MARKO PAVLINIČ.
(Umrl 9. julija 1919 v Varaždinsk h Toplicah.)
Na Humu pri Ormožu so na Markovo 1. 1842. položile rojenice v zibel dete, ki so mu prisodile dolgo in častno življenje. Krasni in j širni razgled s Huma ne da živahnemu in bistremu dečku, da bi miroval doma. Ker i neugodne razmere ne pripaste, da bi Šel dalje v šole, se izuči v bližnjem Ormožu črev-ljanski obrti. Nato pa se napoti po svetu i (Grcadec, Duna,], Tirolsko), da se izpopolni v svo^i obrti, obenem pa tudi spozna širji svet in srazširi svoje duševno obzorje. L. 1866. bratni na severnem bojišču domovino nasilnih Prmsov. Vrnivši se v Ormož, se začne življenja veseli mladenič udeleževati narodnega živlgenja in si pri tem zaželi večjega mesta svoji delavnosti; odide v Ptuj, kjer ostane stalno do konca.
V Ptuju je bilo takrat društveno življenje osredotočeno v Narodni čitalnici, ustanovljeni 1. 1864. Zbiral se je v njej cvet me-ščansta, tudi kasnejši nasprotniki. Marko pristopi Čitalnici takoj, v začetku 1. 1872 in ji ostane zvest ud do svoje smrti. Pridno je zahajal v društvo in se tako seznanil v dolgih letih z odličnimi društvenimi udi, pridobil si med n|imi mnogo znancev in prijateljev, pridobil si spoštovanje, pa tudi sploh med vsemi poštenimi someščani, tiolik ugled je užival v društvu, nam kaže že to, da je bil večkrat voljen v čitalniški odbor, tako tudi zadnja tri leta.
Bil je naš Marko kremenit narodnjak, ki je rajši trpel za svojo narodno prepričanje, nego bi se izneveril svojemu narodu. Ko so okoli 1. 1880. ptujski Nemci začeli zapuščati Narodno čitalnico in pritegnili za seboj tudi več narodnih mlačnežev, je ostal Marko zvest Čitalnici. Pa prišli so še hujši časi za slovenske obrtnike v Ptuju Renegatska kri narodnih odpadnikov je vedno bolj divjala in nazadnje tako vzbesnela, da je hotela uničiti vsakega, ki bi se ji ustavljal. Tudi našemu Marku je obetal zadnji ptujski paša, pravi zgled narodnega poturice, judeževih grošev, ako bi se mu udal in izpremenil svoj — ič v — itach po zgledu toliko drugih, ki so, da9i pristnih slovenskih staršev sinovi, šele v Ptuju začutili v sebi vsenemško kri. In ko jekleni značaj Markov ni hotel onečastiti na- j rodnosti svojih roditeljev, je moral Marko čutiti trdo neusmiljeno pest nasprotnikovo. Le njegova obče znana izurjenost v stroki ga je obvarovala pogina.
Svojo požrtvovalnost je pokazal   Marko, ko je 1. 1891. vzel pod svojo streho in oskr-
bo   baš   ustanovljeno   DijaSko   kuhinjo in jo vodil flkoro 20 let.
Priljubiti pa se je moral Marko vsakemu s svojo potrežljivostjo in veseljem   do   petja. Izvrsten   pevec   krepkega  glasu je kar gorel za petje. To je bil pravzaprav oni življenski vis njegov, ki je ne samo oslajal njegovo življenje,   nego   mu dajal tudi vedno   in vedno moči,   da  je   vzdržal Življenjske neprilike in učakal   toliko   starost.    Kot mladenič je neumorno prepeval ob raznih prilikah v   družbah in pri javnih prireditvah v Ptuju in zunaj Ptuja,   kot mož je   v 80. letih   pomagal ustanoviti   in povzdigniti   Slovensko   pevsko j društvo   in   bil   kot izvrsten   pevec   deležen I : slave, ki si jo je pridobilo društvo   po  mnogih svojih koncertih,   in Se v starosti je moral v veselih družbah   ugoditi   obči   želji   in razveseliti občinstvo s pesmijo.    In  kakor je nekdaj   s   svojimi   pevskimi   tovariši naslajal poslušalce,   tako   smo   se do zadnjega divili, kadar  nam   je   zopet  zapel   „En starček  je j živel."   Zdel   se   nam je že sam podoben ti- i i stemu starčku ,,tam v vinskih gorah" in pre- j pričani smo,   kakor mu je oče nebeški dovo- \ j lil   pred   smrtjo, še en kozarček prej, mu je j j tudi izpolnil željo,   da   mu sedaj v nebeških j višavah poje hvalo vekomaj.                J. K.
—    5    —