%
Katolišk cerkven list.
Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne v*aciga rr.cf-ca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta I g:d. <S0 kr.. v tiskarnici t>pr<„ernana na leto 2 gld 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr.. ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik. i/.i«!e Danira dan poprej.
Te raj XV.	V Ljubljani 1. vinotoka 1862.	lA*t 2H.
ZALOSTRICA.
Cerkev Je /.gabila pregoreeiga aposteljna. Avsiri.a naj zvestejšiga derzavljana. Slovenija svitlo luč, ovčice Lavantinske praviga očeta iu v resnici zvestiga pastirja. Zgodnja Danica naj blagsiga podpornika.
Pmastitlji\i. milostljivi gospod
ANTON MARTIN SLOMŠEK,
knez in škof Lavantinski itd. itd. itd.,
so se v Marburgu 24. kimovca 1862 zvečer o 5 ,9 po prejetih ss. zakramentih v večnost preselili; njih truplo je bilo 27. u. m. po velikih mertvaških slovesnostih o poli ene popoldne v kapeli na ondotiieni pokopališu k počitku položeno. Bili so ranjki rojeni v Ponikvi 26. liM»p. 1800, mašnik posvečeni 8. kim. 1824, knez skof izvoljeni 30. maj. 1848.
\aj v miru počivajo!
PrMifjar, učitelj ali profesor. Jezi-koslorje, klasiki.
Pridigar je prav za prav pooblastent ozuanovavec božje besede, večne resnice na svetem mestu, ali pa na kraju nalaš v to odločenem, liazlični ko vse na >vetu so tudi pridigarji; kakorsna je pridigarjeva zgovornost, veči ali manji; kakorsna je njegova beseda, glasneji ali bolj tiha, prijetna ali neprijetna, gladka ali spotikavna, uiila, ganljiva, ali pa enoglasna m terda; kakor mu gre resnica bolj ali manj iz serca; pa tudi se posebno kakorsni so poslušavci, tako jc tudi cenjen on bolj ali manj ter hvaljen in slavljen, ali pa tudi grajan in manj čislan.
Daje nekoliko na pridigarju ležeče, še več pa na milosti božji, da beseda pretrese, za večnost res kaj zda, ne gre semkaj, kar pa sem gre, je to, da je nekslovesin, po vzdignjen, resnoben glas pri pridigarjih navadin, in da je ravno ta glas vzrok, da se jemlje beseda „pridigar" z besedo ,,pridigovati" v pomenu posnetem, ter ako se kdo za kako reč bolj vnemavno poganja, tudi sliši: ,,(ilej glej, kako ti pridiguje, kakosen pridigar je to!*'
Beseda ..pridigar" pomeni tedaj pred drugim
oznanovavca in sicer pooblastenega oznaitovavca večnih resnic, Bogii v čast, človeku pa v zveličanje, toraj duhovna, mašnika. ari beseda „pridigovali,i je toliko, ko te resnice, besedo božjo slovesno oznano-vati: pomenite pa tudi te dve besedi v pomenu posnetem neduhovna, in slovesno, vnemavno njegovo ter-jenje in pojasnovanje kake reči, in poganjanje za kako reč ko reč resnično, koristno in pravično. Kes-nica in pravica pa ste blage, visoke dve prijatlici, ktere sledenj čislati, ktereuia sledenj služiti mora, da bo res moz, to je, inož komu podobin, moz spoštovanja vredin. Brez pravice in resnice kakšno bili bi življenje naše? Ugrizlo bi se in pogubilo brez nju človeštvo vse. In stopite prijatlici te šc v dražbo ljubezni keršanske, poteni imaš trojstvo, kteremu nasprotovati ne sme nikdo, ako pravoverin ostati hoče.
Trojstvo to, nad človekom razodevajoče sc, je znamnje in spričba pravega, živega keršanslva, in keršanstvo, sveto vero nepopačeno terditi mora katoličan, bodi si kdor koli: siromak ko bogatin, pod-ložin ko višji, človek navadnega, priprostega ko tudi visocega in žlahtnega stanii. Pravica in resnica pod vodstvom ljubezni keršanske, trojstvo to, sveto mora biti vsakemu, vsak mora njemu služiti, in sicer služili
iz vse moči, ker da to trojstvo je zastavljen blagor človeški časni in večni. Rteremu koli tedaj je ležeče zares na lastni in bližnjega pravi resnični sreči, ga veze vest, tudi poganjati se za to trojstvo, in suer poganjati se, kadar koli je potreba, kakor je potreba, po zmožnosti iu po danili okolišiuali. K trmu zavezani pa so posebno duhovni in učitelj i, oni so poklicani učeni k i m izobraževavci in tako rekoe natorni bran telji in zagovorniki pravice in res-niee pod vodstvom ljubezni ker.sanske, in to tem več, ker prave izobraženosti zunaj lega trojstva ni, in ker učitelj zunaj njega ui učitelj, ampak zmote nee. lazn i k i ii goljuf. Ozuanovati potemtakem morata tak« duhov-en^ko učilelj pravico in resnico pod vodstvom ljubezni kersanske, za trojstvo to poganjati vnemavnu in resnobno morala se oba, ter skerb imeti, da ne bota nič učila, nič pri poro če val a, kar bi bilo temu trojstvu nasproti. Razloček edini med duhovnom in učiteljem od le strani je ta, da oznanil je in pridiguje duhoven resnico iu pravico pod vodstvom ljubezni keršanske na prižnici po svojem, in učitelj spet po svojem v šoli.
Pridiguje toraj ne samo duhoven, ampak v posnetem pomenu tudi ncduhoven; ni torej imel prav učitelj jezikoslovec, kteri je pri izrečeni misli, da naj bi družili jezikoslovci svoj nauk s keršanstv oni, zaklical: ..Kaj pa še? pridigovali bomo v šoli Res. pridigovali morajo učitelji, in tako tudi jezikoslovci v šoli. ako svojo dolzuost zvesto spolnovati, svojemu poklicu primerjeno ravnati hočejo, to je: deržati se morajo resnice in pravice, ker sicer bi lagali in goljufali: tedaj razlagati morajo in pojasno-vati živo in umevno pisatelje izgledne, gerške, rimske in druge klasike, pa tudi varovati se, da se ne bo tratil dragi čas s prenapetim zasledovanjem pomena pisateljevega v zadevi te ali une besede, tega ali unega stavka, pravim, s prenapetim zasledvanjem, ker treba jc, da se ve značaj pisateljev, lastnija slovstvenega dela, pomemba celega spisja, poglavitna misel, ki v njem pretezuje in vlada: treba pa ni, iu odveč je, pretresovati iu preiskovati besedico vsako, vsaki stavek, vsako posamesno misel, in sicer na vse strani, je li pisateljeva ali ne, ter si prizadevati, s trudom prenapetim očistiti tlelo ptujšiiie, in pokazati klasika v njegovi pravi podobi.
Človek jc stvar omejena, iu zato popolnosti v klasikih povsod iskati ni: m ravno ker je človek omejen, utegne tudi jezikoslovec motiti se ter pisatelju misli iu besede pripisovati in podstavljati, kterih v svojem spisu mislil ali imel nikoli ni. Se tedaj kaj takega pripeti, kar je silo lahko, nam jezikoslovec ne daje v roko klasika, iu ga ne razlaga v podobi pervotni. temveč v popačeni in zmišljeni, s tem pa se trati le čas brez primerne koristi, ker ui na tem posebno ležeče, da se poz ve do pike, kake besede ravno rabil je pisatelj, in kterih misel je bil v leni ali unem stavku verjetniše, ampak na tem, da se ve vladajoča misel celega dela, namen pisateljev, njegov značaj, posebnost govora in vrednost spisja. lielo se sicer po pisatelju sme soditi, vse bolj pa še pisatelj po delu.
Pisatelj kteri koli, ostane vender le človek, toraj, kar smo ravnokar zgoraj omenili, stvar omejena, potem takem tudi omejeno in bolj ali manj nepopol-nonia delo njegovo. Merilo, po kterem se meri, in znamnje, po kterem naznanja se vrednost ali nevred-nost dela takega, pa je pri osebni zmožnosti razla-govavca ali preiskovavca pravica in resnica pod vodstvom ljubezni keršanske, ker veljave večne ie to. V lem trojstvu se leskeče bitje božje, večno
in neskončno, v pomenu katoliškem, to trojstvo je iztok tega bitja, in ker je to bitje nejenljivo, začetek in vzrok vsega, kar je, in edino le samo od sebe in večno veljavno, je tudi veljavno na večno to trojstvo, veljavno troje sprelepih lastnost, ki so pravica in resnica pod vodstvom ljubezni keršanske. It> to troje lastnost je edino zanesljivo merilo in zuamni« v zadevi djanja in ravnanja človeškega. Ako je delt* temu trojstvu primerno, mu ne nasprotuje, je gotovi tudi dobro, koristno in veljavno. Brez prave vrednosti. brez resnične veljave pa so dela, so početja človeške, ako se ne vjemajo s trojstvom omenjenim, aki so mu neprijatelice in zoperniee, naj so potem te dela ž< dela berača ali bogatina, deržavijana ali kralja, nevednega, priprostega ali učenega in modrijana. Eno le je pred drugim potrebno, namreč skerb za večnost, iu le to, kar se strinja s to skerbjo, je tudi v resnici veljavno, toraj tudi izobraženost le tista prava in vsim p r e v i d n i m in modri m zaželen;«. ki se na to skerb opera, in potemtakem tudi znai;-s t v a le toliko hvale vredne, koristne in veljavne, kolikor so od duha znanega trojstva prevete. ali kolikor saj temu trojstvu ne nasprotujejo, ali tudi. kolikor bodo v teui in pri njegovi nehlišivni luči razlagane in pojasnovane.
Slovenski narod je narod živoveriu, je narod ka-tolišk, njemu klasiki niso sveto pismo, brez njih zamore on kratko ped časnega življenja, pa tudi \ večnem bivanju po smerti vesel in srečin biti, njenii« izreki klasikov niso dogma, iu tudi hiti ue morej« dogma, in biti ne smejo dogma ali verska resnica, zato mu je pa tudi le malo ležeče na prenapetem preiskovanju in prizadevanju, razgrinjati klasika in ga kazati v neki pervotni podobi, ki zna bolj zmišljena ko resnična hiti, in naravnost zavreči mora navado, učence napeljevati ali veliko več zapeljevati, da bi občudovali klasika ter ga povzdigovali brez ozira na keršanstvo in sicer nepogojno in nad vse. Slovenec je živoveren katoličan, on hoče s pomočjo klasikov um bistriti, nikakor pa ue zatopiti keršanskega čustva iu prepričanja: on hoče jeziku do korenine seči. z lepoto njegove govorice seznaniti se ter se ga temeljito in do dobrega naučiti. Slovenec želi zvedili stanje vednost in znanj nekdanjih in zdanjih, želi' soznaniti se z umetniki, z modrimi in možmi v keršanstvo iu zunaj keršanstva, ter pozvediti njih misli, poglavitne vodila in pravila, njih umetnosti, kakor tudi prigodbe in razmere v verski zadevi in v zadevi zgodovinski, s tem pa množiti svoje vednosti iu bogateti na znanstvenem polju. Slovenec ko živ o vere. katoličan bere klasike, tehta pa njih veljavo na tehtnici pravice in resnice pod vodstvom ljubezni keršanske, ter zaverže vse, kar je prelahno, kar se k < pleve skazuje, poterdi in sprejme pa zopet nasproti vse, kar je dobrega jedra in keršanstvu neriasprotno. toraj zares hvale vredno, koristno iu veljavno. Slovenec bere klasike, pa jih ne bere tje v en dan, brez-verno, po šegi posvetni, temveč kakor živoveren katoličan, ter primerja nravstveno stran pisatelja in dela njegovega z večno veljavno postavo keršanstva, s tem pa pojasnuje iu razkazuje pomanjkljivosti in žalosti.e zmote nejevere in malikovanja, pa tudi svetost, visokost in osrečevavno veličastvo vere keršanske; razkazuje in pojasnuje razliko nezmerno med omiko keršansko in oliko brezbožno ter kaže ravno po klasikih na skalo, ki je tudi peklenske moči zmagati ne premorejo.
Slovenec, živoveren katoličan, bere tedaj klasike, da se nauči temeljito jezika, da si bistri svoj um. da si nino/.i vednosti in znanja, da se so/umu z razme-
rami nicd časi nekdanjimi in zdanjem, da sc uči svojo srečo ko kristjan čislati, pa tudi podučevati druge, ceniti to srečo nad vse, ali z drugimi besedami, da se izobrazuje, toda izobrazuje keršansko katoliško. In te izobraženosti mora vsaki učitelj, in toraj tudi jezikoslovec prevzet in navzet biti, ak^ hoče razlagati Klasike slovenski mladosti, ako hoče biti učitelj in ne •.notitelj, oznanovaver, pridigar resnice in ne lazi, uravice in ne krivice, ljubezni in ne našemljenega ♦irezvernega humanizma. Ko katoličan živoveren razlagati mora klasike in jih pojasnovati, ter skerb imeti, •ia segali bodo dijaki jeziku do jedra, in se ga v vsi njegovi lepoti, po zmožnosti prisvojili, skerbeti mora <ja jili spominja marsikterih resnic, ktere so zapisali nekdaj Rimljani iu Gregi, in ktere so veljavne še dandanašnji, in bodo veljavne ostale na večno, iu to zato, ker resnice te so na t o m a postava, vložena ml Boga .- >cree človeško, ktere postave so se zaveilili v sredi malikovavstva še nekdanji modrijani, in ktero ker-»anstvo ne le poterduje, temveč ko postavo božjo razglasuje pojasnuje in zveršuje. Jezikoslovci naj razlagajo klasike, pa tudi ne pozabijo opomniti dijakov niitologičnih pravljic, ktere prevernjene in spačene so sicer res pravljice, pa so vender pri vsem tem svetopisemskim prigodbam še zmiraj toliko podobne, da se vidi prav očitno njih pervotni zgodovinski vir, iz kterega so sčasoma se v pravljice zlile, ter naj pokaže, kako da je bilo sveto pisnn« stare zaveze p.isrednje tudi olikanim Rimljanom in tiregom vir, iz nterega so zajemali, in kako da so toraj tudi od h- strani te bukve pač v resnici bukve vsili bukev. Kažejo naj dijakom učitelji jezikoslovci pa tudi klasikov napeno stran, njih krive mnitve in terditve, svitlo naj razgrinjajo razliko nieil njih stanjem in •^ersanstvom, ter naj uer mladost spoznavati neskončno prednost keršanske modrosti mem posvetne 1:1 brezbožne. Ha se pohujšljive dela klasikov učencem v roke dajati ne smejo, se v katoliških gimnazijah in pri vernili, vestnih učiteljih ze samo po sebi razumeva. In le če bodo učitelji res verni, če bodo ros oznanovali, pridigovali v šolali pravico in resnico pni vodstvom ljubezni kersanske, toraj če bodo tudi klasike v zvezi s keršanstvom razlagali in pri luči nTsanstva pojasnovali, in sicer slovenski nila-4 vi s t i v j e z i k u slovenskem in s pomoč jo pravega, vspesnega učila, le potem bodo klasiki zares ne v škodo, ampak v duhovni dobiček in v oliko SIo-. encem.	^ "—
Mrallia raziaga
i! a v a d u i s i h z n a in e n j ali p o d ol> v verski h prilikah i u na svetih p o d o h a h
(Po Mencclj-novi simboliki po>n»d 4m'«k !.*'<<tr.)
VI o c ali stoletnica, cvetica, ki vsacih sto let cvete. ,i imenuje Marijo.
Andrejev križ X * ker je sv. ap. Andrej na taccm križi umeri.
Angelj: v podobi naziga otroka v /.namnje nedolžnosti; v belih oblačilih v znamnje zadobljencga raja; z dolgo palico v znamnje. da je poslanec Božji; s perutnicami v znamnje hitrosti, s ktero spolnujejo povelja Božje; bos. ker ima peruti mu ni treba obutve; z rudečimi, višnjevimi in zelenimi perutmi je podoba vere, upanja in ljubezni; z lilijo v znamnje deviške čistosti; s palmovo vejco, ki jo mučeucu v znamnje zmage nese; z godbinimi orodji v znamnje poveličevanja Božjega; z mečem, podoba dobrega angelja v vojski zoper hudobne, ali v znamnje Božje kazni, ki jo žuga hudobnim; s trobento je podoba poslednje sodbe ;
s sulico, ki zmaja prebada, jc podoba velikega angela sv. Mihela; s palico in bučo je podoba velicega augela Rafaela; v belem duhovskem oblačilu z lilijo je podoba velicega angela (iabrijela.
Anton. sv. pušavnik ima ua podobah pri sebi: znamnje presv. Trojice; — p reši ca, ki jc zavolj svoje požrešnosti podoba hudobnega duhu iu njegovih skušnjav;
—	zvonček v znamnje. da so njegovi menihi ljudi z zvoučkoui skupaj klicali, ko so v kako vas prišli; — dan sv. Antona (17. prosenca) v Rimu v cerkvi njegovi vso domačo živino blagoslovljajo.
Bandero sploh znamnje zmage, zavolj tega je ban-dero na podobah sv. Mihela in vseh viteških svetnikov; — Kristus z banderom v roki je podoba njegovega vstajenja, zmage sinerti. greha in hudiča.
Barka Noetova je podoba edinozveličavue Kristusove cerkvc, pa tudi Marijo pomenja. ker je mati Jezusova.
Beršlin, ki vedno zeleni, je podoba zvestobe in vernega življenja.
Blisk, je zuamn,c groze iu strahu pred Bogam.
Brada je znainuje častitljivosti in moške lepote.
Bukve s sedmerimi pečati so podoba poslednje sodbe.
Bučela, zlasti bučeljnak. jc staiu podoba pobožne keršanske srenje; jc pa tudi znamnje čistosti, Neomadeže-vano Mariino spočetje sc primerja s cvetico, ktere bučela nič ne rani. da si tudi izserka med iz nje; od tod voščene sveče pri službi Božji.
Bučel lijak na podobah ss. Krizostoma, Ambroža iu Bernarda jc znamnje njih ogovorov. ki so bili sladki ko med.
('bela, č belua k, glej bučela.
Cedrovo drevo: pri Kceh. 17. 22. pomeni Mesija: pri Kceh. .11. iu sploh jc pa podoba prevzetnosti, nizkemu isopu nasproti, ki je podoba ponižnosti in "pokornosti.
ter v podoba hude vesti.
Cipreso v o drevo na grobih jc podoba sinerti lic Ic zavolj svoje černkljate barve, amp-ik velikoveč zato, ker odsekana nikdar več nc požene. — Sv. (iregorij veliki pravi, da cipresov les nikoli ne strohni. i:i >v. Ambrožu jc cipresa drevo pravičnih in ncuincrljivost pomeni.
Cvetice so podoba nedolžnosti, zlasti deviške; — im altarjih, podobšinah, potih iu v cerkvah pomenjajo duš«* vernih, ki so se po nevestino olepšale, nebeškemu kralju in ženinu ua proti gred««. (Halje nu-l.)
France sneti eif/aai.
( kunec. )
V tem obcutljcji gre v kapelo, po tem. ko je po seg: častivrednih očetov kapucinarjcv kapuc ce/. glavo (otegnil. tako dc jc bil njegov obraz nekoliko skrit; zraven iiiega gre pa sprednik z njim do vrat. Ko ije prideta, obstoji sprednik. za roko plime U. Kugelbcrta. ga milo pogleda ter do solzite v sercu ginjen reče: ..Kako neizrečeno velika <e Božja milost, kako prečudno lepa hlagost nebeške Matere usmiljenja! Moj sin, moj dragi redovni brat! tlna hoče tebi dau nove maše posebno posladiti!*• Nato odstopi, ter pusti noviga mašnika samiga. Stopi tedaj v kapelo. Vse jc prazno; sveta tihota tukaj prebiva. Stara mati kleči na spodnji stopnjici altarja; pa tako kleči, dc je nc more poprej v obraz viditi. samo nje osebo vidi; vender ga nekaj čudniga spreleti, tako dc se ves trese. Vedno se mu bolj dozdeva. Stara mati sliši njegovo hojo. čuti de jc zc blizo, začne se tresti iu tih zdihljej ji uide. l*oglc«la ga. „Kaj hočete?" jo vpraša O. Kngclbert. „Vašiga — tvojiga
—	vašiga blagoslova, moj — moj dragi." — Nič dalje ne more govoriti, solze in zdihovanjc ji besedo vzame.
t). Kngelbcrt zasliši ta glas, kakor angelov glas sc iiiu zdi. Vsa mladost iiiu je pri tej priči pred očmi; ne vc ali čuje, ali se iiiu sanja? Vender sc zopet uaglo zdrami, kajti zatajevanje samiga sebe mu je sprednik priporočil.
Glas »voje matere je spoznal. Zdaj pade na kolena in se k molitvi pripravi. Vstane, stopi k nji, povzdigne svoje roke v blagoslov ter jih položi na glavo svoje zopet naj-/ deue matere. Počasi izrekuje latinske besede, pa njegov glas je bolj in bolj vnet, in ko poslednjič svojo desnico v blagoslov povzdigne, ko poprosi obilnišiga blagoslova svoji materi iz nebes, mu sladke solze veselja iu hvaležnosti vse oči zalijejo, zjoka se giujen iu vesel.
Tudi mati se ne more dalje zderžali. ..France, moj sin. moje dete. moje edino, ljubo dete!'4 tako zdihuje iu dehti! Trepeta prime mati za blagoslovečo roko svojiga sina, jo ua svoje usta pritisniti; pa on jo krotko umakne, in povzdigne. Objameta sc, in samo zdi ho vanje se sliši: ,.moje dete, moja mati!"
Pa drugi glas se zasliši krotko iu milo: ,.U. Kngel-bert, mudi sc ze k veliki maši!" To je bil glas časti-vredniga starčka sprednika. ki je med tem prišel noviga mašnika k dalj ni mu Božjimu opravilu klicat, in je globoko ginjen nekoliko časa to ginljivo prigodbo gledal.
„U Kngelheit!" mu pravi, ..dve materi si danes v dar prejel: nebeško Marijo iu pa pozemeljsko rojstno mater!" Ker tc pa zdaj nebeška kliče, mora pa pozemeljska nekoliko časa počakati. Mil nasmehljej mu spreleti častitljivi obraz, ko te poslednje besede izreče iu jih na osrečeno mater ohernc. ter zadnjič še to pridene: ..Kaj ne. mati, de privolite in privošite svojiga sina nebeški Materi milosti?" .No, to je tukaj nar bolje, dc ni posvetne nevošljivosti, ampak nebeška, ki je tukaj pri novim mašniku na pravim kraju, reče vsa zadovoljna, sto in stokrat osrečena mati.
U. gvardijan ga za roko prime in v zakristijo pelje, se napraviti za sv. mašo. Materi so pa pri velikim altarji častitljiv prostor dali. kjer je v neizrekljivi sladkosti mater-niga serca pri daritvi svete maše, pri novi maši svojiga sina.
tih. tako lepiga, tako nebeško veseliga dne še ni bila doživela, tako ginljivo se ji še nikoli ni zdelo petje pred-glasja (sanktusa) ali pa očenaša kakor danes. Povernjene obilno obilno so ji bile danes vse bolečine, ktere je terpcla vsih dvanajst let zavoljo zgubljeniga sina Franceta.
Še le po dokončanim svetim opravilu se sin in mati prosto in prav iz serca razveseljujeta, de se nepričakovano zopet vidita iu si drugi drugimu natanko pripovedujeta, kako se je kterimu godilo, ter nikoli ne moreta prehvaliti ljubiga Boga. ker ji je tako čudno vodil in njune pogreške njima tako lepo iu usmiljeno v dobro obernil.
Pustimo mater in sina zdaj pri sreči, ktere že tako dolgo nista imela, in obernimo oči tje, kjer smo pred toliko leti Franceta zgrešili. —
Ko se zdani, dospe France srečno v dolino, pa vse še terdo spi. živa stvar se ne gane. Ibogi deček, utrudeu prestati iga strahu iu daljne poti, nevedoč, kam bi se obernil, se vsede na kamen pri poti, in tako misli heliga dne pričakati. Kar pride po cesti kapucinar, od bolnika dam grede. Gredoč mimo dečka vidi, de se joka in ga vpraša, kaj mu je. France pove vse. kar se mu je prigodilo, in kako je tukaj sam brez domačije, brez očeta in matere in nc ve, kam bi »e obeinil , kaj bi počel.
..Pojdi z mano, ubogi otrok," pravi duhoven, ter ga ljubeznjivo za roko prime, utegneš pri nas ostati dotlej, de mater najdemo, in ji naznanimo, de si pri nas.
Tako pride France v samostan Marije Pomočnice na gori. Precej si vse prizadevajo, dc bi skerbno mater zve-dili in ji naznanili, kje je njen sin ter ga ji nazaj poslali. Bila je pa iilmga vdova že malo poprej vas zapustila in se tii več nazaj povernila. Spomin na vse, kar je tam zgubila . ji jc I il preboleč, tedaj je odšla iz kraja, in noben pre-bivavec ni vedil, kam se je podala ; torej je bilo tudi vse popraševanje po nji zastonj. Franceta pa, ko ima veliko veselje do učenja in dobro glavo, učijo po njegovi zmožnosti, in ker dobro napreduje v učenji, mu dovolijo se
dalje šolati. Pozneje žeti v duhovski stan stopiti, in kosi s svojo pobožnostjo ter veliko učenostjo ljubezen vsih spred-nikov pridobi, se je zgodilo, kar smo ravno slišali. Mati njegova ga najde ko miniha tistiga reda iu v samostanu, ki mu je bil nekdaj dal tako ljubeznjivo novo domovino.
Nekaj dni po tein tako silno veselim snidu je bil mladi mašnik poklican v majhno slabo bajto . k revriimu starčiku. ki je bil na smertni postelji. Ze veliko let ta mož ni hodil po vozki stezi, ktera pelje v večno življenje, ampak po široki poti. ki derži v večno nesrečo; zdaj pa ga zadene v serce žark dobrotne milosti Božje. Čuti, de zmiraj bolj in bolj se z reznim korakam bliža nepreprosljiva smert, vidi de je ura loč-cuja blizo: nezmeren strah se ga loti, ko se spomni pravičniga Sodnika božjiga. Poslanec Gospodov ga uči, nagiba, tolaži z Ijubeznjivimi besedami, spomni ga ljubiga Odrešenika. kteriga poslednji zdihljej je bil še tudi ljubezen iu odpušanje. Božja milost in goreče prizadevanje pohlevuiga noviga mašnika umirajočiga tako prijetno omet . de se ves razkesan in poboljšan odkritoserčno spove svoiil grehov, se v milost Zveličarjevo izroči, ter mirno umerje — — Pa kdo je bil ta starček na smertni postelji? — Zaslišite in čudite se! Noben drugi ne, kakor tisti cigan ki je bil nekdaj maliga Franceta iz rok svojih tovaršev rešil. Ker ljubi Bog ne pusti nobeniga nobeniga dobriga dela brez plačila, je naredil po svojih modrih sklepih tako. de je ravno tisti otrok, kterimu je bil on nekdaj telesno življenje rešil, bil pa zdaj tolažljivi angel, po kterim j-Zveličar njegovi duši večno nebeško življenje podelil.
France, ki se je bil sam že davno spokoril za pre-greške otroških let, je tako v dar svoje vesele nove maše zraven svoje zgubljene matere od dobriga Boga prejel še eno neumerjočo dušo.
O kako velika je milost iu dobrota Božja, kako pre-čudne pota Božje previdnosti!
(Sonntagsbl. po resnični dogodbi.j	Burja
Ofjieii po Slovenskim in tiopi&i.
Iz Ljubljane. V Pol janah nad škofjo J .oko je bilo *.)33 otrok birrnauih.
Iz Ljubljane. Večer pred sv. Mihelam so hvalezt • ljubljanski mestnjani svojimu županu, blagorodnimu gospodo Mih. Ambrožu za vezilo darovali zaupno pismo za mnogotere zasluge, ki si jih je v kratkim času svojiga poslovanja v tako obilni meri in vsestrausko nabral za ljubljansko mesto; zraven tega so mu z baklado. z muziko, slovenskim petjem in slavoklici svoje čutila na znanje dali.
Na Dobrovi imajo danes čč. gg. duhovni od lS:t7 leta svojo zahvalno spomenico. Morebiti kteri gg. deležnikov kaj obilnišiga v prihodnje naznani, zlasti ker so čversti pisavci vmes.
Z <iorenske«a o malini Šmarnu. V god rojstva prečiste Device Marije se je na Zalem logu stoletnica obhajala, odkar ta fara svojiga lastnega duhovnega pastirja ima. Da se je k tej slovesnosti, ki so jo tudi sosednj duhovni gospodje s svojo vpričnostjo počastili iu povzdignili, silo veliko ljudstva sošlo, se samo ve. Visokočastitljivi gospod dekan iz Loke so bili tako dobri, da so se potrudili v omenjeni zahvalni spomin veliko duhovno opravilo prevzeti. ..Dvojno rojstvo, tako so v pridigi pričeli, se dans tukaj obhaja: god rojstva prečiste Device Marije, ktero si «e ta fara za svojo posebno varhinjo iu pomočnico zvolila. it spomin rojstva ali začetka te fare." Potcin so nekoliko dobrot omenili, ki jih ljudstvo s tem doseže, da lastnega duhovnega pastirja med sabo ima; omenili pa so tudi s posebno pohvalo žive vere prededov ali nekdanjih tukajšnjih posestnikov, ki so postavili cerkev in kar k cerkvi gre, tei si vse prizadjali, da so lastnega duhovnega pastirja dobili. Priporočevali so farmanain, naj sveto vero, ki so jo kot nar drajši zaklad od svojih pobožnih ranjkih očetov prejeli.
zvesto ohranijo iu ravno tako zvesto tudi svojim otrokam in prihodnjim naslednikam zapustč, da se bo o drugi stoletnici njih spomin ravno s tolikim veseljem obhajal, kakor se dans o pervi stoletnici s hvaležnim sercam spomin njih prededov obhaja, in da se bodo tudi oni tam v večnosti takrat ravno tako veselili, kakor se zdaj tam gotovo vsi tisti veselijo, kteri so v svoji živi veri to cerkev zidali in pozneji to faro vstanovili. l)a se to doseže, po zlasti dvojno še priporočili, namreč: da naj dobroto šole hvaležno spoznajo in otroke pridno vanjo pošiljajo, in pa da uaj svoje duhovne pastirje v resnici spoštujejo. Sola, so djali, je sedanji čas na vse strani in čedalje bolj potrebna, da je le dobro oskerb-Ijena, kar mora vsak pameten človek spoznati. Na spoštovanje duhovnih pastirjev pa je sveta vera zastavljena; brez spoštovanja duhovnov vera sama slabi, peša iu obstati nikakor ne more; kolikor bolj pa se duhovni spoštujejo, toliko bolj tudi vera živi in raste; živa vera edina pa nam rodi iu prinese vso srečo za časno in večno življenje.
Sklenjeno je bilo dopoldansko duhovno opravilo z darovanjem ali ofram in navadno zahvalno pesmijo. Vse pa uaj služi v veči čast Božjo iu prečiste Device Marije! V ta namen naj podam še pesem, ki se je o tem stoletnem spominu med daritvijo svete maše pela. (Besede so gosp. Matevža Lotriča, bogoslovca iz Železnikov, napev pa gosp. Jožefa Levičnika, učitelja v Železnikih.)
Glej. sirtU me«l drevjem je cerkvic.« Ma. kraljice nebeške samoten je stan.
Mariji v čast je le luč'ca gorela, k daritvi ne vabi Gospodovi dan.
Pa lucica Matere ne veseli,
Marija gorečih molitev zeli;
Usmili otrok se. pa prosi Sinu — Pošlje jim Bog oznanovavca miri
Ze sto lel slačijo se noto z\onovi. Pa vabijo verne iz pluna. višin.
In urno tečejo k Marii sinovi
Obhajat skrivnosti nar veči spomin
Šara Jezus se z rajske višave poda.
V podobi ponižni se vživati da;
Cerkvica «nad Vjili nebeških je vir. Duše dobivajo pravi v nji mir.
Le gori še lucica. zvon Ic še pevaj, Spominjaj nas tarm&nc svetih dolžnost.
Otrokam se poznim glasno razodevaj. Poklic da zemljanam je prava svetost.
Prededam v grobih naj oznani tvoj glas.
!);• velik zaklad so zidali za nas! Kuiijke. ki dali Bogii so ta liram , Z domam nebeškim Bog plača! je tam.
Marija! ostani nam ljubljena Mali. Z doma visociga vedno nas glej,
Ne pusti na> v zmote in greh zamotati. \ popolnosti ziuiraj nas vodi naprej!
\ stoletno \ezilo Ti damo serce.
Prav zte-te ti hočemo biti ovce: \ odi nas Mati ovčice v en Ide*. Taiu je plačilo neskončno vsili r« v!
Iz Slovenskih goric, 23. septembra, fft Človek je res večkrat naj bolj nehvaležna stvar do svojega Stvarniku med vsemi stvarmi ua zemlji. Bog je do njega dobrotljiv. človek pa dobrot ne spozna in jc gerd nehvaležne/., in čim več dobrot iz nebes dobiva, s tem huje prevzetuje in zapovedi Božje prelomljuje. To nam priča toljko žalostnih prigodb, kakoršnih vsaki dan beremo v časnikih. — Preteklo leto nam je priraslo žlahtno vince, da dolgo let takega dočakali nc bomo; kako pa se ljudje zahvaljujejo za tak dragi dar nebeški? Skoro tako, ko grešniki ob dnevih Noctovih. Po nedeljah in prazuikih pijančujejo, krege in prepire po kerčmah delajo, iu gostokrat razvajenim divjakom podobni se bijejo in koljejo. Tudi v naših milih Slovenskih goricah je dosti enake razvajenosti; klanje in mo-ritve ni več kaj novega. Bog se smili, ako bode dalje taka! V nekterih mescih so se v okrogu kakih dveh ur dogodile
štiri morije. Pri sv. Trojici v Slov. goricah je tovarš svojega tovarša ustrelil, ker se je uni s sekiro na njega zagnal in ga hotel ubiti; pri sv. Bolfenku se dva fantalir.a za gerde vlačuge volje upijanjena posvadita, eden je obležal za ranami in za nektere dneve umeri; pri sv. Antonu v Slov. gor. v kerčmise mladenči posvadijo in enega do smetti ranijo, in zdajci se je enaka žalostna prigodba dogodila pti sv. Jurju v Slov. gor. Nek šivar po nesreči zabije borov germ na hišni vogel in napravi novo kerčmo. Navadno se pri novih kerčmah zbere pivcov na kupe. Naletelo se >e iz celega verha fantalinov. Pili so ga in debre volje bih kesno v noč. Satan, začetnik vsega hudiga, nje pusti pti pokoju, dokler niso od vinca okajeni. Zdaj pa podsunta enega proti drugemu, spopadli so se in že v kerčmi spraskali do kervavega. Ko pa okoli polnoči proti domu greto, udari eden svojega tovarša z ročico po glavi, da se tnali nezaveden zgrudi na zemljo. To je bilo 8. t. m., in '.K popoldne ob treh je že bil mertev. Res žalostna smeit. pa gorje tudi človeku, ki svojo dušo s Kajnovirn greham obloži, pa tudi težek odgovor bo enkrat za gosposko. ktera v kakih kotih in stranskih krajih kerčtne dovoluje, in še huje sc pregreši, ako dovoljenje podeli osebam, ki niso prav čistega imena. „T a g e s p o š t a" in mariborski K o r e s p o u d e n t sta se vender laži prezobjela, ktere sta po svetu izbljuvala iu trobila čez C i t a v ii i č u o obletnico. „T a g e s p o š t a" pobira in liže izmetane lažljive sline. Laž se nikomur i.c prikupi in časti ne obrodi, naj metije pa je k časti Koto-spondentu, kteremu se je pod nosom vse godilo, it. vender je vse drugači bravcem povedal, in s tem vckša gerdoba je za njega, ker ga večidel Slovenci podpirajo. Mislim, da bo vsak pošten domoljub vprihodnje unc goldinarje pustil raji v žepu ležati, ko bi omazuna plačeval, kteri narodnost in poštenje naše čemi, pa tudi veri. ko se vidi, prijazen ni. Boljši je ničesar ne brati, ko laži iz hudobnih časnikov pobirati, to je človeku nevarno, pa tud< grešno, toraj jc potrebno varovati se.
Iz Trehovelj. — Ravno sim se vernil iz rogačkc Slatine od duhovnih vaj. Ilitim Vam naznaniti, da je bilo prav prijetno. Bilo nas jc 71. Vodja so nam bili glaso-viti jezuit D. Stoger iz Kalksburga, kazali so nam t< razsvetljeni učnik pot proti uebcsoin. Na poti tej, po ktcicj 8 rti u tri dni hodili, smo prišli na nektere svete groze poltu postaje, posebno na ono o grehu, — o našem koncu, iu nesrečni večnosti; — al postajali smo tudi na veselciših pie-tolaživnih. Gledali smo v duhu Jezusa, kak nam jc naproti prišel; vidili smo kako nas ljubi, kako jc spokorni« <• Magdaleno toliko prijazno sprejel. Iz ljubezni do njega sim« se odločili za njim hoditi, njemu služili, se za njega vojskovati, k njegovej zastavi smo na novo prisegli, smo mu tudi obljubili se boriti za našo iuo vse nam izročene duše. če smo ravno v skušnjavah - v siromaštvu zasrainovatii. zaničevani, — vse smo mu obljubili voljno terpeti. kci je On poprej za nas terpel. Da te obljube nc pozabimo, so nam dali skerbljivi vodja četiri duhovne rože s seboj; perva Krravi sicut ovis ijuac periit, -juaere servum t utrni, -juia mandata tua non sum oblitus (Brcv. druga: Dco gratia« (llrev.); tretja: Cilju s regni non erit linis ( Miss.); četerta-Ne permitias me separari a te (Miss ) Teli rož žlahtni duh naj Vas spomni na dneve Vašega /.veličanja, so djali. — Bog plati pobožnemu očetu! Naš milostljivi knez in škol govorili o silo važnem predmetu — o izreji otrok — doma. v šoli in cirkvi. Ze v v vodu so nas imenovali libiče, ki smo prišli svojih mrež popravljat. — vinogradnike in /a-njače. ki smo prisopihali brusit svojega orodja; iuo ics zelo veliko dela so nam pokazali na viharnem morji življeuia ino s perstoin kazali že zrelo žetvo; učili so nas. kako gojiti nježne otroke, da postanejo hogahoječi katoličani ino zvesti deržavIjani, priporočevali so zato temeljito, ne enostransko učitev, ktere podlaga je kerščansko katoliška vera — posebno pa katoličanske pobožne društva ino bratovšiiir P'c-
pričau scui, ho djali, da duhovni pastir svoje dolžnosti nc dopolni, ki v svojej fari saj ednega društva ali bratovšine nc goji. vender so pristavili, da je na pravej odgojitvi vse ležeče in boljše je nič kot pa slabo. Ob koncu so se v slovenskem jeziku serčno poslovili ino nam z milimi besedami prigovarjali, naj ostanemo verni katoličani, zvesti Avstrije.»i iu hrabri Slovani. O borbi zaradi maternega jezika so nas prosili, modro, umno, korakoma, zelo pazljivo ino zmiroin katoličansko postopati, le na takošuej poti nam je zmage venec gotov. Tudi tebe, draga „Danica," niso pozabili, živo so te priporočali, in se ponudili vsakemu ubogemu duhov-uiku naročnino iz svojega plačati-).
Bile so liani duhovne vaje prava dušna hrana; zdi sc mi da sem pretečene tri dni slišal prijetno petje zjutraj začeto z nebeško pesmijo „Angelus Domini*', ino zvečer končano z ginljivim „Miserere".	Savničar.
Iz Marlmrga. 22. septembra. l*ri duhovskih vajah na Slatini, ktere so terpele od 15.— 19. t. m. in jih je vodil č. g. O. Joan Stoeger iz družbe Jezusove, je bilo pričujočih 71 duhovnov, med njimi edeu iz Krajnskcga, eden iz Koroškega in eden iz Horvaškega. Prezgodnje branje v vinskih goricah je bilo v mnogih dekanijah krivo, da -e ni moglo več duhovnov vdeležiti. Premile besede tega pravega mojstra v duhovskih vajah, ki jih že čez 20 let vodi, in toliko milši. ker jim starost govornika še neko posebno priserčnost daje (dopolnil bo namreč mesca novembra sedemdeseto leto) so bile našim serccm sladke kakor med in našim dušam kakor hladivnost iu oživljajoča rosa juterna. — Kouzideracije ali prevdarke. začetni in koucni govor so imeli sami milostljivi knez iu škof. Kakor -e večerno soluce milo ozira po gorah iu planjavah, ktere je prehodilo, so visoki govornik v treh konzideracijah pregledali Iti let svojega višjega pastirstva, preiskali vse dele pastirskega poslovanja, povzeli vse spremembe, ktere so se v teh letih v uaši škofii dogodile ali na dobro ali na hudo. in z milo pa tudi tehtno besedo so nas opominjevaii, da uai z neutrudljivo gorečnostjo skerbimo za boljši i z-rejo slovenskega ljudstva in ga varovamo domačih in ptujih sovražnikov. kteri zavirajo keršansko izrejo Slovencov. Velika ca>t je v tretji konzidcracii došla tudi „Danico", ker so s povzdignjeniiu glasom duhovnim priporočili, /.a to sker-beti. da bi vsaka fara vsaj eno ..Danico" imela, ktero Li ljudstvo bralo, in se času primerno olikovalo, ter se učilo ceniti biagre katoličanstva, sočutiti hude bolečine matere n*<.e sv. ierkve, pa tudi čuti pred sovražniki, kteri si prizadevajo ljuliko krivovere sejati na dozdaj še čisto njivo škofij slovenskih. Pristavili so: ako ni nihče v fari premo-.-.en zadosti ali voljen. ..Danico" naročiti, da naj se en iztis naroči na njih lastne stroške	Skončavni govor so ža-
reli iu končali s slovensko besedo, ter so nas vnemali za milo narodnost v duhu katoliškem, pa tudi po o. ctovsko svarili pred pagansko narodnostjo, kije euako sovražna cerkvi kakor deržavi. K sklepu so molili i i ocena>e; pervega v latinskem jeziku v zahvalo, drugega v nemškem jeziku za vse nepričujoče duhovne brate, •» ctjega v slovenskem jeziku za tistega zmed nas, ki l.o pervi poklican na Božjo sodbo. Ta edina molitvica, ki nas je toliko navdušila , iu j osebno O. Stoegerja toliko razveselila. je bila pač lep dokaz katoliške ljubezni, ktero mora posebno duhovnik ne le učiti, ampak tudi posesti, in lepo se je v njej dopolnilo povelje sv. Pavla: „Vsak jezik naj spričuje, da je Kos pod Jezus Kristus v časti Boga Očeta (Filip. 2, 11.)
Pr is ta vek. Vse to je bilo spisano, poslano, in za
•) B»g plačaj po meri in če/. mero tolike velikoserčnotti. Vr.
••) Danic* pa »i po tako blazem priznanji toliko gorečniše prizadevala. omenjeno nalogo spolnovati. in prosi tudi drage pri— j«t'r in slovenoljabe. da t>i nam prav pridno pošiljali dopisov, ki »!u/j > v i-a*<u primerno nliknvanje našega Ijudetva. da ec uci at ti biagre katoličanov* itd.	Vred.
natis vredeno se prejden je kdo kaj vedil od naslednje pre-žalostne dogodbe; kako pomenljivo pa je vse to, pač ni treba opominjati.	Vr.
V Marburgu 27. sept. Mati Slovenija, ogerni sc s pertom nar nar britkejšega žalovanja in glas molitve povzdigni na moč proti nebesom s sercem, polnim ljubezni! Tvoj sin, ki je zmed vsih te nar bolj ljubil, zmed vsih za tebe naj več delal in terpel, iu ki si ga tudi ti zmed vsih naj bolj ljubila in častila, jc umeri; zapustil je to zemeljsko dolino, ki mu je bila posebuo zavolj pobožne in prevroče ljubezni do tebe v resnici solzna dolina, ki mu jc rodila leto na leto več ternja preganjanja in zlobnega natolcevanja, ter se je preselil v nebeško domovino, v kraj večnega počitka, kjer bojo njegove dela tehtane na zlati vagi Božje pravice, in gotovo zaupamo, da bodo vredne spoznane, mu pridobiti posebuo častito mesto med Božjimi prijatli.
Ta glas žalovanja, ki nam hoče besedo na jeziku zatopili, velja našemu prevzvišeuemu knezu in škofu Antonu Martinu S I o m š e k u, ki so nas tako nenadoma zapustili, da vsi osupnjeni in stermeči stojimo okoli njih mert-vaškega odra in edino tolažbo le v vselej neskončno modri previdnosti Božji najdemo.
Po bolezni, ki jih je bila že leta Ibol na kraj groba spravila, se jim je vedno neka slabost in bolehnost v drobovini pasla, ki jih je pogosto mučila in poslednje leto še bolj pogosto napadala. Videzno so se začeli starati in le toliko in tolikokrat so zadnji čas ponavljali, da ne bojo več dolgo živeli, da sc nam je velikokrat prav močno užalilo. Večkrat nadležno prošeni. da naj si nekoliko več počitka dajo. vender niso hotli nikakor odjenjati. da nebi bili visoke pa težavne svoje službe z enako gorečnostjo dopoluovali. kakor poprejšuje leta še terdnega zdravja. Obiskali so to leto dve posebno težavni dekanii: Skalsko iu l.aško. Se tisto noč, preden so pot v l.aško dekanijo nastopili, jih jc kolika hudo mučila, ktera se je v l.oki poleg Save še huj^c ponovila, pa vendar niso jenjali, težavnih in goratih duhovnij dalje obiskovati. K sv. Miklavžu nad laškimi toplicami pridši se se mogli ročno vleči, pa čez nekoliko ur že so zopet posteljo zapustili, da bi zbranim duhovnom preveč skerbi ue delali. I.c komaj 3 dni so si po dokončani birmi doma počili in sc urno zopet k duhovskim vajam na Slatino podali. Kaj in koliko so tamkej delali, smo v svojem poslednjem dopisu omenili (gl. poprejšnji dopis i, kterega pisaje še vedili nismo, da so se milostljivi knez ravno kar vnovič v posteljo vlegli, iz ktere jim ni bilo več vstati. 23. t. m. so bili pri obedu še prav veseli, pa kmalo p» obedu jih kolika vnovič hudo napade. Od ure do ure nastajajo težave hujše, in vse poskušene zdravila niso podelile nikake polajšbe. Ko pervokrat zdravitelj k njih postelji stopi, mu določno rečejo, da ta bolezen je menda poslednja. I.e eno željo so ponoči ponavljali, jutra še vča-kati in sv. zakramente prejeti. Ob petih pošljejo po svojiga spovednika. Xa njegovo pervo vprašanje, kako jim je? odgovorijo s težavnim glasom, pa mirno in odločeno: „A!i se mi je uiertud ua drobovino že vlegel, ali se pa bo.4. Ko veči zvon pozvoni in vsi korarji in več duhovnov z gorečimi svečami sv. Rešuje Telo proti škofovemu dvoru spremljajo, stermi vse ljudstvo, ker še nihče ni kaj vedil, da so zboleli. Pri tako hudih bolečinah so še toliko iz postelje vstal1, da so kleče t>v. Rešuje Telo prejeli. Pri poslednjim mazi-Ijcnji so pri vsih molitvah krepko odgovarjali ter bili vidno razveseljeni in potolaženi. Vendar bolezen nikakor ni hotla odjenjati. Glava je postala že dopoldne merzla kakor led, in komaj smo jim brisali merzli pot z lica; ravno tako merzle bo bile roke, in žila komaj znati. Popoldne ob treh, ko njih apovednik zopet k postelji stopijo, jim rečejo mirno: „Orate pro me, videtur esse ultima hora;" to je: ..Molite za-me, zakaj zdi ee mi, da je poslednja ura." Ob petih jih obrneta dva brata, grofa Brandis. Ko jim eden reče, da
upa jutri žc vcselši naznanilo prejeti , odgovorijo: „Skof nima kaj dobiega na tem svetu", ko drugi brat pristavi: ,.Ce že sami radi u mer jej o, pa tijib čeda bi jih pretežko pogrešala." odgovorijo ponižno: „Na enem človeku ni kaj ležeče." Se so pristavili: ..Tako sim slab, da ne morem skoraj govoriti." Ko ob sedmih preč. gosp. kanoniki njih posteljo obstopijo, se pri tolikih bolečinah veuder uekoliko nasuiejajo in mirno in prijazno po slovensko rečejo: ..Mende ste po slovo prišli", in potem zopet umolknejo. Okoli poli devete, ko je zdravitelj rekel, da smertne težave nastajajo, jih vprašajo spovednik, ali bi jim bilo ljubo, da bi jim kaj molili, odgovorijo: „l>a." Pričnemo tedaj naj poprej lavretanske litanije, ko se pa urno smertne težave prikažejo, začnemo moliti po slovensko molitve za umirajoče v tem ko jim njih dvorni kaplan mertvaško svečo v rokah deržijo, iu še jih nismo bili končali, so že mirno iu brez vsih daljnih težav svojo blago dušo izdihnili. Okoli postelje >o klečali blezo vsi preč. gospodje kanoniki, več duhovuov in vsa družina. Mertvaške težave menda niso čez ti minut lerpele; glasen jok je napolnil vso dvorano, ko zdravitelj »eče, da so dokončali, in ko jim stoljui prošt oči zatisuejo. kakor da bi se prijazno smehljali, tako je bilo njih obličje, vsi po versti smo se dreujali okoli njih postelje, še eukrat njih inerzle roke poljubil in jih porosit s solzami otroške hvaležnosti, zakaj le prebritko smo vsi občutili, da smo -zgubili Očeta predobrega in Pastirja nar boljšega na zemlji, t merli so za droboviuskim mertudoni (GedarmiahmuugJ.
Ko po smerti njih pisno omaro odprejo, najdejo vse v naj lepšem redu, že zdavuej za smert pripravljeno. Oporoka je bila pisana njih rojstni dau, 2ti. listopada 1801. ker še mnogo reči zastran školijstva ui do čistega poravnanih, je bilo pismom pridjano posebno podučenje za njih naslednika, tla bi zastran posamezuih zadev vedili kaj iu kako. Ker L<o oporoka gotovo pridjana njih obsiruišemu življenjepisu, ki ga utegnejo prihodnje „drobtinice" prinesti, tukaj le nekoliko opoiuuimo.
Pokopani hočejo biti, kjerkoli uteguejo umreti, na ob-iuem pokopališi, med svojimi ovčicaiui.— Mertvaška truga ne sme biti dragocena, ampak iz mehkega lesa iu nepoli-tirana. — Od žlahte dobijo le nekteri bolj ubožui dostojno pomoč. — Poglavitni dedič je njih po cerkvenih postavah izvoljeui naslednik, kteri ima le nekoliko poročil izplačati. Postavim: Gospejska družba v Marburgu prejme lotlO gl. Kokodelska družba v Marburgu 500 gl. Siiotišnica v Marburgu 500 gl. Sirotišnica v šeul-Andreji 2000 gl. Xa den pokopa naj se razdeli med uboge 300 gl. Drugega premoženja pravijo, da nimajo, kakor le svoje premakljivo in nepremakljivo blago (todte und lebeudc Fahrnisse). Za izpeljavo oporoke uaj skerbi stoljui kapitcl.
Na mertvaškem odru so ležali četertek iu petek v veliki dvoraui škofovskega dvora, ki je bila od jutra do večera ljudstva iz vsih stanov polna, ) ki je žalovalo iu molilo; v bližnji kapelici, v ktero se skoz dvorano gre, so se pa od jutra do poldneva sv. meše brale. Po telegrafu se je zamogla smert brez odloga na vse kraje ua znanje dati; iu akoravno je bil pogreb v saboto, kadar duhovui naj težej od doma grejo, se jih je veuder nabrala množica zares velika, kar toliko veči ljubezen do rajnega kneza razodeva, ker je moglo mnogo duhovnov se pouoči v Mar-burg iu zopet ponoči iz Marburga voziti, tako da so dve cele noči prebudeli. Sošli so se: trije kuezi iu škofi in sicer iz Gradca, iz ('e lovca in iz l.jubljane, 105 duhovnov in 2S bogoslovcov. Med duhovnimi je bilo pet korarjev iz Gradca, namreč: preč. gg. dr. Ilihiuger,
•) Tudi vojaško častništ\o je prišlo višjiga pastirja -in gremio-pokropit. in z veseljem smo slišali, de je eploh ondotno vojaštvo polka kinškovega razodevalo veliko ljubezen in spoštovanje do ranjceg* škofa še \ njih *i\ljcnji. Kaino to se je o pogrebu k	ko je «» !<» vid iti tudi častniku* - svečami
v rokul.	V r.
stoljni dekan, Praš, Goedl, Ucinhandl. in častni korar in učitelj cerkvene zgodovine dr. Ko bič; iz Celovca pa preč. g. Pihler, ravnatelj scn.eniša iu iufulirani prošt Tudi iz Krajnskega se je bilo pet duhovnov pridružilo. ) — Sprevod so vodili in veliko meso služili G laški knez iu škof. iu med veliko mešo sta kneza in škofa Celovški in Ljubljanski pri stranskih oltarjih tihe bV. meše služila. Absolucije so peli po redu: Graški iu potem domači stoljni dekan, celjski opat, celovški semeniški ravnatelj in Graški knez iu škof. Mertvaški govor so imeli domači stoljni dekan, preč. g. Stepišuik, v kterim so h kratkimi pa tehtnimi besedami posneli poglavitne čertice iz življenja rajnega kneza ). Sprevod je spremljalo ljudstva brez ste\ ila. med tem vse politiške vradnije iu celo kai delo tukajšnjih vojaških častnikov, ki je bilo rajnemu knezu vse po*ebi.f vdano, iu gospejska družba z gorečimi svečami. V prijazni kapelici mestnega pokopališa se je napravila nova raka. v ktero se je shranilo truplo nam nepozabljivega višega Pastirja, kterega ime pa ostane zapisano m čerkami nepo-gasljive ljubezni v sercu vsih Slovencov, pa tudi z zlatini čerkami v bukvah zgodovine lavantinske škofije in rele Slovenije.
Miasjjleti po §ier*au*khn *ref»9.
Pije\u družba na Švicarskem je imela ki..* m. t
peti shod v mestu Soloturn-u. Slovesnost se je začela I'.». avgusta, veličastno zvonjenje pri stoljni cerkii je iiazuai.u-valo njen začetik. Predsednik začne nagovor s keršanskim pozdravljanjem: „Hvaljen bodi Jezus Kristus", ter zbiane prazničnosti primerno nagovori. Gospod Zurkiudcu iz Frt i-burg-a pozdravi uazoče v imcuu Francozov v francoskim iu gospod Martinoli iz Tcsina v laškem jeziku. Potem pit-govori pl. gospod Andlav, predsednik vesoljnega zhirali-a vseh katoliških družb iz Monakovega ter med drocim te besede izreče:
. . . dovolile mi sedaj — govornik naznani biato\.-k« pozdrav iz cele Nemčije — ko sim omenil zedinjenje katoličanov. ki obsega še veliko večji dežele in se razprostira čez daljne morja, da uekoliko omeuim, kar se mi okolt-šiuaui sedanjega časa primerno zdi.
Zraven tega, da svet na zuanstvciicm polji tu \ zadevali življenja čudovito napreduje, vidimo tudi, da z nekako čudno močjo naprej dirja, kar pa je mnogoterim ic-čem v korist in nas /. veseljem navdaja. Ker sc pa ljudje ali vsak sam za se ali v družbi muogoverstiio trudijo ii prizadevajo sebi na korist in prid, se zgodi, da mi si \et-krat njih pola in nameni navzkriž — enako se trudijo tudi ljudski rodovi čedalje bolj in bolj! To se imenuje po pia-vici narodovo prizadetje, kdor pa pravično misli, nc more reči, da narod ui opravičen k temu. Treba pa je tedaj prevdariti, sc li smej« takemu prizadelju meje slaviti, ker vse, kar od ljudi izhaja, se mora omejiti.
Kaj bo mar vsakemu pripušeno, da iše enostransko u brez ozira svojiga prida in dobička? Iz tega bi moledovalo, da bi se ljudje, ki imajo vsi enake pravice, med sabo spcrli. ko bi namreč vsak le tega iskal, kar njemu prav sluzi Sedaj pa premislimo, kaj bi bilo, ko bi se zavoljo lega narodi enako opravičeni bojevati začeli! Ce se pa sila godi, ali niso tisti, ki bodo v boju zmagani, v nevarnosti, da bi zgubili svobodo in blagre življenja, za kar pa imaio ravno takošne pravice, kakor zmagovavci.
Svoboda iu blagri življenja bili bi pa le tistih, ki so za tačas močneji in zmagoviti. Naše serce nam pravi: svo-
•) Skoda da je •• i I ravno taki dan. ko dul.oirn nar ttztj od domu gre. in de nar \ec dul.ot nov po družil, skof.jal. te žalostne dogodi.e o pravem hm >e zv.dilo ni; zanesljito t-memo reči. da pri \godnil. .>k.'li>inal. t»i jit. •••1"» pr.-l.i m*Io v.lik« tudi iz dru/il -k'»' j '.uhotm.v in nedul o»r.o\	\ r.
Prihodnji«	l»«r;cc- 'udi f-l j.' g*'«r »azgL-.l-. W.
boda in blagri življenja bi imeli biti vsim občno lastni, tudi slabejim, malim, sliskanim, ne pa le silnikom.
Kako se da to združiti: svobodno razvitje človeške moči in delavnosti po eni plati — druživna svoboda in blagri življenja po drugi plati?
Da seje pa slabejemu nasilstvu močuejega bati, to gospoda moja, je pač resnično. Pod pretvezo narodnega zedinjenja vidimo ljudstva sovražno si nasproti stati, bra-tovskc narode vzdigovati se ua kervavo vojsko, kako se /umore to hudo, ta nevarnost za svobodo in blagre življenja tolikanj ljudi odverniti?
/oper to je gotov pripomoček. — Združenje v ker--anskem duhu iu bitji, združenje, ki je postavljeno na vklad pravičnosti, ne pa sile.
Narodi, rodovi, družina, posamezin človek ohranijo si pri takem združenji svobodo, vero, jezik, posebno pošteno pravo, nad vse se pa vzdiguje visoko poslopje keršauskega duha. ki vse združuje in varuje ter jih brani s škitom vestnosti, ki sam je ediuo pravičen in stanoviten.	—k.
\Vieu. kztg.
V	imenitnim velikim katoliškim zboru v Alien-u,
ki se je bil pričel 8. u. m., je prednik nemškiga misijona v Parizu, O. Modeste , naznanil, de ondotni misijon še veliko reci pogreša, zlasti pa šol, in ima 200.000 fraukov dolga, za kteriga svitli cesar Frančišk Jožef velikoserčno obresti plačujejo. Neki katolišk labrikar, ki jc poprej svojim -loti delavcam prepovedoval nedeljo posvečevati, je v spravo za to krivico misijonu 100,000 frankov zapustil. De bi si pae mnogi fabrikarji, lastniki in najemniki železnic iu vsi oskruuovavci dni Gospodovih to dobro v spominu ohranili. >krunjcnje nedelj iu praznikov na zadnje peče, de je joj. l/.vcrstui govornik Monfang iz Moguueije je dokazoval v tem zboru, dc se današnji čas uiožje pogrešajo; mi kato-licanje, jc rekel, imamo premalo mož, pa tudi naši nasprotniki jih nimajo odveč, celo kralji nimajo več mož, kteri hi bili zmožni čverslo vladati s kralji vred. S kraljevih Ivorov iu odspodej izvira spačenost, Ic še tlačanov, prili-/ovavcov in hinavcov si želijo, namesto mož. Sedanji čas, -plosna slaba zreja, omehkuženost iu preokušenost zasaja ze v dečku pervo klico k spačenosti, ue nc bude mož. Za-siikarne šole iu vseučiliša ue dopustijo več, de bi odrasli postavni, stanovitni možje. .Mladi možje, ko v življenje -topijo. so premlacni iu preboječi, de bi odkrilo stopili k piaporu ali bamleru, kamor so prišteti itd. Silna gorečnost •>e je razodevala za katoliško vseučilišč, za ktero je bilo /e v drugi seji 15,000 gld. podpisanih. Slišalo se je, de ka.oli-kim vseiičilišu v I.ovanji je 800 učeneov, tedaj toliko kot v vsili drugih treh bclgiških vseučiliših. To nar '•• l kaze. kaj dc pri vsim freimaurarstvu iu judovstvu šc .-»lej nar veti veljavo iiua. Nasvctvana je bila družba zo-,tr malopridno tiskarstvo iu časništvo, ktere družniki naj »i roko podali, de ne bodo kupovali nobenih zuuikernih .iKtv ali časnikov in bodo tudi druge od lega odviačevali, .povan;e dobrih bukev, spevov iu dnevnikov pa podpirali i razšiijali. I o. kimovca so imeli v veliki cerkvi sv. mašo /ediiitcuje v veri ločenih. Do 1500 katoliških poslancev n go-tov ,e bilo pričujočih; I.	bo veliki zbor v Ins-
I llkll
Juhe Hi a in tr*nika.
V	Ait i i i.a l.aškim seje že pred delj časam več dubov-,».v sklenilo, ki so sc zavezali ob določenih časih za sv. Očeta •lasevati, laku de se vsak dan cua sv. maša bere. V Volti i. kjer so se sv. Oče nekaj časa v mladosti šolali, jc ••naka družba že 2 leti; je pa tudi še druga iieduhovnih, ki toliko dnarjev skladajo, de se vsak dan mašuje zu papeža. — Znano je, de Angleži z.a svoje ubožne vse pre-
malo skerbijo. Večkrat se je slišalo, kaj se v velikim gnjezda London-u godi, koliko jih za lakoto pomerje, pa tudi po druzih mestih je dosti huda. V Breston-u je zmed 82,000 prebivavcov 23,000 tacih, ki samo ob milošnji živijo, in njih število je dan na dan veči. Posebno po nekterih fa-briških okrajinah je velika sila zavolj poinankanja dela. Smert za lakoto je pogosta. V nekim kraju v Middle-Kssex-u so našli izstradano mertvo mater z dvema otročičema. Naj bi puhli in katoiičanstvu sovražni augiikanizeni rajši za svoje uboge obernil tiste milijone, ki jih trosi na popačene biblije, de jih vsemu svetu vsiluje, — pa tudi tisti obilni judežev denar, s kterim katoličane ali sili ali mami, de svojo vero izdajo in zataje, ko vender ve, de anglikanizmu že klenka, kajti vse, kar je res spremišljeniga, se vrača v katoliško Cerkev. — Pri undanjim misijonu v Wolferhampton-u je bilo 40 protestantov sprejetih v katoliško Cerkev. — Kardinal vikši škof Kmanvel Tarancon v Sevili na Spanjskim je 21». vel. serp. umeri. — V Tonkin-u je poslednjih 30 let sedem škofov in čez 40 duhovnov iz dominikanskiga reda dalo svoje življenje za sv. vero. — V kanton-u na Kitajskim je bilo leta 1859 keršenih 231 odrešenih never-nikov; 1860 njih 363, in 1861 že 542, tedaj v treh letih 1139 novih vernikov. Tudi cerkvice po vsih krajih pridno zidajo. — V Sangaji je kitajski cesar nekdaj katoliškim misijonarjem vzeto cerkev zopet povernil. — Alan M1 Nab, poprejšuji ministerski predsednik v Kanadi, je na smertni postelji prestopil v katoliško Cerkev. — V Pragi so sc usmiljene sestre strežbi v veliki bolnišnici odpovedale, ker pravijo, de se jim ni dajalo, kolikor je bilo potreba za gospodinjstvo in bolniško strežbo, temuč so mogle sestre že šest let iz svojiga prikladati. Take inilovšine bi se mogli vclikomeščanski Pražani mende vender sramovati! Pričakovati je. de bodo po Cahejevo ta pomanjkljej nadomestili. — „lllasu piše, de grafnja Marija Dietrichsteiuova v Pegavi na Štajerskem misli založiti samostan na gori Taboru v sveti zemlji. —
Dnhortkc spremembe.
V	ljubljanski škofii. Gosp. Peter Teran-u, lokalistu na Planiui, jc fara Mozelj podeljena, in Pianiua je 20. kiinovca razpisana. Gosp. Martin Šl i bar-ju, mestu, duh. pom. v Idrii, je podeljena farna vikarija stara Oslica. Gosp. Nace Gregorič, namestovavec v Mozeljnu, gre za duh. pom. v Idrijo; g. Martin Der čar, nov. posv., v Dole; g. Mih. I. a z a r, nov. posv., v Kranj za vodja in kateheta glavnih šol.; g. Jan. Malneršič i/. Smartna pod Šmarno goro v Komendo; g. Anton .lakic iz Horjula v Šmartno pod Šmarno goro; g. Blaž Sušni k, nov. posv., v Knežak; g. Anton K oče v ar iz Knežaka v Horjul; g. Fel. Knifič, nov. posv., v Kočevje.
V	lavantinski škofii. C. g. Anton Špan je izvoljen farmešter v A rtiča h, iu Jožef Bu nček za far-meštra v Hazborji. Za namestnike so postavljeni gg. Fr. Trafeuik v Zabukovje, Fr. Ilerlič v Šentjur pri Svi-činih. Ga š par l.esjak v širje. — C. g. Krištof Kanti ut, dozdaj stoljni kaplan v Celovcu, pride nazaj v lavan-thisko škofijo iu gre za korskega vikarija k stoljni cerkvi v Marburg. — G. Matevž Novak jc prestavljen za kaplana k sv. Jederti poleg l.aškega, iu dva poslednja novo-posvečeuca sta kaplana vmestena: g. K aro I Savperl na Vransko, g. Jožef Fras v Pilštanj.
Dobrotni riaroei.
Za afrikanski misijon: Dominua respiciat de sede saneta sua in vineam istam! I gold. — Tri dobrotnice iz Smlednika 3 gl. 70 kr.