Delavci! Vi ste sila, ki bode strla kapitali Organizirajte, organizirajte, organiziraj! > l Naročnina: Amerika $1.50 celo leto, 75c pol leta. Europa $2.00 celo leto, $1 pol leta. Subscription Rates: United States and Canada, $1.50 a year, 75c half a year. Foreign countries $2 a year, $1 half a year. •l LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.- Kut*ml m iM'nud i'l»»i inallwr. I>oo. 6. |fH)7. »t Urn puat oSloo »I »hii-njco. III., u later tli« Act of Cou^r*.» of m art* ti i. IH7W. "Delavci vseh dežela, združite seM! THIS PAPER IS DEVOTED TO THE INTERESTS OF THE WORKING CLASS. Štev. 23 (No. 23) Chicago, it!iS. februarja 1900. BREZPOSELNOST PA ŽIVINSKO DELO. Nesrečna Ikriza, i>m največjih) grehov ie nearečnejšega kapitalizma, je kruto oplazila ne samo one sirote, ki so danes brez dela, temveč tudi one delavce, kteriin 00 kapitalisti milostno dovolili, da delajo tudi te mizerne dni. (Dočkm je na eni strani kriza vrgla u dela na stotisoče delavcev, pritiska na drugi strani sto-tisoče delavcev z nečloveškim delom. <)d» vseh strani Amerike prihajajo poročila o nezaslišanem trpinčenju delavcev, kteri ao Ae talki Marečni", da delajo. V tvor-niicah in delavni-cath, ktere ie 44ronajo", delajo s podvojeno silo. Polovično število delavcev, v eni ali druigi tvornioi, mora pod pritiskom bossov skoro napraviti toliko, kolikor je v normalnem ča. au naipravilo polno število delavcev. Na mnogih krajih so delavci prisiljeni delati nedčas (overtime). In ta nadčas delajo za beradko plačo ali pa aploh zastonj. Delavec v tvornici mora delati za dva moda, med tem ko čaka pred tvornico na stotine brezpos-lecev, ki bi radi delali. JBojjju^^ubiiajaki kapitalisti, kakor »o J. Picrpont Morgan, senator države Texas in drugi, ki javno izražajo svoje veselje nad krizo, izrabljajo dt>bro ta prekleti gospodarski položaj. Oni vedo da delavec, na kterega prostor preži na stotine brezposelnih, mora biti priklenjen. Delati mora, kakor mu poje bič, ali pa — o-diti na mraz in v pomanjkanja. Ostati mora v ječi, kjer ae mu za živinsko delo deli beraška mezda, ali pa iti v drugo kolosalno ječo, v brezposelni svet ,kjer je splošne koračen je p» dehi. in Vsak delavec naravno ra^e^stane v prvi ječi. Zato pa mora okušati vso krutost delodajalca, ki mu boče zdaj iztisniti zadnjo kapljo krvi iz izmučenega telesa. Proletary 1'J Tirani imajo adaj svojo uro. Brez skrbi in rogajoče pijejo delavčevo kri. Saj so mezdni sužnji brez moči! Milijonar Morgan je rekel, da kapitalististom se ni treba fldaj bati štrajka. Brezposelni delavec ne more št raj k at i. Ali tirani se motijo. Masa je brez moči dokler je ne — rabi. Pred silo mora počiti tudi železni obroč — in ko bode nekega dne završelo med st iskanim in te-penim delavskim ljudstvom, minilo bo kapitaliste vse veselje, govoriti o nezmožnosti in slabosti proletanata. i Kapitalisti sami oznanjujejo prihod tega dneva. Roosevelt se je zmotil, ko je poslal aožaljko novemu potrugal-skemu otroku-kralju. On bi moral poslati čtstitko. Da, da! Manuel II bi ntf" bil uikoli kralj, da ni ubilo ljudstvo njegovega ata-rejšega brata. In tudi Roosevelt bi ne bil se dane« predsednik, da ni nekdo usmrtil McKinly-a. A-ko pogledamo v zgodovino, najdemo vse polno alučajev, da 80 lastni bratje princi klali med seboj za prestol in krono. Danes pa morajo biti kraljevski in ce-har«ki tramp je hvaležni, da jim tega ni treba, — kaj ti to pre&r-bijo drugi. V Toledu so obbodili porotniki dva trgovca ledu na fcJOOO globe in Sest mesecev ječe, ker ata o-goljufala več svojih odjemalcev. Sodnik jo {>* ovrgel zaporno kazen, češ, da sta "bogata in res-pektirana moža, kterhna bi škodoval z»j>or na busineasu." Bogata in rešpektirazia! Tu imate zopet nov boš zopet rekel, da je to business. Ali ni življenje v veli-Vi kapitalistični državi Tavno isto, kakor v jetnišnici? Amerika je velikanska ječa! Osemdeset milijonov jetnikov ima ta ječa. Delavec, tovariš moj, afli veš kje »i? - Delavsko ljudstvo v Zedinjenih državah oblači, hran«, šola m zabava 175,000 advokatov. Kaj pa advokati producirajo za ljudstvo? V socialistični družbi bo advokat ravnotako potreben, kakor je danes v republiki — kralj. V 21. Številki 44 Proletary" smo odkrito povedali newyorike-mu 'Glasu Naroda' naše mnenje o njegovem nepremišljenem sra-motenju Hrvatov. Povedali smo mu to, ker nam je pri srcu doslej nekaljena sloga med slovenskimi in hrvatskimi delavci. In kaj je na to odgovoril "Glaa Naroda" v svoji 38. številki? O stvari aa-mi sii črhnil ni£i besedice, pač pa je izjecljal nekaj plitvih očitanj, kakor vsakdo, ki je vedno v zadregi za stvarne dokaae. Mi bi pomilovalno pre vi i ono malenkost, da ni pri tem nekaj druzega kar.najlepše ksrakterisujedosled. nost politikarjev okrog tega dnevnika: "Gl. N." piše, da ima "Glas Svobctie" večje zasluge za — Na l>unajti, v Avstriji, je zadnjo soboto krožila vest, da je perzijski šah usmrčen. Nadalj-nih novic o tem ni. — Poroča ae, da je iel nemški prestolonaslednik na politehniko v Charlottenburgu študirat strojniško stroko. Pameten dečko! Kdo ve, čs ni dobro za mladega dečka, da ae bo sploh kaj koristnega naučil ? Kralji so že danes nepotrebni kin-či držav. Kdo ve, kaj prinese i* le prihodnjoat ? ? . . . — Revolucija dviga svojo krvavo glavo v Philadelphiji. Tam je neki advokat božjo previdnost truStov, g. J. Pierpont Morgana predlagal za predaedniskega kandidata. Mož se pila P. Carroll Brewster in je potomec pravih ameriških modrokrvnežev. Njegov stric je znani Benjamin Harris Brewster( ki je imel navado, da ja nosil s čipkami obrobljene srajce. Brewster je napiaal lift, iz katerega tole priobčujemo: "Ker živimo v vednem strahu, da se bodemo morali nekega d»8 s puško v roki boriti, pravim, da naj pustimo prepasfl revolucionarne demokrate in republikance in naj ustanovimo tretjo stranko, predno nas bodo z ustavnim ropom v zbornici popolnoma uničili. Sedem d?setink ljudi, ki premorejo od 100 do 1000 milijonov, se bodo pridružili taki stranki. ITirenimo, da bodo demokrat je kot Bryan. Culbertson, Cochran in vsi republikanci kot Knox, Hughes in konzort.i zginili in republikanci in demokrat je bodo hiteli pod naša zastave." Olastto te wfflli tične stranke je "Ledger", ki že sedaj kliče vse konservativna elemente v boj proti Rooseveltu in Bryan u. Pomembno v listu Brewstera je stavek v katerem govori, da bo morda tr.*ba "zgrabiti za puške". Temu prismojenemu človeku so vzor nekdanji sufcnodržci na Jugu. ki so imeli svoje privržence med -nevednimi belokožci. Ali misli Brewster in nj?gova banda. da so delavci na Severu dandanes res tako neumni, da pojdejo za njih interese v boj? Ta vse ga* it a svojat ne ve, da armada zavadnih delavcev — socialistov raste z vsakim dnem po širni Ameriki. Vseeno je pa važno, da zapišemo: Milijonarij prete z oboroženo ustajo, njih vodja je pa človek, ki je študiral pravosodje. Delavci, kaj mislite o tem? — Včasih tudi kak grof kakšno pametno zine. Te dni je oženil madižarski grof Szecheny hči milijonarja Vanderbilta. Ker ao ga nekateri ameriški listi imenovali dotolovea. se ja grof razjezil. Grof je v "Neue Freie Presse" priobč?l dolgo izjavo, iz katere priobčimo tole: "Kakšen dom lahko Amerikan-ci dajo ženi? — Vi, ki požirate ljubezen svoje žene tako hitro kot svoje južine, da potem naglo odidete, žene pa pustite same. Ra- socializem. kakor 44Proletarec". Kdo se ne smeje! Vsakdo, ki že dalj časa bere naše časopise, ve, da je 44 Glas Naroda'^zdajpazdaj strupeno napadal 44G1. Sv.M; delo tega lista mu je vedno bilo negacija. Zdaj so pa naenkrat zasluge, pozitivno delo! Nam se zdi, da je 44Gl. N." s to trditvijo prismolil 41 Glasu Svobode" vročo klofuto, da ae n»m zadnji nehote amili. Drugiače ne more biti. K-dor to drugače razirme, ta gotovo ne pozna preteklih razmer med tema dvema listoma. Kar se pa tiče "Proletarčevega" dela za socializem, bilo bi popolnoma odveč, da bi se pri tem ozirah na "G. N.' O tem govori delo saimo in pa stranka. Slabo za nas. kadar nas bodo hvalili listi, ki se ogrevajo za krivični družabni red, ogrevajo za kapitalizem. Slabo za na, kadar ftaa bodo hvalili strupeni nasprotniki socialisma in razred noža v erln i h delavcev. Kadar nas bo hvalil 44Glas Naroda", takrat nas naj izavedni slovenski delavci svobodno kolnejo..... That's sil. di tega st? udobno inozemci. i] plemič a ] v družbe ji vzgojit: zjutraj v jega za. tla zopet je neumni zakoni m k am i n zakonov k at ere ms i ana. Prizntttfl glede Al co. AH 44 klealen"1 grof. M« co uživačf glavcev. ni" ogrski poznamo plemiče ske lastne - Vplh na Oubi na ondotn< kar odi otoka z Tudi poročajo, otok z< publiko. tiy:-- moja doml ski kapiti rnf stric Sam uniformii demo lahUk« roJijo bogata d*klef pljenje in ae omoša naši deželi pot >jo ženo, jo sprem zabave in pomaj troke. On na ", ne požre s v dveh minut v "kšeft". Spi se trdi, da so »iči in Američa n. Več nesrečnih New Torku, kot v mestu onkraj oce- iramo, da je grof lov govoril reani-sjski plemič ni tako lovek, kot ga dika Iemiči je nad polovi-pridaničev m puho-nam "visokorod->f ne bo vtajil. Mi >bro evropejske konjskomešetar- ^riških kapitalistov il tako mogočen »bivalstvo, da se ishteva anaktacijo drž4" »i listi na Cubi pri-je najboljše, ako se veliko ameriško re- dflbrc. tam je 1 " mislijo cuban-jja to hke v na-• rcpublka,"' čeJi. že skrbel s svojimi i najemniki, da bo-ili domače delav- ibdo trdi, da kapita-svoje domovine! SehneMa, bogatega mojstra v Alton i, ih ulomov izro-Mož je po po hišah, kateie je sgradil. TTjeli so ga dvakrat pri ulomu. ali nihče ga tli hotel naznaniti, ker je vsakdo mislil, da m mu ne bo verjelo. Tretjič ga je pa na delu zasačil policaj in ga naznanil. Henrik Sehnelle se sedaj zgo-varja na kleptomanijo. Stara bolezen vseh bogatih lopovov, ki se nikdar ne vpošteva pri siromašnem de'laveu, če ukrade hlebec kruha. Da. delavec, to j? nekaj druzega. če krade bogatin. Mi živimo v deželi zakonov in paragrafov. Ti so pa vedno tako prikrojeni. da gre delavec v ječo, bogatin pa lahko oteče zasluženi kazni in se izogne marogastemu jopiču kaznencev. Dvojna mera povsod: Ena za delavce, druga pa za bogatine. PONIŽNI R008EVELT IN 0 GRŠKI PARLAMENTARCI. Theodore Roosevelt predsednik Zedinjenih držav, je 3. feb. poslal novemu portugalskemu kralju v Lisbono sledečo brzojavko: Njegovemu Veličanstvu Manu-eJu II, kralju portugalskemu, Lisbona: — Sprejmite, Vi in Vaša žalujoča mati kraljica, ono je srčno sožalje vsled tragične smrti Vašega očeta in brata. Ameriško ljudstvo aiimpatizuje s kraljevo družino in s prizadetim portugalskim narodom. — Theodore Roosevelt. Sedaj pa čitajte sledečo izjavo članov ogrske državne zbornice z jrtega dne, 3. feb., ktera je bila z ozirom na smrt kralja Carlosa sprejeta z veliko večino: Iz stališča svobode od h lan j a o-grski ,parlament vsako sožaljno resolucijo do kralja, kteri je po mendral ustavo in ustanovil diktaturo. Opozarjam cenjene rojake Slovence iu brate Hrvate v Chicagu in okolici, da sem odprl saloon na 572, vogel Blue Island avc. in Loomis st. Saloori je urejen najmodernejše, kar jih je na W. Side Na razpolago so izvrstne pijače vsake vrste in mrzel ter gorak lunch prve vrste. Priporočam se v obili obisk. Mohor Mladič, 572 Blue Island ave. & Loomis st. Chicago, 111. Podpirajmo in Urimo svoje lastno glasilo. "Proletarec" prolstar-osmi KRALJ J0LI2T8KIH SLO VENCEV" NA LOVU ZA NEVESTO. List 44The JoliCt Daily News" piše z dne 12. feb., da je Anton Nemauič, alderman 2. varde, sa-lunar, pogrebnik, groceriat, kou-jušnik in "kTalj Avstrijaueev v Jolijtu (King of the Austrian« of Joliet)" potajno ušeJ iz Jolieta 11. t. m. na lov za svojo mlado nevesto, Katarino Stariha, ktera je 34 ur pred porokom izginila, da nihče ve kam. Njega trebu-«asto Veličanstvo, kralj Neunanič, kteremu je komaj pred par meseci umrla prva žena, je bil meki pilno razkačen, ko je zvedel o begu »voje ne v »trto, ki miu je tako-rekoč ušla spred oltarja. Naglo se je odpeljal v Chicago, a tu se je za njim zgubil vsak sled. Nihče tudi pozitivno ne ve, kaj j«' napotilo gdč. §tariha, da je "Veličanstvu" tako korenito obrnila (hrbet. ' Pač žalostno za jolietske rojake, da imajo takega "kralja", za kterega ie dekleta ne marajo! . Lahko še pripomnimo, da je ta Nemanič glavni steber klerikalnih fanatikov v Joliet u kn en največjih social istožerov. MITCHELL BODOČI KANDIDAT ZA GOVERNORJA? Chikaški demokrat je so »prožili željo, da bi.radi videli John Mitchells, bivšega predsednika United Min Workers of America, kot kandidata za governorja v državi Illinois. Mitchell, kteremu je gotovo znana ta želja demokratov, ni še nič odgovoril, če mu je po volji ta kandidatura ali ne. Odslovitve delavcev. — Northern Pacific železnica je zaprla svoje delavnice v Livi-ngstonu, Mont., in odslovila vse delavce. V Livin«jtftonu je bilo že lo 2>daj od 400 do .">00 mož brez dela. — V Asheville, N. ('., je Southern železnica odipruRtila 25 telegrafistov. Znižanje plač. Vslužbenci Bt>ston & Maine železnice dobe znižano plačo za 10 odstotkov. Osemsto delavcev je prizadetih. Pričetek dela. — Illinois Steel Co. je vposlila v svojih tvornicaih v So. Ohicagu 10. fiebr. 500 delavcev (ne pa 2000 kakor so poročali kapitalistični listi!) — V Lorainu, O., se je vrnilo k delu okrog 5000 delavcev v tvornice National Tube Oo. — 700 delavcem je dala spet •zaslužek Mark Manufacturing konipanija v Zanesville, 0., ko je pričela z delom v eni svojih ♦ vornic. Strajki. — Tri tisoč premogarjev iz pre mogokopov PitUrfburg Coal Co., je šlo 4. feb. na štrajk. Pričakuje se, da se pridnSžijo štrajkar-jem tudi ostali premogarji v o-niem okolišu, fttrajk je nastal radi tega ker hočejo posestniki Tv vov Vs«* t • i en ogarjt ni •.-«/■! i m • ni smodnik, namesto sedanjega črnega smodnika. Inšpektorjem premogokopov je uamreč prišlo na misel, da bi brezdimni smodnik morda preprečil sksplozije v jamah, ktere so se zadnji čas tako redno fponavljale. — Straj'k uzdclovalcev peči v Belleville, 111., ki je trajal dober teden, je končan. Lastniki tvor« nic, ki so dkušali uvesti desetumi delavnik tneSto sedanjega devet-umega in vtrgati 5 odstotkov plače delavcem, kteri delajo od kosa (piecework), so *e dali pogovoriti, da je ostalo pri starem. Strajkalo je 300 delavcev. — V Detroitu, Mich., je za-štrajkalo 75 izdelovalcev cigar. La Azora Cigar Co. je namreč odslovila 260 mož in ostalim znižala plačo za 50 centov pri tisoč cigarah. — V St. Louisu, Mo., je 44Aa-rociation of Master Plumbers" mižala plačo plumberjem za 75c na delavnik. Rezutltat: okrog plumiberjfv je slo na širajk. Unijsko gibanje. - The Bnotherhf>od of Rail-Carmen (bratstvo iisleloval-železniških vozov) ima dame« pc tružnlc s skupnim itevjlom nov 30.&1. Uniju iiiw» v bia-ju i #27.88ti[ lzvrievajini odbor organizacije A. P. of fj. je sklenil poslati žensko organilatorico na delo, da organizuje delavke v unije.' Ta korak je hvalevreden in gotovo ne ostane brez uspeha. Brezposelnost •— Število brezposelnih v Chicagu narašča t dnevom. Dogna no je, da je qd 200.000 organizi ranih delavcev pri Chicago UV deration of Labor najmanj polovica bisizposelpih. Koliko je pa neunijskih delavcev brez posla, lega še niso dognali, kajti število istih se množi'vsak dan z novo-došleci iz dru*ih krajev. Smelo smemo trditi, da je t»*h ravno toliko, kakor unijskih, armada brezposelnih broji torej okrog 200.000 mož in ien&. — Mezdna lkta < tlj?ringfield Southwestern ^eleanice (Missouri) znaša za n^estte januar $3000 dočim je znašala v decembru m. 1. $45.000. Najlepši dokas* da je brezposelnost tudi v Missouri klj4& 7MtrjeVHjfri, da je tam ila,-volj dela. — The Aincšcan Car & Foundry Co., ktera »ma svoje tvornice po več mestih Zedinjenih držav, je zaprla vse svoje tvornice v Chicagu že priČetikom zime, a pričela je poslovanje v Detrošbu, Mkii. kjer so počivale njene tvornice skoro celo lansko poletje. Chikaški vsluJbenei te kompani-je, ki so se poletni čas pekli ob vročini 150 stopinj Fahrenheita pri plav/ih, marali so na zimo, ko cesto. V Detroitu so pa vpoalili skoro same farmarske delavce, k- teri so na zimo prišli ob delo na farmah in so bili voljni prijeti za vaako delo ne glede na dobro ali slabo plačo. Tako rešpekitirajo kapitalisti stare delavce, ki so jim bili dobri v poletni vročini. — V Indianapolisu, Ind., je 16.007 delavcev prizadetih bodisi z znižanim delavnim čast>m, zača-ano ali stalno brezposelnostjo. Med temi je 7.770 delavcev po-.polnocma brez dela. Ena tretjina prešnjega normalnega števila delavcev v tem mestu je prizadeta. — V New Yorku je nad 180. 000 brezposelnih delavcev. Revščina in pomanjkanje med brezposelnimi ffioji je že prikipela do viška. ISamuel Prince, oi centralne delavske unije, je šel zadnji teden s posebno delegacijo k majorju McClellanu s prošnjo, da ta dovoli gradnjo podulične železnice na Broadway — Lexington ave. To delo naj bi se poverilo brezposelnim, ki so čez vse potrebni zaslužka. Prince je rekel mayorju, da za to delo naj bi izdalo mesto 10 milijonov dolarjev, kar je po mnenju komisije za javne naprave dovolj za začetek takega podjetja. Mayor Mc-Clellan ni nič gotovega obljubil. — Brezposelni delavci v Milwaukee bodo demostrirali pri prvi seji mestnega sveta. Prišli bodejo na sejo in zahtevali, da u-ikrene kaj koristnega v prid brezposelnim. Na čelu demonstracije so socialisti. —'"Republican News" v Grand Junction, Colo., poroča z tine 13. feb. sledeče: 44Brezposelni masinisti, strojevodje, kurjači, zavirati in dmgi ugledni delavci..v tem mestu, so vsled živijenskih potreb primora-ni — krasti in ropati. Možje, ki •o bili par meseci pošteni delavci, so danes in zločinci samo zato, ker morajo atradati. Ječe so polne teh siromakov." Tako poroča kapitalistični list. — Rudniški posestniki v rud-niškcim okrožju Tanana. v Alaski. *ki&ajo (preplaviti Alavko z rust rani. Ta manever ima namen, darji in vsakovrstnimi delavci, ktere zvabljajo v deželo od vseh znižati plačo starin^ mdnrjem in v slučaju, da se vsled tega uprejo — kar bodejo naravno tudi storili — nadomestiti jih * novimi delavci. Proč od Alaske! — Ne v BWbee, Arizona! Kapitalistični listi, v sludlbi ondot- Leto III. (Vol. III) ni-h rudniškili/ družb, rai|5irjajo laž, da je v tem kraju mnogo dela. Resnica pa je, da je tam vsepolno ljudi, ki zastonj skušajo dobiti delo. Kapitalisti bi radi zvabili brezp«»le.ce v oni kraj, da bi tem ložje prošali kri starim delaveem. Ne dajte se premotiti! Proč od Bisbee, Arizona! V državi Florida je uvreden nov zakon proti otroškemu delu. Otrok iz pod 12 let se ne sme več vposliti po tem zakonu. Časopis, je poroča, da bode sedaj v Floridi nad 5000 gtrok vzetih iz dela in poslanih r Sole. Pet tisoč otrok v delavnicah! Pet tisoč malih život kov je bilo na žrtveniku za profit! O, kapitalizem, kapitalizem, strašno bo plačilo za tvoje grehe!! Henry W. Pinkham duhovnik baptistovske cerkve v Denvern, Colo., je pred dobrim tednom izjavil na prižnici, da Kristusov nauk o bratstvu in ljubezni do bližnjega, je tudi nauk socialai-ma. Vsled tega hode on svoje bodoče dni posvetiti socializmu in širiti njegov naulk. Denverski kapitalistiičsni listi pišejo, da je Pinkham s tem svojim sklepom vzbudil veliko senzacijo. Senzacija? Kapitalisti naj se ne preseneča jo prerT^p^n jtt tenra duhovniku jih bo še mnogo sledilo. Deoarničar Neal pri Capital State barnki v Boise, Idaho, je a-retiran radi poneverjenja $40.000. Mr, Neal je vodja tamošnje nedeljske šole in jako zaželjen dis firavljan v Idahu. Rooseveltov prijatel je in bil je veliki kričač proti Moyeru, Haywoodu in Pet- S tiboneju za časa njih obravnav. Bodtug P., Peru, 111.: Dopis smo odložili. To velja tudi za vse ostale sodruge, ki so poslali dopise po le miške vsebine. Odveč je, da bi se še pečali z Gl. Sv., ki že sliši, kako trava raste. Preponi ževalno bi bilo za nas, da se še pečali s takimi naivneži, ki ne znajo druzega, kakor kričati in zmerjati kot otročaji na trati. Čkn bolj razkapaš gnoj, tem bolj ismrdi. Ko phripavijo, bodo ie utihnili. Pišite raje kaj druaega. Sodr. K., La Salle, 111.: Karl Marx se je rodil 5. maja 1818 v Trevesu, ob Reni vNemčiji. Umrl je 14. marca 1883 v Londonu. Njegovo največje delo je knjiga "Das Kapital", ktera se8toji iz dveh debelih zvezkov. Ako razumete nemško, vam priporočamo da si jo naročite. Dobi se pri Charles H. Kerr & Co., 264 Kin-zie st. Chicago. Vsak zvez-ek .»tone $2. 44Das Kapita' ' sa dobi tudi v angleščini. Dr.gi mesec, ob petindvajsetifcimci Marxove amrti, Jbo priobčil "Proletarec" obširneje njegov životopis. <-% 80DRUGI. ZAPOMNITE 81: NAftE NAJBOLJE OROŽJE PROTI KAPITALIZMU, JE SO-OIALISTIČNO ČASOPISJE. OT PROLETAREC" JE JEDEN TEH. Kupujte pri tvrdkah. ktere o-glašujejo v našem listu. Kadar kupujete, prosimo, omenita "Pro- letarca". Delavci, organisnjte se ▼ socialistične klube! V organizaciji j« izobrazba in moč. DENARJE i STARO DOMOVINO soAiljamoi *» « io.mi........... tft • tO. 46.......... ca I «0.90........... i» • KM 00.......... z» • 104.00........... M 11017 00 .......... ..............SO kron .....iso Ima ........... S0P kron ........... S0P krak ............1000 kra« ............»00 kron Prtiurln* )• t*»U prt t*fc iroUh Do-m« »r n»kax»n«> itrevte popolnoma ltpl*te)o br*x vinar)* odbitka. Na«, d.narn. pollljatr« Itplafn}* e. kf. poftnl hranilni urad ? II. do It. dn*k. 0*>nar)a nam poalall )• »ajprlllfi«.). do Mk.no t irotortnl » prlpora^nlm ali ravlatrtran.m pl«m«. »n«ika po nnm#*tlo Poatal Moo.y Ordff ali pa Vork Bank Draft Frank Sakser Co., lOS Orssnwloh It., Nssr Vork •I04 il. OlSlr Avs, M. I. Olsvstsn \ Ohio. LET ARE« PROLETAREC." UIT ti ISTESBSK DKLAVSKKCA LJUDSTVA. IZHAJA vsaki fUR£l£. J Lastnik iu u«l»>U>»J: v Cku«c«. IU. |«u(im« Za Aw»r$1.60 M o«lo teto. Ito H palteU. Za UvropuM saealo trto, «1 *a M teu. QgU*t trn dafvi otu Pri »prtmtmit tn-JiUm t* fUg wm|» mmtmmM* mM STANJ mmtUv. PROLETARIAN Owned md |HtblUh«d Kvaaf Tinwt, by Sawth Slavic W.rkmm* Publl.bin« Cwaipany ». III. JIM« U mi Lac. Proaiden i; Jumm I'ataif. Sacmury; AmvSm i'aataaa. Traaaurar. SUStiSirnu* SATS* Lnu.xl Siala> and Canada. 17» a > ear. 7V for bajT^iar. Forwlgli oountrtei «1 a yaar. II for balf yaar. aovaaTuiNu hatk» on iMjriwiucui. NASLOV (AOOKKN.s): "PROLETAREC", 5117 So. Center Ave., Chicago, III. 23« ZAKAJ SMO V BOJNI VRSTI? N&pds&l Zavertnik Joie. Če danes marsikaterega iotili aenta uprašamo glede družabucga m individlielnega življenja, do Ibimo zelo plitek in smešeu odgovor. Ako uprašamo strojevodjo, kaj goni stroj, kako je sestavljen mohauizam stroja, doibili bodemo pameten odgovor. Strojevodja bi smatral vsakega za norca, ki bi trdil, da para ne goni stroja, ali da ena atmosfera pritiska v parnem kotlu ne pomeni pritiseik enega kilograma na kvadratni centimeter. Sedaj pa uprašaujmo dotičnega človeka, da nam razolbloži, kaj je uzrok, da danes brezštevilni mili joni ljudi iive v bedi in revščini, da le nekaj stotin uživa vse kulturne pridobitve t 'Kakšen odgovor bodemo dobili? Ako je verski človek, bo rekel, da je to božja volja, če je pa patriot, bo pa odgovoriL dA_jeto v interesu naroda, če imamo bogatine in reveže, ker bogatini s svojimi milijoni skrfoe, da siromašni narod dela. Odigovor vernika iu patriota je z (w uro m na družabne raz-iroere napačen in kriv. Seve je vernika in patriota o tem težko prepričati. Temu se pa ni čuditi, ker še taki ljudje ne razumejo, da zakon uzroka in učinka istota ko deluje v družabnem življenju kot v fiziki, ki pravijo, da študirajo družabne razmere. In ti brezbrižni ljudje, nepoz. navajoči učinkov in vzrokov v drožabnem življenju, nas upra Ca jo pogosto: Zakaj delate sa to brezbrižno ljudsko maso, ki vas zasmehuje in se veseli, če vas vlačijo v ječe in vas gonijo deloda jalci od tvornice do tvornice? Tem brezbrižnim ljudem se pa pridrufcijo• še politični "pipci" ki imajo o učinkih in vzrokih > družabnem življenju toliko poj ina kot zajec o bobnanjn in kriče Socialisti, ki delajo za čvrsto socialistično organizacijo in uče ljudsko maso v poljudni besedi spoznavati resnice socialističnega nauka, ao navadni koristolovci Mi politični "pipci" smo odreše iiiki naroda! Ako darho na kritično reseto izreke teh čvekače v. tedaj pride, mo do zaključka, da bi po njih nazorih ne smel pameten človek nič storiti, kar mu ne nase dobička. zahvale in priznanja, da soci alisti le vsled velike ljubezni do trpečega človeštva, ali vsled bolne sentimentalnosti — iz proste volje delajo tako. Zadnje vrste čvekači pa žele naobratno, da bi socialisti živili le o zraku in vodi. Kakšno protislovje! Tako protialovno besedičenje je »plitko iu nizko, brez vsake realne podlage, ki dokaauje, da ao taki čvekači nevedni ali hudobui ljudje. \ J : j ; 'Socialistom se prišteva s ene »traai preveč velikoduauosti, ako se trdi, da ae žrtvujejo le iz ljubezni do ljudi, a druge Strani pa preveč nizkote, ako ae trdi, da iz dobičkaieluorti delajo za na rod. Prvo in drugo je napačen zaključek. Socialist jb socialist, ker dm gačen biti ns mors! Volja člo veka je i>odrejcna njegovem« organizmu. Socialist zadovoljuje le Ivoj lasten organizem. |Ako bi tega ne storil, bi trpel. Na so c*almta ne vpliva, če im* ljudska mass I'd JUegovega dela dobiček Na to se ne ozira socialist! Socialist nima pravice, da bi samega sebe smatral za mučenika, ako ga preganjajo ali da bi zah teval za svoje delo zahvalo. To, kar stori socialist je le pojav za k o no v, ki vladajo njegov orgaui zem. Koliko reformotarjev in revolucionarjev je ie šlo v smrt za svoje prepričanje, ne da bi v oči-pled smrti rekli: Mi smo mučeni ki, mi apeliramo na zahvalo ljud ske mase. Zgodovina od -pamtiveka »em nam pripoveduje o zločinih, katere so zvrišili neumni ljudje iu politični "pipci" na reformatorjih in revolucionarcih. Pošiljali so jibi na grmade, pribijali na križ, sekali jim glave, streljali jih, obešali jih na vislice, metali jih v hrano divjim zverinam, posil jali jih na tezalnico in v ječo Ti refonnotarji iu revalueionarji so trpeli grozil^ imrke z usmevom na ustnicah, ne da kedaj zinili Mi smo mučeniki! > fTrpeli so za stvar, za ideje ker so bili reformatorji in revolucio narji, ker je bila njih volja podvržena zakonom njihovega organizma. Naj dane« oblivajo politični 4'pipci" socialiste z gnojnico, naj jih delodajalci gonijo od tvorni ce do tvornioe, naj žvižgajo po Tritrm-h noči al i sto v buzil i > vana licajev, socialisti pojdejo po za črtani poti naprej, ker so socialisti, ne da bi sami sebe imenovali mueeuike, ali za svoje delo zahtevali niučenišlki venec ali zahvalo. Politični "pipci" in neumneži ne bodo ustavili socialistov na poti navzgor, na poti od teme k ln či. Delo političnih "pipcev" in neumneže v je plitko, nizko iu zaa-I tonj l Socialisti bodo oatali v bojni vrsti, če je političnim pipcem ir> neumnežem vseč ali ne! NEVARNI SOCIALIZEM. DELAVCI! Denar ni zgubljen Kupite "stock" Jugoslovanske Delavske Tiskovne Družbe in postanite lastniki edinega slovenskega de lavskega tednika v Ameriki. Delnica stane $10. Plača se lahko v dveh obrokih po $5. Pišite za pojasnila. Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba 587 Si. Cinter Ate. Chicago, III. IV. (Cesar priroda sama ni dala o-sebi, tega ji gotovo socializem ne more vzeti. Ampak marsikaj, kar ji jc kapitalistični družabni red vzel, ji socializem lahko povrne. Seveda je treba, da smo glede pomena individualizma na jasnem One megalomanije "absolutnih" individualistov, ki jih uči prezirati maso, ljudstvo, altruizem, je vsekakor treba otresti m priznati, da je individuum bitje, ki ne pomeni ne začetka, ne konča. t»mveč samo majhno potezo v neskončno dolgi črti; porojeno in porajajoče; bitje, ki jc tudi v svojem «času vezano z vidnimi in nevidnimi vezmi na vse strani. Človeška volja ni svobodna. To je danes za vse pametne ljudi nepreporno, ker je prav tako temeljito dokazano, kakor je dokazano, da so vse trditve o svobodni volji izraz tajnega hrepenenja, ali pa prekanjena zofistika. Cim priznamo, da individualna volja a\ svobodna, se zgrudi do neba segajoči steber, na katerem misli ošabna individualnost, ta stoji in hipoma se zavemo, da smo atomi, ki se gibljemo po brezpogojnih zakonih, milionkrat starejših od. nas, po zakonih, ki nas prav nič ne vprašajo, ali nam je všeč, da smo taki in taki, da se gibljemo tako in tako, da mislimo tako in tako, da živimo tako in tako ter da umiramo tako in tako. Prav za vse so enaki prirodni zakoni. Prav vsi smo priklenjeni ž njimi. Air naj priznavamo, »e pravi, od denarja, ki ga drugi ustvarjajo v njegovi direktni ali pa indi-lvktui služb. Navidezno je to I rav »• 'ka svob ri.i. Denar mi daje možnost, gibati se po moji volji. — Če mi je všeč potovanje po orientu, ae peljem v Mrlo A-zijo, v Indijo na Kitajsko, ns Ja ponsko. če ljubim gore, si lahko izberem Alpe, Šumavo, i*t *u:cjv, Tatro. AkO mi tekne šaiupL*»;ce, fa naročim iu pijem. Ali mi u-gajajo južna dekleta, si jih »>ciš-čeni v Italiji ali v Egiptu, Ce je Nietsche moj ljubimec, si kupim Zaratustro in l'urud tragedije v zlatorezu. Čim več denarja, tem več avobode . . . Toda, preden povrledamo drugo stran te zlate medalje, se ozrimo malo tja, kjer žive tudi iudividu alnosti in navadno od prirode močnejše iudiduuluosti. Moj so sed Tone je tako bitje. Umetniš ka natura je. Velike oči ima, aanjavc in bogve kaj vse vidi, česar jaz ne opazim nikdar. Deset barv razlikuje, kjer ue vidim jHz nič druzega, kakor svetlobo al i pa teino. Tone razume vsako skrivnost črte. Neznanske daljave se odpirajo njegovemu pogledu. Po vedati sioer ne zna nikdar prav, kar vidi. Jezik mu je težak,'' be seda nerodna. Toda če "hira čopič in barve, govori ž njimi tako, kakor sam Cicero ne bi mogel govoriti z besedo. Umetniška je njegova individualnost. Vsak kos platna se izpreuneni pod njegovi mi rokami v del čudežnega sveta, jasnega in vendar polnega bajnih skrivnosti. TV se pravi: Uspremenilo bi sc platno, če bi ga imel, in če bi imel barve in če bi imel easa. Toda Tone je revež. Banalna reč Amgvak banalnost ima veliko moč Zaničuj jo, ona se ne zmeni za to Ona je; moje .ignoriranje je ne unlci. Tone že Verjame, da je tako.' Seveda nekdaj ni hote verjeti Ae mislil ni na banalnost 71 (Xrtil je v sebi silo genija. Gleda in pil je krasoto, kamor je priše in sanjal je čudovite slike, ki jih bo vstvarjal. Morda sauja še vt ampak čudovitih slik ne ustvarja. Akte prepusije pri ad vokatu, na sodnijo hodi, v trafiki kupuje kolek za šefa in včasi vza. me zasluži. Kajti živeti se more in življenje je drago, zaslužek pa majhen. Ne ,vem, kaj pravi njegova individualnost, ampak mislim si. Ivan je drugačen fant. He —' krepka individualnost! Stradal je tudi, kakor da bi »e bil v tej stroki hotel izvežbati za unfetni ka. Hudo je bilo, a ni se udal. Saj poznate te značaje moraličnih povesti? — Skratka, ni mu treba pisariti pri advokatu. On slika res. Portrete dela pa cerkvene I odobe. Kdor pri njem kaj naro ei, je zadovoljen. Zakaj vse iz dela tako, kakor se je naročilo. Dobil je sčasoma silo fin duh Kar z obraza bere ljudem, kaj bi radi. Včasi je bil drugačen. Jedel je zjutraj suh kfruh. opoldne je pa šel v kavarno rui "črno' da si je lahko kupil barv. Pa je siikal "za raz-ta ve". Tako k a i(or je sam hotel. Kakor mu je "dm*t velevala". Pa polagoma fr, je prepričal, da to ni nič. Dol-i?o je mislil, ds so njegove slike lepe: ljudje, o katerih je sodil. odair jih ni maral za ■stanarino, branjevec mu nič ni dsl zanje. Polagoma ae je "asi miliral" in danes — bogami — je izvrsten psiholog. Zadnjič jc naslikal petdesetletno obogatelo kramarieo tako krasno, da sc sama bi bila poznala. Ampak bila je »rečna. In Ivan je dobil prav čeden honorar. Sedaj svetega Sebastiana natančno tako, kakor se je pogodil z goapodom župnikom iz Zahribja. Občina je siromašna. a za par tednov bo ie za-siužek. O ovoji individualnosti ne govori Ivan nikdar. Mortla pojde enkrat v Pariz. Včaat še misli, da bi bilo lepo. No — morda! . . . Seveda, bojuje se individualnost lahko tudi v kapitalistični družbi. To je končno tudi nekaj. Sicer bojevitoot morda ni edini kriterij individualnosti. Pa je tudi z bojem semtertja čudno. Pravijo, da žive povsod ljudje, ki so nastopali < atuMC: i lt j tm». IiliVale ao se jim »či in topel je t? 11 njih glas. Itili «<» revolucionarji in proroki — eni znanstve ni, drugi umetniški, tretji politični. Pa se jim je polagoma dokazalo, da se z glavo ne prebije lidn, za mettko se pa najde primeren prostorček. Renegatje so T Podle du-šet . . . Marsikdo iroed njih je ram tako govoril, preden je re-negiral svojo individualnost in ae □Tj na □ □ □ □ □laiaoaHoaiDiD.DiDPDoaiD Fr. Sakser Co. 109 Greenwich St.9 New York PODRUŽNICA 6104 St- Clair Ave. N. E. Cleveland, O. Oficljelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. PriporuA* m Sk»vfii>-. iu i« Hrvatom o priliki potovanja v »Uro tymoviuo, ali ako iatla ktifta tem %f»ii v prudajo pajrubrululb Uatkuv po uajalljl c«ul. _ ; ieleznISks listke iS vse krši« v Zjedln. driavah In Kvropl PoAllJa najcene|e In najhitreje denar v staro domovino, bodisi xesebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoll avrho. ^ ^ ^ V»ak »lov«n»ki potnik naj pa*i, da prid« na lu>vilko 109 GREENWICH STREET 1 * In nlkaiuor drugam ter naj »e prej dohro preprlfa, ako le na pravem prostora, pred no komu vrofa denar v mnenju, da Ima opravili i nami.. S h- Zto raznovrstne tiskovine, kakor: pismen pnpir Iti kuverte s firmo in naslovom, računske liste, vizitnice, buainess-karte, letake, plakate, trgovska vabila; dalje pamflete, knjižnice, društvena pravila, udninske knjižice, vstopnice za veselice, kuverte itd. se obrnite na as 99 •e da pregovoriti, da asa® □□□□□□ aBShBBBEE □ □□□ MifT ll naznanjamo,* da itdelujetno raznovratne obleke, »padaji v delokrog oprave • oblek Pridite in oglejte si' naio izložbo. Z vitem apofctovanjem , po najnovej&em kroju. Unijako delo; trpežno in lično [ V t, zalegi} ima iiii% tudi razne druge potrebWine, k v pre gel v ta ali oui voz kapitalizma. halo bič, s kterini ga tepejo. Delav ci si zamorejo edinole sami poma- (Lepih pravljic je pa5 dovolj, gati; ediiio sami zamorejo stresti Saj |pt»2Viamo vse tiste blesteče bič, a kterini ga tepejo. Delavci 1'raze o talentu in o njegovih nuj- si zamorejo edinole sajni poma- nih zmagah. "Vsak talent najde svojo pot/' — Kajpada, neko |>ot že najde, le da drži največ teh cest v naši dražestni družbi navzdol, v filirftrstvo, v siuekure, v prtxl^vad in v pogin. Ostudno lažnjiva je fraza o talentu, ki se mora uveljaviti, "žeje talent." i L>a, če je kupčijski talent, je že precej verjetno. Kdor zna goljufati, ne da bi se naravnost si>rl .i kazenskim zakonom, je velikan. Oderuški talent je v tej družbi najplodnejši. Ampak so na svetu individualnosti, ki prav na tem polju ne znajo konkurirati, pa so wndar individualnosti. Zanje je kapitalistični svet pekel. Kdor si je izmislil bajko o svobodnem razvoju individualnosti, o njeni moči jn 'Vrtofllb- gVV"^ dpbjti bogato nagrado Td kapitalistov, kajti za majhen denar sc le no proda duše. Končno je pa v tej čedni druž6i še kapital isto va svoboda zelo po-ve/frina. Miljarder jc prijeten poklic, ampak tudi miljarderji so že zvedeli, da imajo špekulacije svoje muhe, katerim se pravi krize. In individualnost propadlega kapitalista je navadno zelo klav-rana reč. Kdor hoče, lahko analizira še dalj« in dalje, po vseh slojih in jmklieih, pri vseh narodih in po vseh deželah. Če analizira objektivno, mora irotovo izpoznati, da ni individualnost nikjer tako pra. zna pena, kakor v kapitalistični druižbi. Resnična individualnost .se ne more sprijazniti s svetom, ki obožuje Mamona za najvišje bitje. SHOD BREZPOSELNIH HRVATSKIH DELAVCEV V CHI CAOU DNE 9. FEB. Na klic hrvatskih sodrugov o-krog "Radničke Straže" prihitelo je dne 9. feb. pred pol d ne nad tristi/ hrvatskih delavcev, po večini brezposlecev, v Mladičevo dvorano, da slišijo glas sklicateljev, kdo jc v resnici zakrivil brezposelnost in kako se v bodoče ogniti temu zlu. Vdeležba je bila ogromna. Prostorna Mladičeva dvorana št. 1 je bila natlačena in mnogo poznejših došlecev je morala ostati v gnječi pri vratih. Shotla se je vdeleiilo tiwii okrog dvajset Slovencev. Shod je otvorit aodir. Ivan Tla-,mek in dal besedo sodrugu Milanu Olumaon. Glumac je govoril in-ibližno dve uri. Kraaen in og-fijevit je bil njegov govor. Z jedrnatimi besedami je prikazal jasno ilustracijo današnjega nad vac krivičnega dnržabnega reda. ki daje gospodstvo in nasilno moč v roke kapitalistov in drugih človeških trotov, da vladajo rn zatirajo milijonske mase proletarija ta. Kapitalisti, kteri posedujejo vsa *reštini u korist bezposlenih »i nedelju ština ova poziva hrvatske radnik« široni Anwrike da se svi prikljene pokretu u korist bezposlenih. 7. Jer sak upi jeni na ovaj skup-štini smatraj u da je preča pod-ps»ra i pomoč, bez|H)slenoj siro-ti-nji, nego li plaČanje iabornih HroVkova raz»ie gospotle, poziva ova akupšiina takocvanu "Ilrv. Narodnu Obranu", da prihod od priretfjene zabave, kao i sav sa-k upi jen i novac pretla u korist bezposlenih hrvatskih radniks. Proletarca 587 So. Centre A-Ve., Chicago, lit. Naročene - tiskovine izdelujemo v unijski tiskarni in sicer točno, dobro in po zmernih cenah. Preskrbimo tudi prevode iz angleškega, nemškega itd. v slovenščino in naobratno. Priporočamo se zlasti sodružnim socialističnim klubom in bratskim društvom pri S. N. P. J. v nabavo potrebnih tiskovin. Sodrugi k sodrugom! ¥ firmTII NA dobro in vedno pre-VIV/^ 1 skrbljena z najbolj- šimi pijačami, linijskimi smodkamilii-proatiiiL prigrizkom. Plvr|f*ci ti za društvene seje, LJ YUI CX11W svatbe,zabavne večere, veselice itd. Potujoči %ojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 So. Center Ave., Chicago, III. ALI NAJ PIJEMO VODO? Mnogo zdravnikov trdi, da se kali budih bolezni zaslede v nečisti pitni vodi in da prouzroča n.vmta voda mnogo epidemij. Mi »mo efeetremmi narod, torej nI Čutlio. ako je nekdo predlagal, da f.e preneha piti vodo. Pozabil je pa povedati s čim nadomestiti vo- <>o. Previdni ljudje prekuhajo \(*lo, presti-krat je pa kaj stičnega nemogoče. Potrebno je, da vsakdo varuje delovanje svojega telesa; dokler je naravno, je zdravo. Ako se opazi, da se po zavživanju votle počuti slabo — l^ubi slast do je-la. ali se peha ali *e čuti bolečine v erevah, tedaj »e naj rabi nemudoma Tririehjjpvo grenko vino. To zdravilo otlstrani takoj vse neprilike in združi vse organe v harmonično delovanje. Asimili-J žira hram perfekto, očisti kri in I napravi telo močno. To zdravilo rabite lahko v»» h slučajih če zgu-j l ite moč in apt^it. V. vseh le-Ikarnah. Tri nor Joie 616—622 So. Ashland Ave., Ohieago, 111. SLOVENCI POZOR! * Pišite za cenik! Slovenska naselbina v Ripley in Butler Co., Missouri, se množi dnevno! Rojafki! Ali res nočete sedaj kupiti zemljišč, ko se še najboljša zemljišča pol?g železnic po 10—15 dolarjev aker na prodaj t t Rojaki! Ali res nočete postati svobodni ameriški kmetje? Ali res radi poslušate žalostne glasove parnih piščalk v tvornicah in mdokopihT - Mi upamo, da ne! Slovenci čitajte državna poročila Zdr. drž., kaj je kmetijstvo v naši veliki republiki I Ali pozna. kdo kmeta v Zdr. drž., ki ima slabe čase t Oglejte z?mf1jišča v južnem Misonri-jn. Nikjer lepšega sadja. trt. Žita kot v južnem Misson-ri-jn. To je gola resnica. Ako me verjamete,—prapričajte se! Naznanjam tudi. da sem zastopnik za največjo drevesnico na svetu in največjo trtnico v Ameriki. Ako rabite semena za poljske in vrtne pridelke, obrnite ae name. Blago najboljše vrstV cena najnižja. Pišite na naslo^: / FRANK ORAM, edini alor, sa stopnik ta zemljišča, temena, sad no drevje, trta ttd. itd., 576 W Slit St.. Chicago, m. GOSPODINJE POZOR Najboljše, najfinejše in ckusnejle meso predaja po najnižji ceni slovenski mesar MIHA LACKOV1C 376 W. 18. Street Chicago Klobase in šunke po&iljam tudi izven Chicane proti C.O.D. potlvzetju, akone naroči 25 funtov. Pillteia cenik v »)ofrii»kcm )*«lka. Za rliVe»ir<> m <>k<>lto«> m«J txtopnlfe — JANCZ TSSKAN. M. LackoviC in Fr. SmetRo, 378 W. 18. Street Chicago moderno opremljena slovenska trgovina z Jestvinami (Krocerija.) Najboljši tiŽ, kava, Čaj, moka itd, sploh vsakovtstno doiraČe m prekomorsito blago vedno sveže po najnižji ceni na prodaj. Na zah »evo raz v k hm lUgc t ud na dom, za kar nič ne računim. I. STRAUB URAR 336 W. 18th St., Chicago, III. Ima večjo zalogo ur, verižic, prstanov in drugih dragotin. Izvršuje tudi vsakovrstna poptsvila v tej stroki po ?elo nizki ceni. Obilčite ga! SVOJO FINO OPRAVLJENO BRIVNICO priporočan? vnem bratom Slovencem. JOHN HORVAT 610 Center Ave., Chicago, III. Slovenski in hrvatski ftsniki na razpolago. DR. F. J. PATERA Ordlnujet ns severozah. voglu ASHLAND IN NIILWAUKCK AVE. o»l It. do S ur* DODOI.; od 7. do S. ur*> v pood«l)klh. torki k fetrtklk In p*tklli. T.l.fon Canal ISO. Sodmfil Širite "Proletarca ., .,, ,,... PRO Stran Ka. ► Novi ixvrievalni odbor socialistične stranke u Zedinjene driave JUGOSLOVANSKA 80CIALIS TIčNA ZVEZA g n4dem r Chicagi, IU. — Jugoslovanski socialistični klub it I f Chicago, IU. Anton prvimi, predsednik; Frank Pod-lip^, f»n tajnik. Klub ima svoje redne mesečne seje vsako zadnjo soboto v mesecu v prostorih sodr. Fr. Mladiča, 587 So. Center Are. — Slovanski socialistični klub it 2, Glencoe, O., Ignac Žleniber-gar, predsednik ; Ivan Kravanja. ftjbnc ——; H— Jugoslovanski socialistični klub it. 3, Conemaugh. Pa. Frank podboj, predsednik; Štefan Zab- rie, tajnik. _Jugoslovanski socialistični klub it. 4. La Salle, IU. Jos Brat* kovič, predsednik; Valentin Po- tisek. tajnik — Slovenski socialistični klub "Bodočnost", &L 5. Claridge, Pa. John BatW, za*. ta'jnik. Slovenski socialistični "Klub veselili sodrugov" itev. 6 v Cum-berlamlu, Wyo. Joton Sare, predsednik; John Medved, tajnik. — Slovenski socialistični klub žtjv. 7. Murray, Utah. Valentin Eltz, predsednik; Edward Hof- man, tajnik. — Jugoslovanski aocialiatitfni klub st. 8, Eoslyn. Wash. Luka« Notar, «ač. predesednik; John Zobec, zač. tajnik. Vsa poročila in dopisi socialističnih klubov, kakor tudi posameznih sodrugov, tičoči se socialistične stranke, se naj pošiljajo glavnemu tajniku, John PetriČ, 718 W. 19tb St., Chicago, IU. Vsem klubom na znanje. Pravila Jugoslovanske Socialistične Zveze so i »šla v posebni knjižici. Razj>oslali smo jih vsem Zvezi podrejenim klubom in sicer r vsakega člana [K> ntevi^u. Klubi, ki ne prejmejo dovolj pravil, naj to naznanijo glavnemu tajniku. Istotako naj pišejo po pravila tudi oni sodrugi, ki so nam poročali, da se ustanavljajo t »jih naselbinah novi klubi. John Petrič, gl. tajnik. Club v Clevelandu Cleveland, O., 10. feb. 1908. — V Cleveland*! se je dne 6. feb. ustanovil socialistični klub 44Luč". Seje se vrše v prostorih Hud. Perdana. 5705 St. Clair Ave. Začasni odbor se je konstituiral sledeče: August Kužnik, predsednik; Frank Črne, organizator; Jaktf) Hočevar, zapisnikar; Rud. Perdan, fin. tajnik; Ivan Volk, knjižničar. — Dosedaj je 9 članov; upati je pa. da jih bode v najkrajšem veliko več. Za glasilo kluba je bil izvoljen list 44Glas Svobode" v Chicagu. Imenovani klub sklicuje shod brezposelnih v aoboto dne 22. feb. t .1. ob 3. ur ipopoldne v Knav-sovo dvorano. Na vsporedu je: sedanji gospodarski položaj. Govorili bodejo govorniki tudi drugih narodnosti. Vstop vsakemu prost. Pridite v obilnem številu! Ja-kob Hočevar, zapisnikar. Op. ured. — Ustregli smo vaši želji, in drage volje ustrežemo tudi vaši dnigi želji — vendar pa pričakujemo od vas. da bodete vi ustregli tndi naši želji. Ako hočemo skupno delati za zvišene ideje socializma., tedaj moramo biti tndi skupno organizirani. Zakaj bi s.* cepili? 44Proletarec" je glasilo že osmih slovenskih kln-bov. zakaj ne b1 bil tmli vase glasilo. Mi pozdravljamo vaš korak in obenem želimo, da upoštevate ta naš nasvet, kot nasvet sodrugov. Veselica hrvatskih sodrugov. Hrvatsko Radničko Prosvjetno i Političko Društvo v Chicagu priredi domačo zabavo zveč?r dne 20 feb. v dvorani sodr. F. Mladiča. Na sporedu je petje, tam-buraška godba, deklamacije in ples. Vstopnina prosta. Slovenski sodrugi in sodroginje se ulju-dno vabijo, <*a se vdeleže te zabave. Ženski »ocialistični klub "Proletarka". V Chicagu ae je zadnjo nedeljo nstanovil socialistični klub slovenskih žena in deklet. V klub se je takoj vpisalo deset sodrn-gmj Beri a Prešern je začasna predašeodarski spisi šibkejši od spisov soiobnih socialistov, s svojimi političnimi dejaini počasi, pa tem globlje prodiral v naziranje delavskih stanov zahodne in južne Evrope. Proudbon, duhoviti zastopnik prvotnega, docela mirnega in nenasilnega anarhizma, je položil teoretični temelj vsem poznejšim anarhističnim doktrinam . Ako ga torej čnjenio nazivtjati prvega anarhista, ne smemo si ga misliti za-rotniško mulah njenega fanatika s tle$o bombo v roki, ampak predstavljati si ga moramo kot visoko moralno osebnost, ki je spoznala in upoštevala neenakost človeško in vrednost posameznika nasproi izjedmačnjočemu vplivu orgajiizovane mase. R. L. (Dalje sledi.) POGOVOR kedar so volitve, takrat se liberalni- iu kkrikalni Abderoani male« step) zavoljo konjskega golaša m kislega cvička Ne zlagajo se radi tega, kdo bo jedel golaš ki pil cviček. Ah, kaj š« ! Za ta posel imajo Abderčani precej rtrjene želod oe. Njim je vseeno, kakšen je golaš: liberalen ali klerikalen. To je nmleii-kost za ktero se pravi Abdenčan ne ameni. Ali ko »o volitve kon čane, je joj. Liberalni Abderčaui očitajo klerikalnim: Mica Kovačeva piva nič pvačeva. Klerikal ni Abržuj?jo en del za glavni-ške obresti, podjetniški dobiček itd. Ker delavci manj dobe nego «a»htžijo in pridelajo, ne morejo tako kupovati, izdelkov ae ne more toliko prodati — krize v razpečevanju in trgovini sploh ao naravni nasledki teb razmer. Kupna pogodba, ki jo sklepa delavec z lastnikom, kapitalistom, je vsled pr »moči zasebne lastnine nesvobodna. Pri kupčiji pa mora vladati svoboda, nanjo ne sme vplivati nobena vnanja. tuja sila. To je mogoče le v 44anarhiji", v b^ezvladjn. Tu ni ne lastnine, ne tuje sile. tu se menjavajo pridelki taiste vrednosti docela svobodno in torej pravično. Kaj pa je merilo za vrednost pridelkov? Enako vrednost imata dva pridelka tedaj, ako sta se v enakem času in z enakim naporom pridelala. v kateri stroki, to je vse-jedno. Kaj pa, ko bi kdo vsled lastne lenobe manj pridelal kakor drugi ? Tu je prišel Proudhon do razpotja. Ena pot, na kateri | Koliko kosov opeke je on naredil? — Štirmdvajset mož naredi 24.000 opek na dan. — Na ta način plača torej on tebi $6 na dan. — Hm, toda maši ne so moje. — Kako si dobil te mašnve? — Prodal sem opeke in sem jih kupil. — Kdo je naredil opeko ? Zdaj mi je pa dosti; tiho bodi, da nas ne sliiijo ti-le bedaki'iff začno sami prodajati opeko. Zalkaj je oena klavni živini tako nirika. a "*ao tako -drago?-"Bog ve." ■»■■•■'•■'•"•"»■■»■■•■■•■■•o«"« AgitatoriCen del. "Orlova" zabava. Slovenski delavski pevski zbor 44Orel" v Chicagu priredi v nedeljo dne 1. marca domačo zabavo v rvotnPKa strogega nasproto- ^'»aji in ki je po/rl tako veliko Croatia.. M4« Ohio St.. Allegheny, v^fiiSa vsemu, kar s? tiče zasebno «voto kronie. da bi lahko za nje Pa lasffinine. In vendar se je Proud- — — gradil. . pet ali - bon odločil za to slednjo pot. ««t drugih mostov. ^ Išče se kompanjona S80 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO Največja slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap, pre- koramnic, regalij in drugih stvari za društva. Lžr Pišite v slovenskem jeziku po moj 80 strani velik cenik, kte- rega pošlem zastonj. Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO 03ŠIRN0 KNJIGO. se zastou j razdeli med Slovence. Andro Slmulič. PEKARNA. Fino pecivo veiino v zalogi. II E. 22nd St., Chicago. Svoboda mu je bila dražja kakor enakost. Nepravično bi bilo. pravi, meriti priitne in len^ z is- Abdera škofovsko »tolioo. veliko tint merilom; ako torej kdo matij preeej ravne uliee. odkar Poleg omenjenih vrlin, ki ao i /a novo |>odjptje, ki znane že vsakemu gorjaneu. ima obeta velik u*peb. -i kompanjon mora imeti Pjdpi^aai natianjim Hrvatom io Slovencem v Obicsgi in okolici, d- ko aofov. Abderčani so mirni ljudje. La Sodrugi! Citajte! V uprav niUvu "Proletarca" 587 So. Center Ave.. Chicago, 111., je dobiti sledeče socialistične brošure in knjige: Socializem................ Zakaj imo socialisti? ..... Socialna demokracija in kmetilko ljudstvo ...... Komunistični manifest ---- Naia bogastva ........... Vsako teh brošur poiljemo poitnme*pro#ito. Sodrugi, sezite po njih. dokler ne poidejo. 10c 7c 5c 20c 5c strojev, ampak po naki čisto lah ko umi j i vi in najnovejši metodi — naj se obrne na THE STEINER ACADEMY OF ENGLISH, Slov. Dept. P. 669 Loomis Str, Chicago, 111., in slehernemu se bo na to važno nprawanje odposlal nemhdoma odgovor, s katerim ho tako zadovoljen. da bo rad o tem pov?dal tndi avojemu prijatelju. Matija Erklavec edini slovenski krojač v CMciru naznanja rojakom, da ima MnlAf^vrli ko xaloffo vsakovrstnega blajfa Ka is delovanje mo*kih ohlek. Jemlje v po-pravek in <" i »ten je tudi »tare obleke Cene so smerne nitke. POZOR! SLOVENCI! POZORi S^^LOON z modernim kegljiščem Sveže pivo v sodčkih in butelj* kah in druge raznovrstne pijače ter unijske sirodke. Potniki dobe čedno prenočiSče za nirko ceno. Postrežba toč ti a In 1 k borna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So Center Ive., Chicago. SLOVENCI POZORI Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne ječi za moške — za delavnik in Draznik, tedai se < glasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi4irlnzTrhceni. 581 S. Center Av. blizo 18/uIm Chicago Dr. W. C. Ohlendorf. M. D. zdravnik za notranje bolezni In ranocelnik. »»mik* i>rH,k»vit hnvpUJno plahti J« Kn*«*. «47 Is 640 ftlse ItUsd Avt.. Ckicsco S rinMirr Od 1 do» p,»fo\ P'vws rhlcNr* IIW«I nwnlkl ns) tl«v#n« 300 w. 18th St. 624 So. c«titra Cblcagol «n ovenako hrvatski brivec. r ; i - /' Juraj Mamek C. J. WARING ODVETNIK V CIVILNIH IN KAZENSKIH PRAVDAH IN ZASTOPNIK ZA PRODAJANJE ZEMLJIŠČ. 119 La Salle St., *<*>* 5« REZIDENCAi 2S02 Ao. 42 Conrt Telefon Main *&39. Chicago. Leopold Saltiel ODVETNIK v kazenskih in civilnih zadevah. Auto Phone Office Phone Main 3065 Residence Phone Irwinf 4176 Urad: 27 Metropolitan Block fteverozap. ogel Randolph In La Salfe ulice stanovanje: 1217 aharldan Roatf. NIHILIST t Povest Iz ruske revoluonj. • pisal V. ▼. J. lavoriA Sooo .rov. (NtdftljO**..* N'tkega dne je poklical vie ob devetih v gubernijako palačo. Prišli ao vai; ura je bila i« dva ■ijrtrs" gi.vernerja ie m ♦•tto. Začudeno ao gledali zastooniki, kaj naj to pomeni, z<\kaj jib pusti čakati; Okoli eue stotu v .Ivo-rano Hobrikov v sprematvu šefa policije polkovnika Arkadjeva iu celega policijskega častniškega zbora s sabljami v rokah. Prestrašiti je hotel zastopnike in ae jim pokazati v sijaju svojega or-cžja. INiti pogleda jih nc, sede navoje vzvišeno mesto, častniki okoli njega. Pri vratib pa ao ae videli goli kazaški bajoneti na merjeni proti zastopnikom in glasnikom ljudske volje. Bobri-kov je pogledal .zaeudene zastopnike in se zasmejal. Mislil je, du .jih ima v twoji oblasti. Za trenutek je bilo tiho v u.va rani, Bobrikov u a znak in tajnik zazvoni. Vsi pazno poslušajo, ko začne erugi tajnik grof Karatajev brati: "Po visoki volji carja proglaša *e v guberniji Finski prekisod! !To je bila prva žalitev ustave in narodnih pravic, ki je morala pretresti vsakega Finca, ker Finska ni bila ruska gubernija, ampak država pod vlado ruskega carja. "Proglasa se radi nemirov, ki imajo svoj koren v ti guberniji. Sumuja se o udanosti finskega naroda, zato Vas pozivljem, da pokažete vladi svojo udanost. Danes prestane potreba uatave in abornice Finoev, Zato vas po zivijem, da podpišete izjavo in manifestacijo ter zahtevate, da se odpravi ustava in .zbornica. — Bobrikov vzame v roko pero in na polo podpiie svoje ime. Blizu njega je stal finski narodni boritelj Grušov, siv starec. Bobrikov «nu ponudi pero — atarec se zdrzne. Dobro je vedel, kaj to pomeni, s ni hotel zagrabiti sekire, da u dsri po glavi svoje domovine in ji da smrtni udarec.' Trenotek je premišljeval starec ironično se mu je smejal Bobrikov. Stari G rušo v pogleda svoje tovariše in zdelo se mu je, da vidi zapisano v očeh vseh: "Ne podpiši!" Ko Bobrikov vidi, da Btarec o-mahuje, ukaže: "Moj ukaz je, da podpišete!" Starec dvigne glavo — in v trenotku, ko je stal in motril Bo-brikova je bil tako veličasten, da ao se vsi čudili; nato pa dostojanstveno reče s ponosnim glasom: "Tu ne vlada vaša volja, guverner, tu ne vlada valja carjeva; td vlada volja naroda samega, ki je močneja ko vsako tiranstvo!" Bobrikov prebledi po teh bese-dsh. Nadejal se je, da bo prestrašil Fince s kaznimi prekega soda, z meči kazakov in bajoneti I Mislil je, da bo uničil narodne pravice in odpovedal ustavo. Toda goljufal se je! Finskega naroda niso mogli zatreti bajoneti, ki tudi niso mogli prisiliti zastopnikov, da bi podpisali smrtno obsodbo svoje svobode. "Podpifcite!" rekel je zopet Bobrikov. ■ ~ A nikdo ne vzame peresa v roko. . Tiha tišina je vladala v dvorani, čul se je samo hreščeči glas guvernerjev, ki je pretil zastopnikom na vse načine. Grušov naj bi bila prva guvernerjeva žrtev. Bobrikov pokliče k sebi šefa Arkadjeva in mu naroči, da naj s knuto prisili starca, da podpiše. Okrutni polkovnik zagrabi po knuti in zamahne, da bi udaril Orušova. Ali mladi trgovec Vist priskoči in iztrga Arkadjevu bič iz roke. Vseh ae je polastila velika razburjenost. Bobrikov dš znamenje, in v dvorano pridejo kazaki z biči in bajoneti. Tedaj nastane kričanje in divjanje! Nastane boj s policisti, kazaki so tolkli po zas. topnikih in jib prebadali z bajoneti. Kričanje se je razlegalo daleč naokoli, a nikdo hi smel niti pomisliti, da pride na pomoč po-slanoem, ker je bila predpisana smrtna kazen za vsakega, ki bi se upal upreti; a poznali ao Bobri, kova dobra. Ko je bil v guber-nijski palači končaaf-boj, zapove Bobrikov poloviti vae narodne zaatopnike in jih kot upornike izročiti prekemu sodu. Vse ječe so bile polne, povsod je donel jok. Bobrikov obvesti Pleveja, da je odkril v Finski zaroto proti vladi in oarjn, ki ji je stal na čelu narodni zbor in vsi poslanci. Poročal je, da jih je izrodil sodiKn, da bodo vai obsojeni ua amrt, ker zakon zahteva, da ae kaznujejo oni s norijo, ki ae dvignejo v Ča au prekega soda proti vladi. Pleve hitro obvesti carja o izmišljeni /aroti proti njegovi oaebi. Csr je bil jako razburjen, a naapro-toval je, da se kdo kaznuje a §mr» tjo in je pripisoval vse zlo Bobru kovi krutosti. Pleve ga je uver-javal, kako mu je Bobrikov udan in zvest podložnik. Car pozove k sebi ministra pravosodja Muravjeva in miuiatr ra Viteja, da se posvetuje o-po* ložaju v Finski. Muravjev je zagotavljal carja, da je vaega kriv Bobrikov s avojo krutostjo, posebno zato, ker je 4al zapreti uarodue zastopnike, kar bi znalo imeti hude poaledioe. Vite se je popolnoma zlagal z Muravjevom in rekel je, kako brezobzirno in surovo vlada Bobrikov. Murav* jev predlaga, da ae preiskava te zarote poveri porotnemu sodišču, zaatopuike pa naj izpustš iz ječ, da se pred sodiščem branijo. Tedaj pa se dvigiie Pleve in ostro napade Muravjeva in pred log trdeč, da je zakonito poatopa Bobrikov z zastopniki, ki so stali na Čelu zarote. Vsa Finska je en sam zarotnik in izdajalec. Car naj ukaže, da se kaznujejo zarot niki ali pa naj sprejme njegov zahvalo na sluzoi, ker *»icer ne more prevzeti odgovornosti /s carjevo fcivljenje. » Posebno je povdarjal, da je car v nevarnosti da nekaznjene zarotn^e strast lahko dovede, da napadaj .'Vjn Zastonj sta se borila proti 1'ie-veju Vite in Muravjev. Car se odloČi, da poVj« v Ilel singafors posebnega črkovnega sodnika, ki naj stvnr j»r».š*> it r ato izreče svojo obsodbi. Pri volit,» sodnika najene /o-»' t borba 111» d mii.istri Pleve je hotel šiloma, da se poš Ije kruti in brezobzirni Žestov, a temu sta vso silo nasprotovala Vi. ttt ia Muravjevr------------------- Muravjev predlaga, da naj se za to izbere pravični in obzirni Anton Antonovič Zmjeanov, sodnik kasacijekega sodišča. Vsi drugi ministri so podpirali ta predlog in car odloči, da naj gre Zmjeanov v Helsingsfor. Bilo je videti, da sta premagana Pleve in Bobrikov, ker Zmjeanov je bil sodnik, ki bo razkrinkal guver nerja in oslobodil iz ječe takozva-ne upornike. Pleve ni hotel di rektno uplivati na Zmjeanova ker je vedel, da bi ga težko pregovo ril in dobil na svojo atran, zato si je hotel poiskati stransko pot. In našel jo je. Zmjeanov je bil star kakih 40 let in oženjen s poljsko plemkinjo Vojžinovo. a v zakonu ni imel otrok. Kolikor je nekdaj ljubil svojo ženo, vendar se je njegova ljube zen sčasoma ohladila, ker ni imel otrok. Lepa, mlada in ognjevita *idovka, pevka na dvorni operi, Regina Hofmanova splela je Zm jeanova v svoje mreže. Začel je mnogo ž njo občevati in mlada Židinja je postala njegova vladarica, posebno pa še od onega dne, ko mu je porodila sina. Zmjeanov se je čutil neskončno srečne ga. sinu je dal svoje ime in ga dal krstiti po pravoslavnih obne dih. Začetkoma se je njegova žena protivila temu, no sčasoma se je navadila malega Fedje in ga ljubila ko svoje diete. Žena in igralka sta si postal! prijateljici in obe sta vzgajali Fe djo, ki je zgodaj pokazal svojo darovitost in vrline. Ali vendar je zavidala mlada Židinja zakoniti ženi, dasi ni tega pokazala javno .... Vse to je vedel Pleve in vrgel je svojo mrežo. Nekega dne poseti Hegino, in da bi jo posebno razveselil, reče ji, da je car privolil, da se sprejme — seveda na njegovo priporočilo ia prigovarjanje — Fedja v plemiški konvikt. Dolgo sta se> pogovarjala o tein in Regina je bila ministru hvaležna za to dobroto. Čez1 nekaj časa reče Pleve: "A za to uslugo zahtevam tudi protiuslugel" Ona reče: "A kaj zahtevate od mene?" Pleve začne pripovedovati, da je carjeva volja, da se v Finski sodi najstrožje in postrani omenil, kaj naj reče Zmjeanovu. Regina je vse razumela in Pleve je odšel. — Ko je drugega dne prišel Zmjeanov k Regini, da se poslovi od nje in sina, sedel je na stol in vael na koleni malega Fedjo. Tedaj mu začne Regina pripovedovati po Plevejevih navodilih, da je bila pozvana k carju in da jc on izjavil, da bode Fedja sprejet v plemiški konvikt. Zmjeanov je bil vesel tega poročila, Regina j>a je nadaljevala: "Po tvojem povratkn iz Finske boš imenovan predsednikom in šefom ter vrhutega visoko odlikovan. To mi je rekel maršal TTilkov. Csr pa Seli, da strogo in brezobzirno postopal s uporniki. t On misli, da mu preti is Finake nevarnost, ki jo pa ibora odvrniti. Direktno tebi tega ni mogel reči, a knezu Hilkovu je namignil^ da bi bil vesel, ko bi ti mogel dobiti povod, , da Grušova obsodiš na nurt, z drugimi pa kar najatroije obračunaš!" , Autonovičp ae je zdelo to neverjetno, a ona mu pokaže dekret ki čaka na carjev podpiu, da se odlikuje zvesti Zmjeanov; sedaj je verjel. Prepričan je bil, da je to carjeva želja, ker je vedel, da je Hilkov človrk, ki ar mt» mora zaupati. Zmjeunov se je pa v tem trenotku odločil, da obsodi finske upornike. ■ Zakotiik je teko* bog*t*n» pal ragrafih, da ae more v njih dobiti način, ki ae okrene, da »e po njih sodi upornike. Pleve je Bobrikovu brzojavil, da naj prepusti preiskavo in aod-bo Zmjeanovu, ki pride na Finsko v imenu carja, ki dobro ve, kaj mora delati in je dobro poučen o stvari. Vsa Rusija, ves svet se je oddahnil, ko se je čulo, da pride kot sodnik v Finsko uepristrani mož iu dober poznavalec zakonov, Zmjeanov. -l^T ■ Finska je glasno blagoslavljala carja, ki je odredil tega človeka, da resi nedolžne, ljudi. Ves narod je pričakoval sodnika, ki naj bi naredil v deželi red, mir in pravico. Zmjeanov pa je druga« i-razumel narodove pozdrave, mislil je, da ga s tem hočejo samo preslepiti, da bi sodil milo. Bobrikov mu v najtemnejih barvah očrtil položaj v Finski, češ ua je vsled hujskanja poedincev ves narod uporen. Zmjeanov odpravi prek i sod iu prične z javnt-mi obravnavami. Dva meseca je vodil pazljivo preiskavo; zaslišanih je bilo okoli 2000 prič, a o preiskavi je vedno obveščal Mu* ravjeva, ker je pa zvedel tuoi Pleve. Vedno, ko-jo odposlal poroeilo, dobil je od Regine čez par dni prsmo, kjer ga uverjava, kako želi car čimprej stroge sodbe, ker na bojišču gre stvar slabo, da se je bati revolucije. Ko je dovršil preiskavo, počakal je malo, nato so pa začeli z obravnavo. Vse je pozorno čakalo na izid obravnave. Tri dni pred sklepno obravnavo dobi iz Petrograda odlok, da je njegov sin sprejet v plemeni-taški konvikt. V pismu [m je pisal Regina in ga nagovarjala, da naj bitro konica v Fineki in se potem vrne domov, kjer ga čakajo velike čaa-ti in odlikovanja, ako bo njegova sodba stroga. Zmjeanov je vedel da mu po Regini piše Pleve, zato je vedel in razumet vse, kaj naj stori. V veliko dvorano, kjer se je odigral oni krvavi prizor, bilo je nameščeno sodišče. Velika množica ljudi se je zbrala, da se udeleži te usodne obravnave. Zgodovina ne pozna dejstva, da je bil kedaj pred sodišče pozvan cel parlament. XX. stoletje pa je pokazalo to! In zdi se, da bo ta vek v knjigo zgodovine napisal še mnogo enako delo! Doveli so pred sodnike narodne zastopnike. Stopili so v dvorano ponosno, pnepričsni, da bo potomstvo sodilo pravično — ako ne bo sedanjnost. Najprej so jih zaprisegli, potem pa prašali, akc so verni svojemu carju! In vseh osemdeset poslancev dvigne roko in reče: •"Prisegamo, da ljubimo carja in smo mu zvesti!" (Dalje prih.) .?4 ■ • ^ t t . PRQLET* RE ~____ j*in — redkobeseden, puat ia nez-usnako grdogled človek. Ko sem šel prvič v njegov "Of-tiče" in ga poprosil za delo, pogledal uie je grdo in ae kratko zadri i ne! To me je vjezilo. Sklenil aem, ua ue grem nikoli več k njemu pouujati svoje kože. Toda prijatelj rudar, ki je delal pod Jac-kom iu ga imeuda tudi dobro poznal, me jc osrčil rekoč, da uaj bom potrpežljiv. Captain Jack — dejal je — iii še nikomur dal dela ua prvo ^Besedo. Treba ga je prositi in prositi vsak dan, poltem ae te šele usmili. A tako! sem si mislil. Vsak dau s* mu moram prsdatavili iu mu kazati svoje ude, da se jib nagleda pošteno — predno me in ,ga moledovati za ceno kupi. Vsak dan iti s svojo kožo iste. Vsak dan pred tega grdo-gleeica! Proklet« barautija! Iu šel sem vsak dan ... Ampak ue sani; bilo nas je več — rezervistov. Bprva Bino se gledali nekako nezaupno, zavidljivo, konkurenčno ... Na obrazih bi jim bil lahko čital: kaj pa je še tebe treba tu, saj vidiš, da nas je itak preveč. Tods to 4ii trajalo dolgo. Približali smo se drug drugemu, kakor da bi se zave t?ali, da siuo ai bratje . . . člaul velike rezervne aramade. ... da smo vsi blago na delavskem trgu kjer izbira in odbira delodajalec. Nikdar se še nismo videli v živ ljenju, a vseeno smo si bili inj 'uližji. Polegli smo v gruči v travo blizo rudnika in se razgovar jali o dolgočasnem brezposiu, za zeljenom delu, naših zadnjih de lavskih postojankah itd. Vmes >nio pa pridno obirali captaina Jacka. Nazvali smo ga tepca suhega dolgopetca in lopova, ker ne da dela . . . Pri vsem tem smo {ta pa imeli vsak pri sebi le eno srčno željo: prikupiti se Jac ..kUi ds hi naWdsl zaslužka-— Bledi, iaeeaani, zamazani obrazi, blatna, odrgnjepa, atrgana obleka . . . pobešeni klobuki a pritrjenimi lampicami . . . vpog-njeui, zdelani životi ... — Pro-ducentje milijonov s kterimi igrajo kapitalisti v Bostonu, so ae nam /tleli — živi mrliči. Kakor da bi se vsul i mrliči iz grobuice. . Glej ga! adaj je skočil iz vapenja-Če srečnež, ki je pred par dnevi ta ko lahko prodal avojo kozo. Kaj? uež", ki je pred par dnevi tako lahko prodal svojo kožo. Kaj? Ati je t<> on7T — Ta postava v pogojeni h pleš, vdrtih oči in tresoče »e roke, ki je držala posodo za jed, naj bi bil oni koren "CAPTAIN JACK." Orta. Spisal Ivan Molek. Takrat — nekaj let je tega — sem bil že dalj eaaa član takozva-ne delavske rezervne armade. To je armada brezposelnih de lavcev, kteri dan za dnevom, teden za tednom nosijo svoje kože na prodaj. Ponujajo jih po tvor-nicah, raznih delavnicah in okrog rudnikov. Velika je ta armada) velika in zmiraj polnoštevilna. Če se posreči enema "rezervistu", da kje stakne kakšno delo in tako proda svojo delavno moč, odpuščen je navadno na drugem mestu drugi delavec, kteri potem dopolni število v rezervni armadi. Kapitalistični"Vfsfcem že skrbi, da se v ti rezervni armadi ne zmanjšajo vr*te. Jftfl reaervni delavec, nosil sem tudi jaz svojo kožo na prodaj. Ponujal sem jo možu ki je nastavljal in odstavljal delavce v velikem bakrenem rudniku. To je bil captain (kapitan) Jack. Mož je dolg, koščat, sub, s pre. oejšnjo čmorujavkaato brado in drobnimi sivimi očmi. Hodi pokončalo, rekel bi oblastno, kakor da bi ae s ponosom zavedal, da vodi1 rudnik z okrog štiristo rudarji, za kar ima trinto dolarjev meaečne plače. Saj slišal sem, da ima toliko. Drugače je pa captain Jack — zlasti napram rudar- „ Ko je prišla določena ura, smo vstali in odkorakali pred office Tam smo se postavili v vrsto na kratke stopnice in čakali. V par minutah je primahal captain Jack Spoštljivo ga pozdravimo, a on nas bliskovo premieri z ostrim pogledom — kakor premeri prefri Kan mešetar tovorno govedino na £ i/v i nekem trgu — in izgine -v svojo pisarno. Šli smo /a njim. Lepo po vrs ti smo šli, en drugim in — na-!ahko smo stopali, da ga ne vznemirimo. Obisk je trajal po pet minut. Prvi ae je vrnil s pobeše nim obrazom' in žalostno je odkimal — da ni nič. Drugi, tretji iertrti ravno tako.' Prišla je vrsta na me. Potihoma sem vstopil in obstal dva korake od mize kjer je premetaval Jack nekakšne papirje*. Vzravnal se»m svoje ude in stal kot steber, čakaje, da me eigovori. Nagovoriti sam se ga nisem upal, kajti lahko ga zmotim v njegovih računih in potem bi bilo bolje, da me — ni tu. Končno se obrne in zarenči: "Mm!" "Captain Jack, »mate kaj dela za me?" , "Ne!" Naj te pocitra vrag — sem ai mislil in naglo odšel. Tako se je ponavljalo dan za dnevom . . . teelen za tedaiom. Vsak dan smo oblegali office, vsak dan napravili špalir Jacku in vsak dan slišali tisti renčeči: ne. ' Captain Jack je bil pa captain Jack: pust, dolgočasen in grdogled. — \Kncga dne je peimnožil naše število nov rezerviat neki Šved Sel je k Jacku z zaupnim nasmehom na ustnih. Captain Jack je namreč »Šved po rodu in oni je menda mislil, da rnva prednost kot njegov rojak. Toda prišel je iz urada z nagubančenim čelom, jezen in godrnjaje>č. "Naj vzame vrag še tako ro-jaštvo!" je rentačil Šved in se odstranil za vselej. . Zopet drugi dan je prišel neki Italijan. Visok mož je bil to, mišičast in širokopleč. Boječe smo ga pozdravili rezervisti in skoro zavistno opazovali njegovo korenjaško postavo. Ne zmeneč se za nas stopil je malomarno v office — in glej ga, zlomka! ni se vrnil običajnih petih minutah. To nekaj pomeni! In res; naša islutnja se je vresničila. Prišel jc iz pisarne s amehljajočim obrazom in z rdečim listkom v roki, znamenje, da ima ielo Moje tovariše je z^rab«la jeza. OpI mesec že čakamo tukaj — rekli so — in delamo steo okrog te jame . . , pA nas tako nafar-ba ta dolgopetec! Delo je dal tem« novodotflecu, kterega si je komaj enkrat ogledal. Ali smo mi res tako za nič?! O, da bi ga — —. Jair. sem se pa smejal. Preslaba roba smo, tovariši, preslaba roba na delavskem trgu. Zakaj nimamo vsi tako mišičast 1 h rok in širokih pleč? Zakaj — ? Par dni pozneje smo opazovali indarje, ki so prihajali na vapen-jači is jame. Kakšen pogledi je boleče iu pomenljivo, kakor da bi hotel reči: "Bodite veseli, da ste na površju; ne silite tu doli . . . čudno! Trpini v podzemeljskih rovih bi se radi znebili svoje ječe; radi bi dihali sveži zrak na prostem — med tem ko je brez-peialecem ta zrak mučen in želijo si težkega vzduha in teme globoko peni zemljo. Toda pod vlado boga kapitalizma morajo prvi oa-tati pod ze*mljo in drugi siliti za njimi. Pravim: morajo, ako berejo imeti zaslužek in srexlstva za življenj?. O, svobodno jim je, svo-l odno trpinom tam doli . . . Pravico imajo, znebiti se svoje ječe ■f.H vselej; zato pa imajo tudi pravico — svobenlno poginiti lakote in mraza . . . Ker ni pa noben-den tako svoboelno neumen, da bi svobodno poginil, mora biti priklenjen na kužni zrak in brlečo svetlobo v rudniku. Kapitalizem hoče tako. — Številce nas, rezervistov, se je vsak dan bolj krčilo. Večini mo-;ih tovarišev je že presedala tr do srčnost captaina Jaeka in poslovili so ae od stopnic njegovega urada — kakor so rekli — za /.mirom. Šli so k seyseninjemii de lodajalcu, torej cjrugemu delavskih rok. Štirje, najpotr-pe»žljivejši, smo še ostali. Zaljubili smo se tako v kljubovalni Jackov: ne, da smo sklenili na* gajati mu magari celo leto. Počakaj ti kozel suhopeti! Ker ne daš dela. ko te toliko časa že lepo prosimo, dal ga beiš, ko se naveličaš naših nagajivih obiskov. Prijatelj rudar, ki je bil cap-tainu sužnje udan in' vsled tega imel tudi lažje delo v jami, mi je obljubil, da bo prosil za me pri Jacku. Res som ga videl skoro vsako jutrei v uradu, kjer je nekaj mrmral s captainom in mu vselej stisnil reiko. Toda jaz ni-s»it> bil tako nemaren, da ne bi (»pazil cigare, ki je ostala po vsakem takein stisku v Jackovi roki. Ej, prijatelj, rameten bodi; ne dajaj cigar kajti vrniti ti jih nikoli n. Akc ni moja delavna moč toliko v red r a. da bi zadostovala moja prošnja — pot«*m tudi cigar ni treba. Naj si jih kupi tepec sam, saj ima dovolj denarja. Morda tudi cigare ne bi bile pomagale, da nam ni slednjič po-mogel slučaj. Štirje metači bakra so enega dne nekaj "zagrešili" in captain Jack jih je neusmiljeno odslovil. Ko smo zvedeli za to rezervisti, zaiskrilo »e nam je v očeh. Prilika je prišla. Zdaj vendar ne more lagati Jack, da ni dela, kajti štiri me»sta so prazna in mi, brezposelni, smo pa ravno štirje. Lahkega srca smo korakali tisto jutro prea nami . . ." Meni je bilo toLniti "bucfket". No, captain Jack že ve, kaj je za naa primerno in zato prepuščam vso odgovornost njemu če se kaj prav ne izvrši. Zagugala je vspenjača na debeli železni vr/i i»i pjska-'.ali smo noter,__Kc&L^ vriamrii- je z zvoncem in vspenjača je zle-Ia bliskovo v gloluei.M. 7e-prmla nas j«' črna te>ma iu pošastno je šumela kapljajoča voda. Že v ti«tcm trenotku mi je bilo srčno žal, da sem kedaj poznal captaina Jacka ... ' r V detinskih letih, ko mi je napačna vzgoja narekovala marsi-ktero neumno fanatazijo sem nekoč živo sanjaril o peklu. Mislil sem si navpično luknjo globoko v zemljo, {si ktere»j se z neznansko hitrostjo vozijo v pekel obsojene "duše". Nikdar si ne bil takrat mislil, ta se bode moja otroška fantazija kedaj tako korenito vresničila. Po mnogih in mnogih letih sem se res peljal v pekelf ne oni fantastični pekel, s kterim plašijo bedaki male in odrasle ljudi, — temveč v pekel, kterega so iz naturnega bogastva nosečega vira naredili kapitalisti in v njega obsodili nas uboge proletarce. To je pekel naravne vročine in obenem 'mokrote, težkega vzduha in smodnikovega dima, pekel znoja, žuljev in živinskega dela. Velikansko je bogastvo, ki je nakopičeno v onem rudniku. Toda velikanska je tudi muka. s ktero se to bogastvo dviga na beli dan. Kapitalist, ki si jc krivičnim potom osvojil to na-turno bogastvo, je napravil iz delavcev tovarno živino. Nihče ne more tega znati bolje, kakor tisti, ki je to skusil sam. Lahko je rač uiti iz tega pekla. Prosta ti je* vspenjača vsak dan, svobexlna ti je pot na peivršje, kjer tako lepo sije solnce in blagodejno veje sveža .sapica. Svobodno se smeš ogniti vseh rudnikov, tvor-nic in vsakega bossizma, ako hočeš svobodtfo — poginiti. Žalostna ae je vračala dotnov. To je bilo prvipot, da js šla be-raČit — prvipeH odkar ji j« »m^j moi, zgnjeteu od dveb železaiš. kih vozov. Z onimi par sto dolarji, ki jih je dobila kot odškodnino za moža, je gospoeiairiU varčno, da bolje ni več mogla. \ denar je pošel in ocia je šla de-iati, da predirani svoja otroka. Delala je tudi, ko jo je že mučil kašelj in jirehlad. A sedaj je i« šesti dau breoi dela! Nocoj oj. ma ničesar več, kar bi mogla ]>ra atrrn tako je prisiljena, da ae roko po mileiščini. Ko je šla mimo pekarije, T bližini svojega doma, >ii se upala !>roaiti koilfrka kruh«. Tudi v prodaj«lilijo ni stopila, ko je šla efva koraka naprej. Tu jo je o-pazil nek gospod, postaren pen-zijyni'st, ko je ravno odprl hišna vrata. Pevznal je Lizo že dalj časa, zato se je ustavil in jo pozdravil s prijazKiira nasmehom. # Kad'i svojih otrok, ktera jočets gladna in prezebla, se je obrnila Liza k njemu. "Goapexl" začne in zardi t lice, "Vi me' poznate. ProsUl Va^s, posodite mi deset centov. Povrnem Vam jih, kakor hitro dobpm delo." Btari gospod jo je še vedna gledal z onim Gladkim nasmehom. Mokri črni lasje obkrožali so ji mršavo lice, ki je pa še imelo lep« poteze. In oči so bile še lupše in sijajnije vsled bolezni. A tista sramežljiva rdečica na licu storila jo je še le{)šo. Gempod pogladi mlajše dete in ji stisne v roko erebm tolar reke>č: "Deni deco spat in--pridi k meni! Čakal te bom!" Liza se obrne z gnjusoro proč. Vr»» tolar pext noge staremu lopovu in »beži domov. Zdelo se ji je, da vidi pred sabo krvavo, ska. ženo lice svojega soproga, ki ji pravi, kakor ji je rekel takrat: "Umiram na delu — na deiu PROLETARSKA MATI. V italijanskem spisala Leda Raf-fanelli . p0Hi. Liza je šla mimo hiš, noseča nnalo dete v naročaju, drugega večjega otroka je voelila za roko; šla je v mrzlem, sneže»nem vremenu, eistra sapa ji je ledenela obraz in roke. Bila je bleda kot smrt, a oči ao se ji s m tile, kakor — blazni; veter ji je sipel snežinke po golem vratu, a. usta so bila »uba ml grozniee. Celi dan je že na nogah, a niti ostra zima, niti kašelj, kteri ji je paral prsi. jo ni tako bolel, kakor sta jo bolela v srce dva drobna gla#fca : "Mama. midva ava lačna! Mamica. daj kruNa!" "Odmah, odmah." odgovarja e>na. "odmah varna dam nekaj! Čakajte malo H in pHbližajoča se prvem mimogredočniku, reče komaj slišno: "Gospod, imejte usmiljenje T Jaz sem uboga mati . . ." Ali ogovorjeni je šel naprej, ne da hi s0 ozrl na Lizo, Tako drugi in tretji; nekteri je komaj zmignil z ramomi. No, našlo ae je par ljudi, ki so ji vrgli po en cent v velo roko. Marsikteri mi-mogredočnik bi bil morda še dal cent, toda v mrzlem vremenu se mu ni ljubilo odpenjati vrhnje ssikfije. da bi posegel v žep.. Tako je prišel večer m uboga mati je izprosila štiri cente. za tebe in najino deco." Čez nekaj čaea izide zopet iz hiše in gre v pekarijo, kjer za preisi za pet centov kruha. Položila j«' na mi-zei štiri cente in rekla: "Oprostite, nimam več, cent vam iprinesem jutri." Spet eno ponižanje, a saj pro* J dala se ni! t Zo{H*t je minilo nekoliko elni glado vanja. Enega večera — sneg je exl mrzlega vetra zmrznil na ulicah — izide iz hiše bogati on ust haš isti čas, ko s*' je vračala Liza nalik mrliču domov. Rogajoče jo pogleda: I14Hočeš li? Jaz sem zmiraj pripravljen, da ti pomagam." Molče je vzela nekaj tolarjev, ktere ji je ponudil . . Vidalfi je »e, kako je odhitel starec v toplo hišo. da jo čaka . . ..Obšlo jo je nekako čutstvo hvaležnosti do njega, ktci-emu je obljubila, da — pride . . . Kupila je kruha, sira in sadja. Oh, s kako slastjo sta jedla otroka. No, otroka sta bila pač nedolžna in nista znala za kakšno — ceno sta jed-la . . . Najedla sta se do sitega in to je kar je hotela mati . . . Liza je polegla deco v poateljo in ko se je, trudna. rzmuČena. . . bolna .spomnila--zakrila ai je obraz z rokama . . , '"Oprosti mi, dragi v grobu! Storiti hočem to za najina — o-tiroka! Jaz nočem, in tudi ti nočeš, ela pogineta'lakote!" In šla je. Tiho je zaprla hišna vrata . . . povsem tiho . . . SOCIALISTI V CANADI PROTI ŽOLTOKOŽCEM V British Columbiji, Canada, divja plemeneki boj vedno huje. Proti "rmeni nevarnosti", Japoncem. so nastopili *e«elaj tudi on-dotiii socialisti. V provincialni zbornici, v Victoriji, so se zdrtt-žili liberalci in socialisti in bodo apelirali na Dominion vlado, ds evelistrani podgovernorja James Dunsmuir-a, radi njegovih simpatij z Japonci. Socialistični zss-topmik Ha w t h orn thw a i t e je rekel v zbornici, ako vlada ne užene žohokožcev, oborožili se bodejo beli delavci sami, kakor so se Japonci v Vaneouve.ru in tako nastane veliki konflikt. NOVE PUŠKE ZA MILICO IH KARABINKE ZA POLICIJO. Pomožni vojni tajnik Oliver ▼ Washington«. D. C. naznanja, da dobe miličarji po vseh državah, ki brojijo 100.000 mo*. nove pui-ke, najmodernejše vrote. Podgovemor države Nevaela, Diekerson, je pa 13. t. m. brio-javno naročil v riiieagu pet(Mfl_ karabink 30-90 kalibra za — p®* ' *ehni policijski odelek, ki se ims •»rganizirati v Nevadi vsled pa taniošnje državne poMavodajs. Nove puške! Karabinke za policaje! Nafti kapitalistični bogovi menda zopet sanjajo o — pro* periteti. , Podpirajte socialistično isfl«^ pisjs. Čitajte "Prolstarca"! Prt-poročajte hrvatskim tovariša« "Radničko Strafto"!