudi žgauje pil, ali ker je bil vedno pod nadzorstvom, se je za silo premagoval. Zdaj pa, ko je postal samostojen, se ga je vsak dan tako ualil, da je brez zavesti v prodajalnici obležal. Ko se je zdramil, jo tugoval nad svojim početjem io obljuboval, da ne bo nikdar več pil žg&nja. Malo minut pozneje pa se gaje zo pet t:ko n> [> 1, da je brez zavedoosti obležal. Pro-dajalnico je moralo županstvo zapreti, da bi brez vestni ljudje škode ne delali. Danes zjutraj »i je v pijanosti žile na roki prerezal z britvijo; odpeljali so ga v bolnico v Ljubljano, kjer je ob Vi H. uri umrl. — (Goriška ljudska posojilnica) odprla je, kakor določujejo njena pravila, nov oddelek svojega poslovanja, namreč hranilnico. V hranilnico se sprejemajo vsote vsake visokosti, a obresti bo plačujejo le od celih goldinarjev. Obresti začnejo teči s 1. dnem tistega meseca, pred katerim je bil denar naložen, in tečejo do konec tistega meseca, po katerem se hranilna uloga izplača. Društveno ravnateljstvo sklenilo je v skupni seji z nadzorstvom, da se bodo plačevale od hranilnih ulog obresti po 4Va gld. od Bto. Hranilne uloge se zapisujejo v hranilne knjižice, ki stanejo 10 kr. in imajo društveno firmo ter podpis denarničarja in Še jednega drugega ravnatelj skega člena. Hranilne knjižice se glasijo na ime uiožnikovo in veljajo kot dokaz terjatve. Hranilne uloge do 50 gld. se izplačujejo brez odpovedi; uloge do 150, 300 in čez 300 gld. pa po odpovedi v 15, 30 in GO dneh. — Uradne ure za hranilnico bo jednake z uradnimi urami za posojilnice, namreč vsak četrtek od 10. do 12. ure predpoludne. — (Duhovenske spremembe v Trža-škej škofiji.) G. Jož. Orbanie je postal prost, dek. in župnik v Pazinu; g. Rajm. Jelušič, administrator v Opertlji; g. Lor. Rakovec bo oskrboval župnijo Gročansko; g. Mat. Rebolj bode kaplan v Slivji, g. Avg. Belikva gre za koop v Brezovico; g. Jož. Škrlj za koop. v Sežano; g. Mih. Dobra-vec je postal kaplan v Podgorji. — (Pasja zvestoba.) V Škrbini na Krasu umrl je pred mesecem dnij bivši vojaški kaplan Franc Bunc. Pes „FeroM bil mu je tako zvest, da je uhajal po gospodarjevi smrti na grobišče, po katerem je brskal, da bi si umrlega gospodarja izgre-bel. Ko so ljudje to zapazili, se jim je zvesta žival usmilila in so jo ustrelili. — (Žrebanja v 1. dan maja.) Državne srečke od 186 0. I.: Glavni dobitek 300 000 gld. ser. 13943 št. 8; drugi dobitek 50.000 gl. ser. 2547 št. 1; tretji dobitek 25 000 gld. ser. 5115 št. 14; po 10.000 gld. ser. 8476 št. 17 in ser. 14.301 št. 17; po 5000 gld. Ber. 884 št. 13, ser. 1122 št. 12, ser. 5376 Št. 12, ser. 9188 št. 6, Ber. 9263 št. 20, ser. 9383 št. 7, ser. 10240 št. 17, a. 11651 št. 15, Ber. 15652 št. 2, ser. 16165 št. 7, s. 16931 št. 6, ser. 17238 št. 15, ser. 17666 št. 5, b. 17966 št. 17 in Ber. 18580 št. 17. — Srečke rude-čega križa: glavni dobitek (100.000 gld.) s. 59 št. 27; drugi dobitek 1000 gld. Ber. 3100 št. 38. Telegrama „Slovenskomu Narodu": Dunaj 2. maja. (Zbornica poslancev.) Vlada predložila je načrt zakona, da se ustavijo porote v Kotorskem okraji zopet za jedno leto počenši od 24. junija 1884 in da se podaljšajo izimna sodišča za Kotor do konca decembra 1884, — dalje načrt zakona, da se deloma prenaredi volilni red za državni zbor v Českej in v Galiciji. Dunaj 3. maja. Pri zadnjem žrebanji srečk 1860 1. je glavni dobitek zadelo premoženje sirotišnic („Freies Waisenhausvermogenu). Upravništvu bode vsled tega možno napraviti najmenj 50 novih ustanov za obe cesarski sirotišnici v Judenau. Praga 3. maja. Večerni bulletin: Pri cesarici Mariani začele so dopoludne moči vidno pojemati. Ugodna prognoza zaradi tega dvomljiva. Danes zjutraj po vseh cerkvah v Pragi molitve. Denašnji jutranji bulletin: Noč dobro pretekla, stanje močij kakor včeraj. Razne vesti. * (Nov morski kanal v Rusiji.) Kakor poročajo Odelški listi, namerava ruska vlada mesto Tagonrog ob Azovskem morji po kanalu zvezati z ustjem Dona. Ta prekop bil bi 40 vrst dolg, a stal bi 40 milijonov rubljev. * (V Berolinu) je v preteklem letu redarstvo 7724 pijanih vzelo v svoje varstvo, mej njimi 537 žensk. Izmej teh pijancev se je 6575, ko so bili trezni, izpustilo, drugi pa zaradi raznih kažnjivih činov oddali sodnijam. * (Dragi konji.) Lorda Falmoutha plemenski konji prodajali so se pretekli ponedeljek v Nevvmarketu. Za 24 konj skupilo se je 36.420 guineej ali povprek za vsacega konja 1517Va guinee-je (15.170 gld.) Najvišji kup dosegla so nekatera žre-beta in žrebec „Busybodytt prodan za 8800 guineej; „Harvesteru 860O, „Louisburg" 4000, „Armida" 3200 guineej itd. * (Eksplozija.) V shrambi za smodnik v San-Jose v Ameriki užgal se je v sredo smodnik in napravil veliko eksplozijo. Sosedna poslopja so ae močno pretresla Kolino je mrtvih, še ni znano, a izvleklo se je že več mrličev izpod razvalin poslopja. *(Originalna oporoka.) V 2. marca 1883 umrl je v St. Mainde na Francoskem star zdravnik, dr Vincencij Lumbve, izumitelj „električnih krogov" proti migreni in revmatizmu. Od 1870. 1. živel je sam zase in večinoma v svojej sobi zaprt. Po nje-govej smrti oglase se njegovi sorodniki za deščino, a kako se zavzemo, ko se jim prečita naslednja lastnoročno pisana] oporoka: „Doe 8. januarja 1882. To je moju oporoka. V tem trenotku, ko oporoko pišem, menim da sem zdravega telesa; — da li aem tudi zdravega uma, na to bi ne prisegal; drugim prepuščam to smešno pretenzijo. Jaz imam 70.000 frankov. Koliko solz, lažij in zaslepljenja bi si mogel z njimi kupiti? Sprva sem mislil, voliti teh 70.000 frankov dobrodelnemu društvu. A rekel sem si: „Kaj bi to hasnilo?u Prava dobrotnika Člo-večanstva sti vojna in kolera. Vrhu tega mi je spolni t i dolžno hvaležnost proti mojej ljubej soprogi Ce-lestini Melaniji, katera biva, ne vem kje. Ona napravila mi je največje veselje, kar bi mogel od nje pričakovati: nekega jutra me je zapustila in ni dala več kaj od sebe čuti. Spominjaje se na ta dobri čin postavim jo glavnim dedičem. A pri tem stavim pogoj, da se mora takoj zopet omožiti, ko preteče postavna doba. Na ta način sem preverjen, da bode vsaj jeden človek obžaloval mojo smrt. Dr. Vincencij Lumbve s. r., ki Bi ne more očitati, da bi bil kdaj kacemu bolniku življenje rešil." Narodne-gospodarske stvari. O žganjepitji. Deželni poslanec g. dr. Samec poročal je o uplivu žganjepitja na narodno blagostanje v enkčti za preiskovanje uzrokov propada kmetskega stanu na Kranjskem. Iz zauimljivega strokovno dovršenega poročila podamo naslednje najvažniše podatke. Govornik pravi: Veleučeni nemški kemik Lie-big je v jeduem svojih kemičnih pisem 1. 1865 trdil, da uživanje alkoholnih pijač ne more biti uzrok revščini, temveč nasprotno, da prouzročuje revščina alkoholizem. Učenjak je mej štirimi stenami svojega laboratorija utrdil istino, da se vsa jedila v človeškem životu Bpre-mene konečno v ogljenčevo kislino in vodo. Alkohol obstoji in tudi neposredno razpada v živem telesu v omenjeni dve tvarioi, je torej jedno najjednostavnejših živil. Alkohol iiadornestuje za malo časa jedila in ubrani pretvaranje snovi, torej hrani život. Ali učeni mož je opazoval proces v neobčutljivi skleuičici, ki nema ne žil, ne mesa :n živcev, on ni štel milijonov ljudij, ki so že konec storili vsled alkohola, ne uničenih eksistenc v novem in starem svetu, za njega še neso obstala prizadevanja antropofilov v Ameriki, na Francoskem in Angleškem, da bi se odpravilo žgunjepitje. Pri klatež h in beračih se ve da ni v obče pijančevanje uzrok revščini; t« so zajedavci na telesu človeške družbe, deloma vsled slabe izreje, slabih izgledov in uedostatnega pouka, deloma pa tudi vshd prevelike milosrčnosti naših zakonov in do-brotljivosti posamičnih Klatež in berač, to se zna vsaki dan opazovati, nese gotovo polovico nabera-čenega denarja v žganjarije. Opazuje se pri nas torej isto, kar je opazoval George Huisch, ki trdi, da je prepričan, da se na Angleškem od 100 funtov (1000 gld. avstr velj.) naberačene miloščine znosi najmanj 35. del v bližnje žganjarije. Ker pa pijauost jemlje človeku, njej podvrženemu, vsako energijo, spoštovanje do samega sebe, ga nezmožnega dela zt, resno premišljevanje v svojem položaii in ga priklene z železno silo nase, pač ni mogoče oporekati, da je tudi pri tacih ljudeh, vsaj deloma pijanost uzrok revščini. Beračem in klatežem, o katerih se ve, da potrosijo nabrani denar za Žganje, ne bi bilo dajati denarja, ampak mnogo koristnejše je, da se tacim ljudem daje hrana. Tako imajo v nekaterih nemških deželah in na Francoskem upeljune jedilne postaje | Koststationen), v katerih dobijo berači, kakor tudi oni rokodelc , ki hodijo dela iskat, pa jim potniue primanjkuje, proti izkaznicam občin potrebni živež. V teh deželah so s takim početjem skusili, da prihaja mnogo manj beračev prosit, kakor poprej. Berač in klatež ne moreta vsled alkoholizma postati ubožnejša, nego sta, drugače pa je to pri delavcih, poslih in posestnikih. Priden in vesten delavec ima v svojih močeh kapital, ki ga ne živi samo, ampak mu tudi pripušča, da si za stare dni kaj na stran položi, r /en če ga zadene nesreča. Sme se trditi, da so dandanes plare poslov za 75 % višje, nego so bile pred 30 leti. Ali pa najdemo, da imajo danes delavci in posli več prihranjenega denarja, kot nekdaj ? Skušnje kažejo, da je to ravno nasprotno. Kolikor večji zaslužek, tolika večja zapravljivost. Šest dnij dela, sedmi dan pa je njegov, ali ne zato, da bi se odpočil in nabral novih močij, ampak da zaslužek po 7ganjarskih butikah preko grla požene. Socijalisti pravijo: postavite nas v položaj, da budemo imeli človeško eksisteuco in naši ljudje bodo zapustili butike. Da to ui res, drastično kaže opazovanje delavskih razmer v i .dusti ijalni groti]i Liu-eashiru. Vsled nenavadnega r.izcvita ondotnc produkcije od leta 1869 do 1873 se je povzdignil vsakdanji zaslužek dela\ca ud 5 na 11 šilingov, to je 6 gld 60 kr. na teden; š;evilo hudodelstev povišalo se je v istih letih ud 1335 na 4462, kazni vsled pijanosti so se povišale od 495 na 2649 funtov. Ko se je torei vsakdanji zaslužek delolcev podvojil, so se kazni zarad pijančevanja po>estorile. Ko je šla 1. 1873 industrija na slabše in je zaslužek zopet padel na 5 šilingov na dnu, neso po večini delalci imeli nič pnbranj-enega. Ali ne kaže ta slučaj jasno, da je nezmernost uzrok revščini? (Konec prih.) Cesarjevič Rudolfovo sad j ere j sko društvo za Spoduji Štajer. Kakor je iz poročil razvidno, društvo ne drži rok navskriž, temveč si pošteno prizadeva svoj namen doseči. Da bi pa moglo še uspešnejše in obširnejše, zanimanje in marljivo delovanje med narodom ukoreniniti, je zopet imenovalo k že prej imenovanim (glej „Slov. (iospodar" 14. jun in 30. avgusta 1883 in dotične liste „Slov. Narod") kot društvene poverjenike p. n. gospode: Antona Slatinška, župnika pri sv. Kunigundi na Pohorji; J. Budno, posestniku na Ljubnem; Franca Silvestra, nadučitelja pri sv. Barbari v Halozah; Ant. Eberla, učitelja pri Velk. Nedelji ; Domicijana Serajnika, nadučitelja na Ptujski gori in Josipa Tetičkoviča ml. v Ptuji. P. n. gospodom poverjenikom se ravno razpošiljajo upisovalne pole s prijazno prošnjo, da naj izvolijo na prospeh društvenih namenov poverjeniški posel prevzeti; kdor bi pa nikakor ne mogel pover-jeništva prevzeti iz kakeršnib uzrokov koli, naj nam blagovoli polo nazaj poslati. Poverjeniki naj blagovolijo nabirati novih udov, jih s pristopnino vred (letniki 50 kr., ustanovniki jedenkrat za vselej 10 gl.) pošiljajo blagajniku g. Francu Praunseisu, veleposestniku in usnjarju v Št. Juriji; za vsacega tako naznanjenega novopristoplega uda dobe tiskane pristopnice, katere mej dotičnike razdele. Pobirajo pa tudi društvene doneske od starih udov, katere isto tako pošiljajo g. blagajniku. Št. Jurij ob juž. želez. 25. aprila 1884. V. Jarc. Dr. J. Ipavic. S-ebro ........ SfjMOl . ........ w. kr. <-«»kuii. ...... Setu.kt- :uarkf ..... 4", >lrlji\ ne .»re.*ke is 1. 1854 250 »rld. Državne srečke iz 1. 1SK4. 100 $fld. 4°/,, avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6° „...... i«! n n i» — .« .... m papirna renta .*>•/„..... 5°/0 Štajerske zemljišč, od.ez. obli^r. . Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. Zetnlj. obč. avstr. 4*/»°/,, zlati zast. listi . Prior. oDlig. Elizabotine zapad. železnice Pfior, oblig. Ferdinandove sev. le.lezuice Kreditne srečke......100 gld. Budolibve srečke .... 10 „ Akdje anglo avBtr. banke . 190 „ Trauimway-dništ. vel j. 170 gld. a. v. gld kr. t * _ 71 n 45 124 — 172 n 50 101 — IM 60 91 95 88 9 75 _ 104 n 50 115 — n 123 — 108 20 107 50 _ 177 * 50 19 50 n 117 40 g 210 a — It Izvirne krasne platnice za Jurčičeve zbrane spise. Tuje i: dne 2. maja. Demšar iz Želez- Pri Slonu t Lebner z Dunaja, nikov, — Ruško iz Liuca. Pri n i»l to i ; Gruner z Dunaja. — Iloffman iz Keke. — Kckstein z Dunaja. Pri južnem kolodvora: Sičkha z Dunaja. — Haac iz Gorice. — Pirnat iz Ljubljane. — Kušar iz Ilirske Bistrice. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 2. maja 7. zjutraj 2. pop. y. zvečer 73541 mm. 733 155 nun. 784*45 mm. -f 6-4uC + I6*8a0 + 126 C Dresv. si. szh. al. vzh. megla obl. obl. 0'G Mi. dežja. Srednja temperatura -f- 11'8°, za 0'4° nad normaloin. Tržne cene v IJiil>lj«uil dne 3. maja t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ Oves, „ ... Ajda, „ . . . Proso, . ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ . . . Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, r • • Speh friion n . . „ povojen, „ . • Surovo maslu, p . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje Svinjsko „ „ Koštrunovo . „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, , „ . , Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, _ „ , . gld. kr. 8 12 5 53 5 20 3 25 5 6S> 5 53 5 20 1 9 10 _ 2 50 — 96 — 84 64 74 — 85 - 2 8 i'.A _ *)4 64 — 72 — 40 — i"> _ 17 2 05 1 87 7 — 4 60 X>ijLri£oc Isa ':-orisa- dne 3 maja t. 1. (izvirne uuegraučuu i.t>iocii«..; Papirna renta . . . Srebrna renta . . . Zlata renta . 5V/U marčna ruma. Akcije narodne b»Lkt U.re«iiU;u akcijo London . 80 gld. 95 81 , 35 101 „ 10 96 , — .155 . — 317 121 k. 90 40 Za Jurčičeve ..Zbran« splMp" se dobivajo pri meni posebno krasne izvirne temno -rmleč- ' plat niče od najfinejšega platna z vtisneno zlato podobo Jurčičeva, i/.-vod po Jtn kr.,z vezanjem vred po 5 O kr. Ljubljanske in vnanje gg. naročnike opozarjam, da se pri meni dobivata I. in II. zvezek Jurčičevih „Zbranih spisov", vezana v te izvirne platnice. I. zvezek po 1 gl. ">0 ki'., II. zvezek po I gl. 20kr. Po pošti pošiljan vsak izvod 6 kr. več. Naročila najprikladneje po postnih nakaznicah prejema Janez Bonač, knjigovez, Ljubljana, Poljanska cesta št. 10. E ksportno pivo v steklenicah iz zaloge ALOJZIJA MAYER-ja, fl^" steUlenieu i><> l *- Iti*., jptl (281—2) priporoča trVaai Mclicscli, na Bregu št. 18. Prostovoljna dražba zakonskih knjig, državnega zakonika letnikov 1852—1883, leposlovnih knjig, hišne in kuhinjske oprave bode S. maj.« t. 1. na Dmi»J»e v Ljubljani, v Slonovih ulicah st. 50. Št. 7294. Razglas. (294—2) V smislu §. 66 prov. obč. reda za Ljubljano se naznanja, da so ra« unski zaključki mestne blagajnice in oni vseh zakladov, s kat-, rimi upravlja mesto, za 1883. leto od 1. «1«» 14. maja t. 1. v magistra tm-m eksp.ditu razpoloženi za javno pregledovanje in da lahko vsak svoje dotične opazke v zapisnik sprejeti da. Mestni iigutral v Ljubljani, v 28. dan aprila 1884. a^*-*> i .^A^lkv^kv. OLF EBERL, > 2 stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec L ^ slikanih napisov. Lakirnik. £ A li ti tal t U 11 I a l»r i U :i « • i j :\ ^ \ oljnatih bary, lakov in flmežey. ► JProdaj'a na debelo i u drobno. w Ljnl>lja.iia,, (301-1) ► A Marijin trg:, tik frančiškanskega mostu. \ % Cenilnlki se pošiljajo na vse Btrani, kdor jih želi. \ PAVEL POTOKAR, stanujoč na Harlovaki ceatl h. 1& nm dvorišči« striže in čedi pse. (284_2) Št. 7402 Razglas. (299—1) Tri srečkanji 120 lozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo 2. maja 1884 so bile vzdignene Št. 22965 z dobitkom 20.000 gld. „ 61845 z „ 1.500 , 543 z 500 „ „ 51188 m „ 500 „ in št. 2120, 2425, 2569, 3174, 3650, 4591, 5295, 5710, 6039, 6462, 7098, 7319, 7827, 8317, 8400, 8791, 8874, 8949, 9550, 9840, 10655, 10950, 12012, 12518, 12751, 13158, 14690, 14903. 15148, 15576, 17209, 18131, 18455, 18663, 19365, 20036, 20490, 20594, 23019, 23652, 25193, 25414, 26413, 26494, 26717, 2G743, 26773, 26826, 27487, 27506, 27595, 28940, 29454, 29476, 31001, 33324, 34184, 342-22, 34672, 34831, 34929, 35247, 37275, 37869, 37921, 38179, 38544, 40131, 40902, 41632, 42245, 42880, 44698, 46051, 47068, 47687, 48701, 49459, 49933, 50615, 51437, 53024, 53606, 55041, 55169, 56284, 56726, 56772, 57945, 58062, 58911, 59594, 61181, 61376, 62401, 63097, 68774, 63954, 64424, 64746, 64981, 65195, 65276, 65497, 65667, 65971, 66337, 66502, 66969, 68409, 69294, 69673, 72404, 72766, 73090, 73590 vsaka z dobitkom 30 gl. Od sedaj izžrebanih lozov št. 27083 z dobitkom 2000 gld. štev. 45330 z dobitkom 1500 gld. št. 33724 in 63093 vsaka z dobitkom 500 gld. in Št. 999, 1487, 2015, 2204, 2643, 2987, 3374, 3575, 3783, 4683, 5099, 5967, 7840, 8005, 8240, 8284, 9363, 10683, 10868, 11205, 11208, 11785, 12517, 12875, 14101, 14957, 15243, 15266, 16750, 17301, 17460, 18077, 18510, 18594, 19661, 20033, 21730, 21743, 22669, 23719, 24392, 24420, 24609, 24980, 25187, 25560, 25608, 27992, 28619, 28793, 28845, 29017, 29621, 29685, 29732, 29733, 32542, 34175, 34771, 35878, 37167, 38209, 40100, 41741, 44515, 44539, 44632, 45027, 48885, 49498, 50621, 50735, 51329, 54415, 51429, 51487, 51770, 52092, 52353, 54114, 60137, 60140, 61480, 62933, 63023, 63425, 64048, 67173, 67302, 67803, 69728, 70024, 70406, 70590, 72752, 73345, 73819, 74257 in 74762 vsaka z dobitkom 30 gld. že neso izplačane. Mestni magistrat v Ljubljani, v 2. dau mnja 1884. —L fi\ 0.k. privilegij -A. , za zloljšan.je šivalnih ftjsfl strojev. v Ljubljani, Hdtel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rahljivih za vsakatero Šivanje. (113—13) 6letna garancija! Poduk brezplačno. Na mesefne obroke po 1-5 gl. ♦»♦»♦•♦♦« o * ♦ ♦ ♦ » ♦ Umetno (32—33) ♦ \ zftbe in zol»ovja i X ustavlja po najnovejšem ain er i k a u s ke m načinu 7 a brez vsakih holečin tur opravlja i»Iouibovaiija in a $ \ue zokne 0£>ei*uvJje ♦ zobozdravnik A. Paichel, | £ poleg Hrnileckjjevega mostu, I. nadstropje. a »♦»»♦♦♦♦»♦»♦»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦^ ^^^^ ^i'' 1*^ NAi' \A/ y^ Drogerija jj( I Antona Mazzoli-ja )K v Gorici S v gosposki ulici „pri črnem orlu*' S in W poddružnica v \'.a Giardino št. 24. Velika saloga rt roj; (dišav) in Imrv, suhih in mletih na olji. -- l.n K i (rirneži) in »•««!» U i vsako vrste. — H.irii.i.v^Uf potrebščine najHnejše. Prva u\> močiiJt zaloga portluu«l*.l«eKa cementa, Uak.n- tudi riuiHkeuu. cement« iz Terboveln;' najboljih vrst, pohvaljenih in obdaro-vanih na/ ra-nih razstavah. Najboljša vrBta uiletetea žvepla za trte, z Rifflffleega in a Sicilije. f^Vso po tako nizkih conah, da se ni bati konkurence (pretekanja). (300 — 1) w w w ^ sa/' na/ ^ w w 3588 ♦ ♦I JOSIP RAUHICHAR, V I - j nI > 1 i nnl, ^£i«l<> v**lce> 11 lic« tkt. O, priporoča svojo bogato zalogo (178—7) za gospode, dame in otroke, ; y dobro in elegantno izdelane, po najnižje) ceni. || -------kJ3 Važno za. gostilničarje! Podpisani naznanjam, da imam v zalogi, kakor vsako leto, vsake velikosti ledenice (Eiskasten), v katerih se dado dobro hraniti jedi in pijačo; tudi popravljam Bture in zamenjani z novimi. Vnanja naročila izvršujem takoj in točno. Janez Podkrajšek, (213—5) v Ljubljani, Trnovo it. 19. Naznanilo podjetja. Podpisani uljudno naznanja s tem p. n. občinstvu, da je prevzel A. Winter-jevo } sladčicarijo,{ v Ljubljani, Prešlrnov trg h. št. 2, & in prosi za mnogoštevilni obisk. — Dobra postrežba ^ je zagotovljena. p S spoštovanjem I BL Forster. ) kolesa za vozove vsako vrste. CARL MORGENSTERN & Conip Tovarna strojev za plinske vodne in troinbue naprave. (298—1) Wlen, FiiiiflanuM, . Lake, flrneže, barve in čopiče priporoča po ceni (286—2) Gustav Treo v Ljubljani. M Vnnnja nnroeilu t tilcoj izvršb. ■ S 1. majem se bo odprla mineralna kopelj TOPLICE U DOLENJSKEM. Najbližnje želez, postaje. Ljubljana, Litija, Videm. Vožnja po pošti iz Ljubljane v Rudolfovo 3 gld. 60 kr. Kopelj 3DU R. velj i 6 in 15 kr. Soba 70, 80 kr. in 1 gld. Električna kopelj v basinu 30 kr.. električna kopelj v banji 50 kr. — Za dobro kuhinjo in izvrstna avstrijska vina ter Graško pivo je najboljše skrbljeno. jtaetska posojilnica ljubljanske okolico" v Ljubljani, 1» 6°/, znižala je obresti posojilom na mcujice oti 7°/„ taksa za .uradne stroške" računa se kakor prej. Hranilne ubige obrestuje po 4l/f0/o-I rmlui dan v«.i*u torek dopoludne, Društvena iiioiirmi Je na Marij*- Terezije cesti. (290—2) Ravnateljski odbor. (281—2) Kulawiz, topliški zdravnik in najemnik. h Trsta, v Novi-Jork in Brazilijo. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po i.ajnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. Odhod iz TRSTA. 4200 ton, v 8. dan maja. 3400 „ v 10. „ junija. Pamik „Britannla", „ „Eaat _i^_aagrllcx Kajuta za potnike 200 — Vmesni krov 60 gld. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d' Ant. Poglajen, generalni agent. Potniki naj se pa obrnejo na J. TERKUILE, generalnega pasužnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatru ('oiiiunalc, v Trstu. (291—2) Za bližajočo mv mozIJo priporoča najstarejša in najglasovitejša firma za suho Morica Burna "v Ui-im (u st ano-vljeiia leto- 1822 prlMtno lirnHko volneno hlugo. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko ud gl. 1.— do gl. 6.— meter. Bogtta izbčr sukna za *iiku|e (Streich-und Kauiingiirnrockstoftci od gl. 3.— do gl. 7*— in hiiIhiii za lilale, najnovejši uzorci, od gl. 1.20 leke9 livreje, cerkve, biljarde in vozove. Su nun za požarne Ntrnže, veteranska In NtrelHka društva In druge koriioraelje Pristni angleški polni pl»iuio8tu. profesor dr. Zeissel na Dttnaj i in prof« ser (tr. Sigi v Stuttgartn in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogato vseliine lithiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in zapre!j i vodo tor se pred vsemi znanimi grenčieami posebni« uredno priporoča. Dobiva se po vseh lekarnah in prodalalnicuh mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteva izredno Budimska Rak6ozy (240—7) Lastniki bratje Loser v Budapešti. •••• i Izvrsten med (garantiran pitanec) v pleliastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatljn 30 kr. se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri Orosla-^rnjL DDolencu, svečarji v Ljubljani. INK Dolencu, S Ljubljani. (207—10) 2 ——I < O 3- j=d 5 N< ^ g m to — S. ■—■ 1 ? ? b zzrz w C/D CD ■ rt t—O CD = S & CD AZIENDA" avstrljsko-francosko društvo za, zavarovaiij«^ proti elementarnim nezgodam ixi nesreenim sluoajem -">sgt§«ie>«--- Čast nam je naznaniti, da vsprejemamo zavarovanja škode po toči na »tirskem. Koroškem in Kranj s k e 111, po ugodnih pogojih in stalnih premijah brez poznejših doplačevanj. Škode se kulantno likvidirajo in takoj izplačajo. Ponudbe za zastopanje v okrajih, kjer društvo še ni zastopano, vspre-jema in daje potrebna pojasuila glavno zastopstvo v Grafici za Štirsk Korošto in Kranjsko in glavna agentura pri gospodu Jarneji Hren-u, {^2-d c. kr. davkarji v p., v Xo-u."blj3tni, Strelišlze io.lxc© št- 3, Odlikovano Z 18 svetinjami in spričevali imenitnih in merodajuih oiob in korporacij kot naj bol I hm i isuj-ceneiMa must za oliutev in za umuje za konj* h ko opravo m pri vozovih, in bc že več let rabi za lovske in popotne čevlje na Najvišjem dvoru in od njega najvišjih lovskih prijateljev, da, pri izletih v gore od Nj. Veličanstva cesarice. Glavna zaloga za Kranjsko pri SGHU3CHN1K&WBB8B v i. juniju u i. Cena: v škatljah po fi kilo 10 gld., 2»/i kilo 5 gld., v takoiin. škatljah deka) 1 gld., 7,fikatlje(18 deka) b(J kr., l/4 škatlje '8 deka) 25 kr., 100 kosov '/8 škatelj pa 12 gld. 50 kr. Vojakom in prodajalcem na drobno nad 5 gld. rabat i Iranko poSiljatev. Zahvala in priporočba. Udano podpisani dovoljuje si slavnemu p. n. občinstvu prijazno naznanjati, da bode s 1. dueui m nju i U u t. I. prevzel 11111» 1 bb res ter da se bode vedno prizadeval slav. p. n. občinstvu v vsaki zadevi popolnem zadostiti. — Točil bode sloveče Puntigamsko marčno pivo, potem „Boelt-i»lvo'* v steklenicah in isvretlMI vina. Posebno so bode tudi skrbelo za okutmo in eeno kuhinjo ter za točno in prijazno postrežbo. Koncčno se čutim prijetno primoranoga, čast. p. n. občinstvu za meni v Kozlerjevi pivarni vedno izkazano zaupanje izreči svojo najtoplejšo zahvalo, in prosim, da me tudi v bodočo z mnogobrojnim obiskom počasti. V Ljubljani, dne 27. aprila 1884. Odličnim spoštovanjem It7-_ Cesaric, (277—3) gostilničar. 096353 33 885906 Rogačka kislina. Štajerski deželni zdra vilni zavod. .Južno železnična postaja: Pol jčane. Gteutvite kisline z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — GUvoo ommŽcajs bolezni prebavljivih organov. I uoduo 1.1% »I i%i'i>. Saisona od maja do oktobra. Prospekti in naroobe za stanovanja na ravnateljstvo. (143—5) najvišje *8priznanje. Zlata kolajna Pariz 1878. — Zlata kolajna Amsterdam 1883. < ;i —t ni diplomi: Radgona 1877. — Fnrstenfeld 1878. — Gradec 1880. — Trst 1882. Kopališče Gleichenberg, na štajerskem. Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogrske zapadne železnico. Začetek sezije s 1. majem. ^52 Alkalif-nn-rnurijatićne in železne-kisline, inhalaeije smrečevja in razpršene vrelčeve slanice, veliki respiracijski aparat, jeklene, stndenčne in kopeli smrekovih bocek, mrzla kopanja in hvdronatična zdravila, kozje mleko, gorko kravje mleko v posebno zato zgradjenej zdrnvilnici z mlekom. Podnebje: stanovitno in zmerno vlažno toplo. Visočina nad morjem: 300 metrov. Stanovanja, mineralne vode in vozovi naročajo se pri vodstvu Glelchenber- ftklh Kopeli. (232 -3) ^Pfe Hw IfPfc WfW9 vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Valilo l zborom členov oi* I-Y., ki se bodo vršili dne 18. meseca maja 1884 po 10. uri dopoludne v hiši banke „Slavije" (Senovažni trg p. štev. 978-11). PKOGBAM: Odd. I. & II. Zavarovanj* kapitaiij in dohodkov. 1- Dopolnilne volitve preglednega odbora in namestnikov. 2. Dopolnilne volitve preglednih odborov in namestuikov samoupravnih društev za zavarovanje pokojnin. a) Oddelek I. b—A (Zavarovanje užitka za kmetovalce). b) Oddelek 1. b—Ji (Zavarovanje pokojnin za trgovce in obrtnike) in c) Oddelek I. b — C (Zavarovanje pokojnin za uradnike in služabnike kmetijstva in gozdarstva). Oddelek III. (Vzajemno podedovaniska društva.) Dopolnilna volitev preglednega odnora in namestnikov. Oddelek IV. (Zavarovanje proti ognju.) 1. Dopolnilna volitev preglednega odbora oddelkovega in namestnikov. 2. Dopolnilna volitev preglednega odbora in namestnikov za samoupravno društvo mlinarjev odd. IV. ?8 Oddelek V. (Zavarovanje proti toči.) Dopolnilna volitev preglednega odbora in namestnikov. Legitimacijski listi dobivajo se pred občnim zborom pri glavnem ravnateljstvu (Senovažni trg št. 978-IL). V PRAGI, dne 2y. aprila 1884. iie" v Pragi, !iaiaiuf( Po §. 8 pravil odd. I. in II., §. 10 pravil odd. III Izpisek iz pravil. Po §. 8 pravil odd. 1. in 11., §. 10 pravu oaa. lil. in po §. 8 splošnih določeb za vse zavarovalne vrste morejo se gospodje členi udeležiti teh zborov oddelkov brez ozira na visokost kapitala in na trpe/, zavarovanja. (303) Trgovski pomočnik za prodajalnico z mešanim blagom, dober prodajalec, z najboljšimi spričevali, nemškega in slovenskega jezika zmožen, vsprejme se z ugodnimi pogoji. Z dežele in oni, ki so vajeni prodaje usnja, imajo prednost. •los. Iv. JaNclilie, (278 -2) v Trbovljah na Štajerskem. FRANZ J O S E F „prijeten in priročen lek za sčiščenje." Prof. VALENTA, Ljubljana. „ne pron/roča nobenih težav." BITTER Prof, pl.BAMBERGER,Dunaj. ^v___^_ uspešneje, kakor druge grenčice." QUELLE Prof. LE1DESD0RF, Dunaj. Zahtevaj se vedno izrerno: „ FRA N-J081P 0 V A GRENČICA". Zaloge povsod. (136—7. Vodstvo razpošiljatve v Budapešti. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. xvi. členov vseh oddelkov, kateri se bode vršil v liiši banke „Slavije" na Senovažnem trga pop, štev. 978-IL dne 18. meseca maja 1884 ob 9. uri dopoludne. PROGRAM. 1. Sklep o letnem poročilu za 1. 1883, in o predlogih upravilnega svetoval stva. 2. Poročilo računskih preglednikov. 3. Prememba pravil. 4. Volitve. • a) čvetero členov in troje namestnikov upravilnega svetovalstva; b) troje računskih preglednikov in dvoje namestnikov; c) osmero raspravnih sodnikov; d) poverjenikov za glavne zastope. 6. Določitev nagrad za računsko preglednike. Po končanem obenem zboru vršili se bodo takoj zbori oddelkov, da izvrše dopolnilne volitve preglednih odborov in namestnikov za oddelke I — V, kakor tudi samoupravnih društev odd. I. II. in IV. Izpisek lz pravil: §. 31. III. Pri občnemu zboru vdeleževati se, voliti in voljeni biti bo opravičeni: a) ustanovniki, b) tisti članovi banke, ki imajo v jednem oddelkov I., II. in III. vsaj 1000 gld. ali temu kapitala jednake vrednosti dohodek, ali v jednem drugih oddelkov vsaj 10.000 gld. za najmanje celo leto zavarovanih. IV. Vsakdo ima v občnem zbora po jeden glas; namestniStvo se razen slučajev, navedenih v §§. 26. in 28. spi. pr. le na tak način dovoljuje, da mora namestni člen, kateremu poleg §. 31. III. b) spi pr. no pristoji pravica vdeležiti se občnega zbora, v ta namen, da prejme legitimacijski list, pokazati pooblastilo, katero mora biti ne le od člena, ampak tudi od pooblaščenca lastnoročno podpisano in izgotovljeno na tisti tiskovini, katero v ta namen pošlje pooblaščencu na zahtovauje ravnateljstvo. Pooblastilo izroči ravnateljstvo potem, ko ga je pregledalo in podpisalo, pooblaščencu. V. Kdor se hoče udeležiti občnega zbora, ima to najkasneje osem dni pred občnim zborom*) prijaviti ravnatoljstvu, katero mu izroči legitimacijski list in program občnega zbora. §. 32. IV. Koncem vsacega leta, računši od jednega občnega zbora do druzega, izstopijo štirji členi, ki bo najdalje poslovali; pri onih, ki bo poslovali jednako dolgo, odloči žreb. Oni, ki so izstopili, morejo se zopet voliti. Po najdaljšem poslovanji izstopijo iz upravnega svetovalstva gospodje : Nj. E. Ivan grof Harrach, J. V. Novak, Bud. Wunsch in Med. dr. Zahof. V PRAGI, dne 29. aprila 1884. Upravilno svetovalstvo vzajemno zavarovalne banke „Slavije" v Pragi. *) To je letos do 10. maja (od 8—12 dopoludne). (302) 9 U o o IVAN SOKLIČ, prej A. PKTBOŽIĆ. Zaloga Bruseljskih klobukov. Podpisani priporoča si. p. n. občinstvu veliko salogo vsakovrstnih klobukov za gospode od 1 gl. SO kr. višje; klobuke a ji dečke po 1 gl. do 1 gl. BO kr.; uvilnate eilln- «lre po 4 gl. SO kr. — Dalje imam v zalogi: srajce in spodnje hlače za gospode, vratnike, kravate itd. jjjss?"" Vnarjja naročila izvrše se točno. (132-10) IVAH SOKLIC. Od sveže napolnitve 1884. leta dosla. Radenska slatina (štajerski Vichy). Ta slatina je mej mnogimi kislimi vodami neoporekljivo jedna najvažnijih, /nabiti celo najboljša iz vseh. Nema samo jako mnogo ogljenčeve kisline v sebi (ter jo zaradi svojega prijetnega kisolnastega okusa priljubljena in mnogo zahtevana luxua pijača , nego se nahajajo v njej tudi najizvratnejšo snovi slatinBke, posebno alkalne, v veliko večjej mori, kakor pa se dobe pri večini dragih mineralnih vodilih ozirom na obilnost njenih stalnih in izhlapljivih osnovnih del more se jej samo Bilin staviti v spored, pa tudi ta „kralj vseh natronovih kislic" ne dosega njene mineralne vsebine. Zbog svojega lithiona jo ta slatina celo specijaliteta, ali drugače rečeno: mineralni vrelec, kateremu ni para. Izredne je uspešnosti pri boleznih v mehurji, kamnu, B ightijevem spridenji obistij, pri želodčnem in črevesnem kataru, zlatenici, sagnjetenemn drobu, naduhi.'sušici, pri otečenih bezgalkah, krofu, trganji in protinu. Ker je ogljenčeva kislina njena glavna snov in topilo oataMb, priporoča se tuđi kot hladilni pitek 8 svojim prijetno kiselnastim okusom in obilnimi penami in z lastnostjo, da obdržuje svoje pline, tako da ima, če prav se razpošilja v steklenicah, se pretresa in dolgo časa hrani, več takih izhlapljivih snovij v sebi, ko druge mineralne vode. Celo otioci jo radi pijo, bodisi samo ali pa z mlekom primešano. Z vinom ali pa s citro-novim sokom in sladkorom pomešana daje zelo prijetno, jako penečo so pijačo, katerej pravijo ,,mineralski EadMUka slatina ostane celo na dolgem potovanji po morji in po večletnej shrambi popolnem dobra in pitna. Glavna zaloga za vso Kranjsko je pri Ferd naučili Plautz-u, trg-o-vc-a. -cr Xj-u.Tola.ri.i na Starem, trg-u.. Nadalje imajo še zaloge: V Rudoltovem Adolf I'auser, v Ribnici Ivan LuBIn, v Žužemperku Dom. Dereanl, v bitiji Ivan Wakonigg, na Vrhniki €i. Golob A C, v Postnim A. Lavrenči«, v Skotjej Uki Ivan Ncp. Plnuts sen., v Zagorji Andrej Mlhelelfi, v Vlšnjej Gori Anton Slepec, v Kranjl A. Ouiersa, v Tržiči 17. Oinersu, v Vipavi A. IMtrleli, v Koc'evji Kdvard Hofintm, v Toplicah asdra- vilui In kopalni zavod. (260 — 2) v Ljubljani, Gledališke ulice št. 6 g*^,-^ *a,r— ij»r—^ra/---v^r--rej*!--r^i ti izdateli in odgovorni urednik: Ivan Železni kar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne' 9452 1422 27 RH