KMETIJSTVO IN ŽIVILSKA INDUSTRIJA n. sol. o. PORTOROŽ »Naš glas« izdaja delovna organizacija Droga, Portorož. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednica uredniškega odbora Majda VLA-ClČ. Odgovorna in glavna urednica Albina ŠKAPIN. Tiska ZGP Primorski tisk, TOZD Tiskarna Jadran 1984, v nakladi 3000 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. LETO XXVI. PORTOROŽ, NOVEMBER 1984 ŠTEVILKA 4 KMETIJSTVO NA OBALI MORAMO ZDRUŽITI -KJE JE PROBLEM? SAJ NI RES, PA JE. Začelo se je decembra predlani, ko smo se odločili, da bomo združeni močnejši. Priprave na združitev treh delovnih organizacij v DO »DROGA« PORTOROŽ, ki so potekale v sklopu priprav na združitev v nov SOZD »TIMAV« KOPER, so potekale že dve leti pred tem. Prva projekcija in študija razvoja SOZD je bila izdelana 1981. V tej projekciji je bilo predvideno, da DO DROGA vsebuje 14 TOZD, TOK in DSSS, med katerimi ni bila predvidena TOZD »ŽIVILA« IZOLA, vsa kmetijska proizvodnja pa bi bila organizirana v okviru TOK. Med razpravo o novi organiziranosti agroživilstva je prišlo do predloga o ponovni organiziranosti TOZD Živila, z dejavnostjo trgovina na debelo s sadjem in zelenjavo in njih izdelki, s poslovnimi enotami IZOLA, REKA, ZAGREB in PULA. Druga projekcija je zadovoljila večino, ni pa bila v skladu s poslovno logiko, saj je ta vsebovala dva TOZD, oz. TOK »KMETIJSTVO« KOPER in TOZD »ŽIVILA« IZOLA, z enako dejavnostjo, v okviru ene DO. Negativnosti take organiziranosti DO na referendumu dne- 23. 12. 1982, so se močno odrazile na poslovanju TOZD in TOK. K še večjim težavam so pripomogli neurejeni odnosi (objektivnega in subjektivnega značaja) med TOK in TOZD ter DO PRESKRBA KOPER, ki je z združitvijo prevzela večji del trgovin TOZD »Živila«. Da bi uresničili zastavljene cilje procesa združevanja agroživilstva na obalnem področju in se izognili konkurenci, v okviru delovne organizacije so pred meseci potekale aktivnosti za združitev TOZD »ŽIVILA« IZOLA in TOK »KMETIJSTVO« KOPER v enotno TOK. »AGRARIA« KOPER. Na referendumu dne 28. 3. 1984 so se delavci TOZD »ŽIVILA« odločili, da se ne združijo s TOK »KMETIJSTVO«. V ' tej združitvi niso našli svojih interesov. Analiza vzrokov take odločitve je pokazala, da strokovno gradivo za razpravo ni bilo temeljito pripravljeno (za kar ni bilo časa), delavci pa niso dobili odgovorov na postavljena vprašanja. Za uspešno uresničevanje sedanjih in nadaljnjih razvojnih programov v kmetijstvu, ima vsekakor odločilno vlogo kvalitetna organiziranost kmetijske proizvodnje in prodaje. Trenutna organiziranost TOZD in TOK zahteva večjo koordinacijo na nivoju DO in ne zagotavlja: — enotno uresničevanje sedanjih in nadaljnjih razvojnih kmetijskih programov — ne zagotavlja enotne razvojne in pospeševalne službe na terenu pri kmetih in delavcih — ne zagotavlja uresničevanje koncepta »naročene proizvodnje« pri družbeno-organiziranih proizvajalcih — ne zagotavlja enotne odkupne politike pri proizvajalcih in vzpostavljanja osnovnih dohod- kovnih odnosov med proizvodnjo in predelavo — nastopa dupliranje v oskrbi s sadjem in zelenjavo vseh potrošnikov v regiji in izven — ne omogoča enotnega nastopa do velikih porabnikov sadja in vrtnin vključno z vzpostavljanjem kvalitetnejših oblik sodelovanja na dolgoročni osnovi — ne zagotavlja kvalitetnih premikov za boljšo pripravo blaga na tržišče irs izvoz — ne zagotavlja uresničevanja programov proizvodnje za potrebe predelave. Nujnost združitve obeh gospodarskih celot je vidna iz projekcije razvojnih možnosti kmetijstva na obalnem področju in organiziranosti družbeno organizirane proizvodnje temeljne organizacije kooperantov, ki so jo pripravile strokovne službe DO DROGA, s sodelovanjem pred- stavnikov TOZD in TOK. Projekcija bo dana v obravnavo delavcem TOZD »ŽIVILA« in TOK. V kolikor se bodo delavci odločili za ponoven razpis referenduma, bodo strokovne službe pripravile gradivo, ki bo vsebovalo vse ekonomske pokazatelje. Ali se delavci TOZD in TOK zavedajo nujnosti združitve, ali jim je kdo že odgovoril na vprašanja, postavljena že pred referendumom marca meseca? »V ŽIVILIH vemo le to, da smo od združitve 23. 12. 1982, pričakovali veliko več in še zdaleč ne stanja, v kakršnem se nahaja danes naš TOZD« je dejala ŽEGER Dunja, sekretarka OOZK TOZD »ŽIVILA« IZOLA. »Ljudje so nezaupljivi in zato ne želijo ponovne združitve, temveč le delitev dela in sredstev, kot je bilo spre- jeto na referendumu decembra 1982.« Tov. GRIŽONA, direktorja TOZD »ŽIVILA« IZOLA, smo vprašali, kaj je pripeljalo delavce TOZD do take odločitve? »TOZD ŽIVILA je zašla v tak položaj, da se postavlja vprašanje obstoja TOZD. To je posledica neizvrševanja določil samoupravnih aktov, ki so bili sprejeti na referendumu, dne 30. 8. 1983 (STATUT in SaS o združevanju dela delavcev TOZD »ŽIVILA« IZOLA) ^ TOK »AGRARIA« KOPER (bivša TOK »KMETIJSTVO« KOPER) je konkurenčno opravljala dejavnosti, ki bi jih morala opravljati TOZD ŽIVILA IZOLA, t. j. promet na debelo in drobno s sadjem in zelenjavo, PE REKA (Nadaljevanje na 2. str.) t J * OB DNEVU REPUBLIKE $ 29. NOVEMBRU * ISKRENO ČESTITAMO * ★ ★ ★ Družbenopolitični organi ★ Samoupravni organi £ Poslovodni organi * ★ ★ : Pogovor v TOZD Živila Makovec Anica, Grižon Marjan, Žeger Dunja) KMETIJSTVO NA OBALI MORAMO ZDROŽITI (Nadaljevanje s 1. str.) pa je kljub izglasovani pripojitvi k TOZD ŽIVILA (pravno je bila v TOZD ŽIVILA), še vedno delala v imenu in na račun TOK AGRARIA KOPER. Nakar se je tudi pravno ponovno pripojila TOK. S Samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD TIMAV KOPER je prešla maloprodaja s kolonijalnim blagom v DO PRESKRBA KOPER. Takrat je bilo dogovorjeno, da bo DO PRESKRBA KOPER TOZD Maloprodaja od TOZD ŽIVILA IZOLA prevzela vse zaloge v poslovalnicah, ki jih je prevzela, vse zaloge kosovnega blaga v skladišču TOZD ŽIVILA v Izoli, ki so bile izključno namenjene maloprodaji v prodajalnah TOZD ŽIVILA in da bo pri TOZD ŽIVILA nabavljala vse potrebne količine sadja in zelenjave za svojo maloprodajo. DO PRESKRBA KOPER TOZD Maloprodaja se dogovora ni držala. Plačilo zalog v poslovalnicah ni poravnala v roku 3-mese-cev (temveč postopoma v 9-mese-cih in brezobrestno) in prav tako ne zalog kosovnega blaga v skladišču. Zato je morala TOZD ŽIVILA najemati kratkoročne neugodne kredite za plačilo obveznosti. Poleg tega pa DO PRESKRBA ni pri TOZD ŽIVILA nabavila niti kilogram sadja ali zelenjave. Pri vsem tem je zatajila delovna organizacija, ki ni imela posluha za naše težave, kljub temu, da smo na njih opozarjali. Sicer pa smo računali na dejstvo, da smo z DO PRESKRBA KOPER pod isto streho in da se bodo odnosi izboljšali. Vse te »pievare« so imele na delavce določen vpliv in prav tako na referendum, ki ni bil dobro pripravljen. TOZD ima precej dislociranih enot in je težje vplivati na delavce v teh enotah.« Tov. MAKOVEC Anica, predsednica sindikata, je kritično ocenila dogajanja v TOZD po združitvi. Omenila je problem likvidnosti TOZD ter neučinkovitosti komerciale. Neučinkovitost se prikazuje predvsem v nepovezanosti poslovnih enot na komercialnem področju. In kako mislijo v TOK »Agra-ria« Koper? »TOK, ki vključuje le kooperante in pospeševalce, t. j. le golo proizvodnjo, brez odkupa in plasmana nima obstoja« je dejal tov. PRIMOZlC Zvezdan, direktor TOK. »Tudi Zakon o združevanju kmetov predvideva, da je vnovčevanje pridelkov in oskrba združenih kmetov z reprodukcijskim in investicijskim materialom, del glavne dejavnosti — kmetijske proizvodnje. Poleg tega pa smo na predelu, kjer zahteva proizvodnja takojšnji plasma na trgu in ne vidimo vzroka, zakaj bi se med kmetom in grosistom pojavil še en posrednik. Pa tudi, da TOK podpisuje pogodbe s kmeti, pospešuje proizvodnjo, investira v kmetijske komplekse, drugi TOZD pa odkupuje, ni razumljivo. V kolikor želimo nastopati pred kmetom, morajo biti stvari jasne, ker drugače bomo kmeta zgubili. Kmeta zanima le dohodek. S posredništvom pa bo ta še manjši za kmeta, za TOK in TOZD. TOK je veliko sredstev vložila V razvoj živinoreje na izolskem področju. Tej veji kmetijstva TOZD ŽIVILA IZOLA ne posveča pozornosti. Bilo bi izredno neprimerno, da se vlaganje v nadaljnji razvoj živinoreje na tem področju opusti. Do tega bi pa lahko prišlo, v kolikor se ne bomo takoj dogovorili, kako bomo organizirali kmetijstvo na Obali.« Predsedstvo Akcijske konference ZK DO DROGA, je ob obravnavi te problematike ugotovilo, da je problem sicer odprt, da pa bi ga morali celoviteje reševati, saj se v ta problem vpleta tudi del delavcev v Zagrebu, kateri so spadali do 1. 6. 1984 pod TOZD »VINAKOPER« KOPER, sedaj pa so v TOZD »ŽIVILA« IZOLA, kjer se odvija prodaja in nabava sadja in zelenjave. Del delavcev, ki so bili prej organizirani v TOZD »EXCORRADO« KOPER pa je iprešel pod TOZD »VINAKOPER« KOPER, kjer se opravlja tudi dejavnost prodaje alkoholnih in brezalkoholnih pijač. To pomeni, da se dejavnost trgovine opravlja v različnih TOZD in TOK. Nadalje se pojavlja problem pri odkupu blaga, saj pogodbe s kmeti sklepa izključno TOK »AGRARIA« KOPER za obalni del, odkupuje pa se tudi v TOZD »ŽIVILA« IZOLA, saj ima le-ta pravno-formalno gledano vse pravice do tega, ker obsega trgovinska dejavnost tudi možnost odkupa. Toda vse ostale obveznosti, ki izvirajo iz kooperantskih razmerij obvezujejo TOK »AGRARIA« KOPER, t.j. nudenje strokovne pomoči kmetom, regresiranje pri nabavi reproma-teriala ter zavarovanje, oz. vključevanje kmetov kooperantov v sistem invalidsko pokojninskega zavarovanja. V petek, dne 26. 10. 1984, je bila na seji DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE obravnavana PROJEKCIJA RAZVOJNIH MOŽNOSTI KMETIJSTVA NA OBALNEM PODROČJU IN ORGANIZIRANOSTI DRUŽBENO ORGANIZIRANE PROIZVODNJE TEMELJNE ORGANIZACIJE KOOPERANTOV (TOK). Služnostna pravica je stvarna pravica, ki se lahko ustanovi povsod, pri nas pa se največ pojavlja zemljiščna služnost. Kaj je pravzaprav služnost? Služnost 'je pravica in dolžnost, da na služečem zemljišču lastnik dovoli, da se čez njegovo gospodujoče zemljišče ustanavlja določene služnostne pravice, npr. zemljišče spelje vozna ali peš pot ali, da se ustanovi drugačna služnost, ki njega omejuje v njegovi absolutni pravici nad svojim zemljiščem, saj mora dopustiti služnost npr.: vozne ali peš poti, zato ne more absolutno izvrševati svoje pravice. Stvarna služnost se ustanovi s pravnim poslom, z odločbo državnega organa ali pa pridobi s priposestvovanjem. Na podlagi pravnega posla se stvarna služnost pridobi s tem, da se vpiše v javno knjigo. Stvarna služnost se ustanovi z odločbo državnega organa, to je največkrat sodna odločba, če lastnik gospodujoče stvari ne more uporabljati stvari brez ustrezne služnosti. S priposestvovanjem pa se služnost pridobi, če je izvrševal služnost lastnik gospodujoče stvari 20 let, lastnik služne stvari pa temu ni nikoli nasprotoval. Ni pa mogoče priposestvovati stvar- Delegati so podprli predlog Združitve TOK »AGRARIA« KOPER in tozd »Živila« izola v enotno TOK. VODILO ZA. TAKO, ODLOČITEV: Vsa sredstva, tudi zemlja, s katerimi upravlja DO, so družbena lastnina. Zato moramo ta potencial organizirati tako, da bo družbi kar se da najbolje služil. Prvo moramo slediti interesom družbe, DO in nato TOZD. V skladu s pobudo delavskega sveta DO so projekcijo obravnavale družbenopolitične organizacije TOZD »ŽIVILA« IZOLA in predlagale delavskemu svetu TOZD, da imenuje komisijo, katera naj izdela elaborat ekonomske upravičenosti in organiziranosti bodoče temeljne organizacije, v skladu z razvojem kmetijstva na obali. Dne 14. 11. 1984 se je sestal DS TOZD »ŽIVILA« IZOLA in na predlog DPO imenoval predlagano komisijo, ki naj v roku 10 dni pripravi elaborat. M. V. ne služnosti, če je lastnik gospodujoče stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali posestnika služne stvari, če je služnost izvrševal s silo ali zvijačo, ali če je bila služnost dovoljena do preklica. A. S. POPRAVEK V oktobrski številki glasila NAŠ GLAS smo v sestavku »Ribiški praznik — obračun s preteklostjo?« predstavili poslovanje TOZD »RIBA« IZOLA v letu 1983 in v letošnjem letu. Pri navajanju podatkov o porabi goriva je prišlo do pomote. V primerjavi z lansko povprečno ceno, predstavlja dodatni izdatek za gorivo 33 milijonov (in ne milijard) za enako količino goriva, kot smo jo porabili lani. Po zaslugi ČOK Vojka in njegovih sodelavcev znaša prihranek zaradi uvajanja novih nizkoodpornih mrež po grobih izračunih nad 7,6 milijonov (in ne milijard) din letno. TOZD-v. »RIBA« IZOLA in ostalim bralcem se opravičujemo. Kompleks Sermin-Valmarin SLUŽNOSTNA PRAVICA . Iz poročila o 9 mesečnem poslovanju 00 Droga V okviru DO »DROGA« predstavlja dosežena proizvodnja, predelava in ulov 66 % realizacijo plana, je pa istočasno za 4 % nižja od dosežene v istem obdobju lani. Proizvodnja je nižja: — v TOZD »GOSAD« za 940 ton (nižja proizvodnja sladkornih mešanic in vložene povrtnine) — v TOZD »VINAKOPER« na pijačah za 1.084.000 litrov — TOZD »RIBA« — nižji ulov za 1.304 tone — TOZD »SOLINE« — predelava in odprema soli nižja za 1.986.000 din. Proizvodnja v okviru planiranih količin (ali nad njim) je bila dosežena le TOZD »DELAMARIS« — doseganje plana 76 % TOZD »MLEKARNA« — dose- TOZD »MPI« — realiziran celoletni plan (v tem zakol živine 105 %, izdelkov pršutarne za 72 %) V tozdih »SOLINE«, »ZAČIMBA«, »ARGO« in TOK »VINA-KRAS« je zaostajanje proizvodnje glede na letni plan takšno, da je izpad ob kolikor toliko dobri oskrbi z repromaterialom možno do konca leta nadoknaditi, medtem ko izpada proizvodnje V tozdih »GOSAD«, »SUDEST«, »VINAKOPER« in »RIBA« ne bo več možno nadoknaditi. TOZD »SUDEST« in »VINAKOPER« sta plan realizirala 60 %. V tozdu »SUDEST« se ponavlja problem zaradi pomanjkanja riža kot surovin in nižjih količin zdravilnih zelišč; v TOZD »VINAKOPER« Se veliko slabša pa je situacija v TOZD »GOSAD« in TOZD »RIBA«, ki letni plan nista realizirala niti 50 %. TOZD »GOSAD« zaradi izpada predelave in pakiranja sladkorja (vzrok je odstop od predelave zaradi nedoseganja prodajnih cen) in pa nizko dosežene proizvodnje pri vloženi zelenjavi. Predvideno je sicer povečanje te proizvodnje v zadnjem kvartalu, vendar bo TOZD »GOSAD« po oceni do konca leta kljub temu plan realiziral le okrog 65 %. TOZD »GOSAD« je sicer dosegel nad pričakovane rezultate na področju odkupa, kjer je letni plan že presežen, vendar dejavnost odkupa in prodaje ne prikazuje kot proizvodnjo. ganje plana 76 % ( v tem mleko pa problem plasmaja črnih vin in Ulov plave ribe v TOZD »RI- 78 %) ( brezalkoholnih pijač. BA« je realiziran 42 % in pred- PRIKAZ UGOTAVLJANJA DOHODKA IN CiSTEGA DOHODKA ZA OBDOBJE L—IX. 1984 Porabljena Obveznosti Cisti Realizacija sredstva Dohodek iz dohodka dohodek Soline 380.340.407,70 113.553.721,83 266.786.685,54 42.834.216,85 223.952.468,72 Začimba 1.920.369.080,85 1.611.628.175,51 308.740.905,34 138.075.357,40 170.665.547,94 Sudest 585.731.685.16 448.528.438,21 137.203.246.95 90.631.272,95 46.571,974,00 Gosad 786.365.644,63 645.293.347,87 141.072.296,76 69.509.025,50 71.563.271,26 Argo 878.785.566,70 700.977.497,20 177.808.069,50 97.373.702,15 80.434.367,35 Delamaris 1.495.026.349,45 1.082.533.723,01 412.492.626,44 231.167.751,20 181.324.875,24 Riba 619.543.834,71 421.107.543,51 198.436.291,20 108.011.336,70 90.424.954,50 Vinakoper 480.521.422,45 372.667.714,00 107.853.708,45 114.640.926,35 —6.787.217,90 Mlekarna 612.531.421,90 586.606.105,70 25.925.316,20 34.395.157,70 —8.469.841,50 Vinakras 428.659.692,30 336.994.488,50 91.665.203,80 64.937.422,40 26.727.781,40 Kras, MPI 1.419.232.737,28 1.221.604.691,63 197.628.045,65 128.136.185,50 69.491.860,15 Agroservis 122.224.914,64 80.878.662,00 41.346.252,64 14.416.439,60 26.929.813,04 TOK Agraria 938.055.357,90 828.706.368,78 109.348.989.12 64.614.957,00 44.734.032,12 Živila 999.924.199,81 895.572.709,55 104.351.490,26 42.480.021,00 61.871.469,26 Blagovni promet 377.436.372,53 187.674.103,02 189.762.269,51 65.732.423,85 124.029.845,66 DSSS 203.673.698,15 94.243.526,85 ’ 109.430.171,30 21.349.953,48 88.080.217,82 SKUPAJ DO 12.248.422.386,00 9.628.570.817,17 2.619.851.568,90 1.328.306.149,63 1.291.545.419,27 I,—IX. 1983 8.181.457.809,87 6.666.243.669,52 1.515.204.140,35 742.517.424,70 772.696.715,65 % 149,71 144,44 172,90 178,89 167,15 Plan 1984 15.631.729.000,00 12.323.932.000,00 3.307.797.000,00 1.423.428.000,00 1.884.371.000,00 % 78,36 78,13 79,20 93,32 68,54 PRIKAZ DELITVE CiSTEGA DOHODKA ZA OBDOBJE I,—IX. 1984 Stanovanjski Bruto OD sklad ■ Sklad Rezervni skupne porabe sklad Poslovni sklad Izguba Soline Začimba Sudest Gosad Argo Delamaris Riba Vinakoper Mlekarna Vinakras Kras, MPI Agroservis TOK Agraria Živila Blagovni pr. DSSS 42.081 39.100 31.433 51.059 42.951 138.681 90.424 60.565 19.853 26.160, 50.732. 23.765 43.691 51.598 104.017. 87.865 ,342,50 .555,00 .333,00 .856,50 ,637,50 .329,00 :.954,50 i.353,80 874,45 .383,00 .532,00 .306,00 .639,50 .922,50 795.50 132.50 1.737.577.50 1.668.572.50 1.231.503.00 979.202,50 1.898.793.00 6.050.260.00 567.398,40 1.932.042.50 1.410.084.50 2.298.680.00 4.462.132.00 215.085,32 3.000.000.00 6.000.000.00 1.500.000.00 1.650.000.00 1.500.000.00 5.000.000.00 4.500.000.00 100.572,54 2.500.000.00 5.662.500,00 10.671.467.00 12.349.636.00 5.488.130.00 5.642.892.00 7.112.323.00 16.499.705.00 7.905.000,00 1.653.850.00 1.042.392,62 4.174.059,50 7.590.491.00 166.462.081,72 111.546.784,44 6.919.008,00 12.231.320,26 26.971.613,85 15.093.581,24 4.422.285.65 1.299.807,26 2.296.927,16 —67.352.571,70 —28.323.715,95 SKUPAJ DO 903.983.947,25 24.451.331,23 31.413.072,54 80.129.946,12 347.243.409,58 —95.676.287,65 I,—IX. 1983 617.365.825,25 19.871.366,00 26.123.055,36 24.748.968,65 191.529.714,86 —106.942.214,47 % 146,42 123,04 120,25 323,77 181,30 89,46 Plan 1984 1.250.193.000,00 55.898.000,00 56.186.000,00 108.101.000,00 428.024.000,00 —14.031.000,00 % 72,30 43,74 55,90 74,12 81,12 — stavlja le 77 % lanskega ulova v istem obdobju. Osnovni vzrok nizkega ulova naj bi bilo slabo vreme predvsem v času mrakov, kar je onemogočilo ulov predvsem plivaricam. Tudi školjk je veliko manj kot smo planirali, vendar so večje količine prikazane kot nedokončana proizvodnja. IN ŠE FINANČNI POKAZATELJI V primerjavi z rezultati poslovanja v prvem polletju, so devetmesečni rezultati boljši. V primerjavi ,s planom za leto 1984 smo dosegli 78,36 % realizacije; dosežen čisti dohodek pa je v primerjavi s planom 68,54 %. Obveznosti iz dohodka hitro naraščajo. Glede na akutno pomanjkanje likvidnih sredstev so TOZD prisiljene najemati kratkoročne kredite, pri katerih je obrestna stopnja najvišja, kar predstavlja veliko bremenitev za temeljne organizacije. Z izgubo sta zaključili 9-meseč-no poslovanje TOZD »Mlekarna« Dekani in TOZD »Vinakoper« Koper. Vzroki izgube v Mlekarni so predvsem: iztrošenost opreme, visoki stroški odkupa mleka in prevozov ter ozek asortiman mlečnih izdelkov. V TOZD Vinakoper so devet-mesečje zaključili s 67 milijoni zgube. Eden izmed vzrokov je v padanju prodaje črnih vin, le-teh pa TOZD največ prideluje. Poleg tega pestijo TOZD visoke obrestne mere in leto do leto in pol dni dolg ciklus obračanja kapitala. I.F.A.P.I.-na kratko Iz poročila poslovanja v letu 1983 je razvidno, da je firma I.F.A.P.I. zaključila poslovanje pozitivno. Dobiček znaša 212.210.483 Lit. Ustvarjeni dobiček izhaja izključno iz komercialne dejavnosti. Zaradi omejitev maloobmejnega prometa je poslovanje I.F.A.P.I. v letu 1984 otežko-čeno, saj se je obseg poslovanja zmanjšal, medtem ko so fiksni stroški isti. Težave se pojavljajo tudi pri usklajevanju interesov naše DO in interesov italijanskih partnerjev. Interes naše DO je poslovanje s celotnim proizvodnim programom Droge in druge živilske industrije. Strokovne službe bodo morale za poslovanje I.F.A.P.I. v najkrajšem času izdelati proizvodni program, da bo [tako ta firma služila namenu in ciljem, ki smo jim sledili, ko smo jo ustanavljali. Delo disciplinske komisije Čistilna naprava za čiščenje odpadnih vod TOZD Delamaris Izola V Zakonu o delovnih razmerjih ter v naših Pravilnikih o delovnih razmerjih je določeno delo DISCIPLINSKE KOMISIJE. Disciplinska komisija se izvoli tako, da se v vsaki temeljni organizaciji, v TOK in DSSS izvoli člane disciplinske komisije, medtem ko se predsednik disciplinske komisije voli v vseh TOZD, TOK in DSSS po enotni listi. Poleg članov, ki so delavci v vsaki TOZD, TOK in DSSS, se izvolijo tudi člani iz liste Zbora združenega dela skupščine občine tiste občine, kjer ima sedež TOZD, TOK in DSSS. Za vsak posamezen primer imenuje predsednik disciplinske komisije senat, v katerem je lahko sam kot predsednik, lahko pa namesto sebe imenuje drugega predsednika senata za posamezen primer. Senat je tričlanski, sestavljajo ga predsednik senata, član iz TOZD, TOK ali DSSS, kjer je zaposlen delavec, katerega se obravnava in en član senata, kot zunanji član, iz liste Zbora združenega dela skupščine občine. Poleg senata sodelujejo pri obravnavi predsednik Izvršnega odbora sindikata, če je potrebno delavska kontrola in prijavitelj. Prijavitelj je lahko le točno določena oseba, to je direktor TOZD, TOK ali vodja DSSS, delavski svet, Izvršni odbor sindikata, delavska kontrola. Pobudo za disciplinski postopek pa lah-iko da vsak delavec, ki je pri svojem delu naletel na kršitev delovnih obveznosti po Pravilniku o delovnih razmerjih. Pri obravnavi se ugotavlja odgovornost delavca, ki je lahko tudi odškodninska oziroma lahko senat disciplinske komisije istočasno, ko sklepa o kršitvi delovnih obveznosti, določi tudi višino škode, katero mora delavec povrniti. Poleg disciplinske komisije lahko o odškodnini sklepa tudi delavski svet, na predlog senata disciplinske komisije, ali katere druge komisije. Senat disciplinske komisije lahko delavca oprosti, če ugotovi, da delavec ni kršil delovnih obveznosti, lahko pa delavcu izreče enega izmed določenih ukrepov, in sicer: opomin, javni opomin, prerazporeditev na druga dela oz. naloge, denarno kazen in prenehanje delovnega razmerja. Ob izreku denarne kazni in prenehanja delovnega razmerja lahko senat določi to kazen le pogojno, s tem, da se kazen ne bo izvršila, če delavec v določenem času ne stori nove kršitve delovne obveznosti. Vendar pa se, v kolikor delavec v roku dveh let napravi novo kršitev delovne obveznosti, šteje izrečena kazen kot obteževalna okoliščina pri izreku naslednje kazni. V DO DROGI je precej kršitev delovnih obveznosti, precej pa je v zadnjem času tudi odškodninskih zahtevkov. Posebej se od- škodninski zahtevki uveljavljajo pri inventurnih manjkih ali pri drugih oblikah, kjer se odtujuje družbena lastnina. Tak postopek v delovni organizaciji je obvezen tudi kasneje za postopek pred sodišči združenega dela ali pa pri rednih sodiščih v kazenskih zadevah, kjer se zahteva odškodnina od delavca. Po končani obravnavi senat sprejme sklep o odgovornosti in o izrečenem ukrepu. Delavec in ostali, ki sodelujejo v postopku, prejmejo sklep, s katerim se ugotavlja odgovornost in izreka delavcu ustrezen ukrep. Na ta sklep se lahko pritožita delavec in prijavitelj na Delavski svet temeljne organizacije. Delavski svet temeljne organizacije mora odločiti v roku 30 dni o pritožbi, po predhodnem stališču Izvršnega odbora sindikata. V nasprotnem primeru je možna pritožba na Sodišče združenega dela. Delavec se ne more pritožiti na Sodišče združenega dela, če ni izkoristil kot prvo pristojnost delavski svet TOZD, razen, če delavski svet ni odločil o pritožbi v roku 30 dni. Delavski svet ob obravnavi pritožbe lahko zavrne ugovor kot neutemeljen in potrdi odločbo senata disciplinske komisije, ugovor ugodi in odločbo disciplinske komisije razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje disciplinski komisiji, lahko pa tudi ugovoru ugodi in odločbo disciplinske komisije spremeni na svoji seji. Delavski svet mora izdati pismeno odločbo, na katero je nato možna pritožba na sodišče združenega dela. S tem se v temeljni organizaciji in delovni organizaciji konča postopek, s katerim se je odločalo o odgovornosti delavca za kršitev delovnih obveznosti. A. S. Z gradbenimi deli so začeli maja letos in je do sedaj izvršenih približno 70 odstotkov. Izvajalec del je DO STAVBENIK Koper. Rok za dobavo opreme je mesec marec ’85. Oprema je skoraj v celoti domača. Montažo opreme in instalacij bo opravil SMELT iz Ljubljane. Princip delovanja čistilne naprave je: fizikalno in kemično čiščenje tehnoloških odpadnih vod. Parametri glede učinka čiščenja odpadnih vod so izdelani na podlagi polindustrijskih testov. Biološko čiščenje teh vod je neizvedljivo, kar so pokazali že opravljeni poizkusi. Biološko čiščenje opravljajo v glavnem mikroorganizmi, ki ne bi prenesli zelo velikih nihanj v koncentraciji soli, ki se pojavljajo ravno v DELAMARISOVIH odpadnih vodah. Zaradi tega bodo v TOZD skušali rešiti problem biološkega či- ščenja odpadnih vod v kombinaciji z mestnimi odpadnimi vodami, oz. mestno čistilno napravo. M. V. PROGRAM UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE POSLOVANJA TOZD »DELAMARIS«, ki je bil po predhodni obravnavi sprejet na DS TOZD dne 16. 3. 1984, se v glavnem realizira (širše o programu ukrepov — NAS GLAS št. 1/84). Iz poročila o izvajanju ukrepov (izdelano v oktobru ’84) je razvidno, da so bili izvršeni pozitivni premiki v poslovanju. V primerjavi z lanskim letom, v enalkem časovnem obdobju, t.j. v prvih devetih mesecih, se je proizvodnja povečala za 13,7 odstotka ali za 700,6 ton izdelkov. Povečal se je izkoristek surovin in izkoriščenost kapacitet (iz 50 odstotkov na 70 odstotkov). S poslovanjem je bilo. ustvarjeno 42.643.546,24 din skladov, medtem ko je bila v enakem časovnem obdobju v letu 1983 izkazana izguba v višini 22.201.126,15 din. Proizvodnja je potekala kontinuirano, kar pomeni, da je bila oskrba s surovinami urejena. V TOZD so začeli odvajati namenska sredstva za reševanje stanovanjskih problemov, čeprav minimalno glede na potrebe. Pozitivni premiki so rezultat tržnih razmer na domačem trgu in izvozu, dobrega sodelovanja služb v DO »DROGA«, zlasti »BLAGOVNEGA PROMETA«, sodelovanja SOZD TIMAV in ne nazadnje prizadevnega dela večine delavcev TOZD DELAMARIS. (Iz poročila o izvajanju ukrepov za izboljšanje poslovanja TOZD DELAMARIS) i Investicijski program »Modernizacija in povečanje proizvodnje ribjih izdelkov« TOZD »DELAMARIS« IZOLA je v izvajanju. Proizvodna hala (gradbena dela) bo zaključena verjetno decembra letos, dokončno opremljena, t. j. s postrojenjem pa bo poleti naslednje leto. Oprema bo predvsem iz Španije, ki bo prispela v marcu mesecu. POTOVANJA V JAJCE Daleč, daleč je že tisti čas. Polna štiri desetletja so že od takrat, a vendar se zdi, kot bi bilo včeraj. Mestece Jajce ni le mestecc prebivalstva te republike, v kateri so takorekoč zastopane vse jugoslovanske nacionalnosti, ampak je mestece vseh jugoslovanskih narodov od Jesenic do Gevgelije, je rojstno mesto novo Jugoslavije, mesto naše stvarnosti, hotenj in obveznosti delati in živeti v duhu Avnojskih izročil. POT TOVARIŠTVA IN SPOMINOV! ... »Pomemben element v pripravah za SLO je prenašanje tradicij, izkušenj iz NOB, in vaš pohod ima v tem smislu neprecenljiv pomen. Na pohodu se boste srečevali s pomniki revolucije, srečevali se boste z ljudmi, ki so to revolucijo izbojevali. Spoznali boste, kaj je pomenilo in kaj pomeni bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Utrdili boste spoznanje, da si lahko sami pišemo zgodovino in krojimo svojo usodo le v najtrdnejši povezanosti vseh narodov in narodnosti (...)« S temi besedami je pospremil na pot pred dvemi leti, Aldo TER-NOVEC, član Republiškega štaba za teritorialno obrambo SRS, pohodnike pohoda po poteh slovenske delegacije II. zasedanja AVNOJ. Tako ali podobno so po-ispremili pohodnike tega tradicionalnega pohoda tudi številni drugi predstavniki že vse od leta 1971, ko je ta avnojska karavana mladincev, borcev in pripadnikov JLA prvič odšla na svojo štirinajstdnevno pot po sledeh delegatov slovenske delegacije zgodovinskega zasedanja v Jajcu. To je pot tovarištva in spominov, pot bratstva in enotnosti, pot, ki neguje, ohranja in plemeniti generacije mladih. Pohod je velika šola samoupravljanja, šola življenja, človekovih vrlin in njegove zavesti, je tisto, kar daje zgodovinskim dogodkom trajno življenje in vsebino. In ko mladi iz raznih krajev Slovenije, borci in pripadniki JLA vseh narodov in narodnosti vsako leto izpred doma JLA v Ljubljani odhajajo na dolgo in naporno pot do Jajca, duh Avnoja vedno znova zaživi in sporočaj svoj pomen. Za pohodniki je Žužemberk, in kmalu zatem jih sprejmejo v svoj objem Kočevski gozdovi, drevesa, in šepetajo in pripovedujejo. Baza 20, »glavno mesto« slovenskega partizanstva in slovenske državnosti, jih popelje v trenutke takratnega časa, ko se je na pot odpravljala slovenska delegacija ... November 1943. Ofenziva na Rogu je končana. Baza 20 je prizorišče priprav na dolgo pot delegatov, ki so bili izbrani na kočevskem zboru. Zaradi objektivnih težav nekaterih delegatov ni. Za odhod je pripravljena slovenska delegacija v sestavi: Boris KIDRlC, Josip VIDMAR, Josip RUS, Zoran POLIČ, France LUBEJ, Edvard KOCBEK, Tone FAJFAR, Marjan BRECELJ, general Jaka AVSlČ, Josip JERAS, slikar Božidar JAKAC, Ivan NO-VAK-Očka, zdravnik dr. Pavle LUNAČEK, Mica ŠLANDROVA in dr. Lado VAVPETIČ. Tu so tudi France SVETEK, dr. Maks SNUDERL in dr. Anton KRŽIŠNIK, vendar zaradi težav, ki bi jih morali prenašati glede na svoje zdravstveno stanje, ostanejo doma. Prav tako ostane doma tudi delegat Janez HRIBAR, ki ima vneto nogo. Edvard KARDELJ je že pred mesecem dni odpotoval k Vrhovnemu štabu. Franc LESKOŠEK se je ta čas mudil nekje na Primorskem. Franc ROZMAN-Stane, Ivan MAČEK-Matija in še nekateri drugi izvoljeni delegati pa na pot ne morejo zaradi vojaških nalogJ Zaščitna četa pod poveljstvom Albina GRAJZERJA je pripravljena in dolga ter težavna pot na zasedanje se pričenja ... i Osemindvajset let kasneje, nekaj prej, v poletnih mesecih, ter tako vsako naslednje leto zapuščajo prizorišče Baze 20 tudi pohodniki mladinske pohodne brigade Avnoj. Preveva jih misel na težke dni roške ofenzive in kar težko verjamejo, da je ta kraj ostal nedotaknjen in skrit pred očmi sovražnika. Pot jih vodi iz objema roških gozdov do majhne vasice Sinji vrh, ki jih sprejme s široko odprtimi rokami in gostoljubjem, ki so ga bili deležni tudi delegati slovenske delegacije novembra 1943. Svetla nit, začeta v časih teme in velike preizkušnje, se ohranja iz desetletja v desetletje ... Večer ob Kolpi. Na travniku poleg te čudovite reke stoji tabor. Pohodniki mladinske pohodne brigade Avnoj se pogovarjajo z domačini, ljudmi, ki so pomagali slovenskim delegatom priti na hrvaško stran. Tudi njih bodo pripeljali čez in s tem še bolj ponazorili dogodke takratnega, že precej mrzlega novembrskega večera. V nebo švigajo goreče iskre iz velikega kresa, sliši se pesem, ki ugaša v valovih bistrei Kolpe. PREK KOLPE NA HRVAŠKO STRAN Obeta se lep dan. Prvi zamahi vesel čolnarja ŽAGARJA plosko udarjajo po gladini živo zelene Kolpe. Nekaj brigadirjev s pesmijo zapušča slovenski breg reke in maha v pozdrav domačinom Damlja in Sinjega vrha. Franc ŽAGAR, človek, ki je skupaj s Francem ŠEBALJEM v zavetju nočne teme prepeljal na drugo stran tudi delegate v novembru 1943, varno pripelje čez tudi pohodnike ... Pred desetletji, ko je sovražnik teptal našo zemljo, je bilo potrebno izpeljati manever prehoda prek reke v največji konspiraciji. Ob zavarovanju zaščitne čete delegati varno stečejo tudi čez cesto Karlovac-Reka in že nadaljujejo pot proti Ogulinu, kjer naj bi se srečali z Ogulinskim odredom. Zima je bila na vidiku in prve snežinke so jih že pozdravljale z neba. Pred delegati se je dvigal Klek, razdrapana gora nad Ogulinom. Bil je že 11. november. Ob spremstvu domačih partizanov je kolona nadaljevala svo-po pot ob reki Mrežnici in prek nje prešla na osvobojeno ozemlje. Počitki, pohodi, mraz, sneg, vse to postaja vsakodnevna stvarnost. Za njimi ostaja Periasica, ki pa je tako rekoč vsa požgana, kljub vsemu jim je nudila zavetje in topimo. Perjasico zapuščajo na kamionih. Med potjo zaidejo v snežne zamete Male Kapele. Končno se znajdejo v Otočcu, središču hrvaškega osvobojenega ozemlja. Tu je zbranih nekaj desetin najbolj znanih političnih in vojaških voditeljev Slovenije in Hrvaške. Tu so tudi pesnik Vladimir NAZOR, dr. Ivan RIBAR in še vrsta mož, ki so se odpravljali na potovanje v Bosno. 17. november: Delegati se vkrcajo na kamione in nadaljujejo svojo pot proti takrat še neznanemu kraju zasedanja. Oboroženo spremstvo, ki je spremljalo slovenske delegate, se je večji del tu poslovilo, z njimi jih le nekaj nadaljuje pot v Bosno. S kamioni se peljejo do bližine Ud-bine, od tod dalje pa morajo spet peš. Obe delegaciji, skupaj s spremstvom, ponovno zavijeta v hribe na samotne poti in mimo vasic, ki jim nudijo vse gostoljubje. Težavna pot po snegu in blatu jih je pripeljala do ceste Bihač-Knin, ki so jo nadzorovali Nemci skupaj s četniki in ustaši. Poveljstvo nad kolono prevzame Jaka AVSlČ, ki ima najvišji čin med vojaki. Sele zvečer pa so lahko cesto prešli, saj je po njej ves dan vozilo ogromno kamionov in tankov. Čez drn in strn, prek vrtač in globeli jih je pot pripeljala v Doljane; kjer so jih domačini, ki so se prejšnji večer umaknili v gozdove, ker so mislili, da se bliža sovražnik, prijazno sprejeli in jih pogostili z najboljšim, kar so imeli. Popoldne so zbrali kolono voz in z njimi odpeljali delegate do Une. Ti so jo tik ob njenem izviru tudi prešli in se ponovno podali na težavno pešačenje, ki je predstavljalo precejšen napor zlasti za najstarejše delegate ... UPORNI SRB Krampi in lopate žvenketajo, razlega se brigadirska pesem. Okrog spomenika vstaje hrvaškega naroda v Srbu je delovni prostor. Spominski park je v izgradnji. Ze nekaj let poteka tu zvezna mladinska delovna akcija. Vsakič pa se tu ustavijo tudi pohodniki mladinske pohodne brigade Avnoj. Tako je bilo tudi pred dvema letoma, ko so skupaj z brigadirji zasadili krampe in lopate in jim nekaj ur pomagali urejevati spominski park ... Za njimi so ostali Lika, Kor-dun, kraji, ki nemo pričajo o krvnem davku, ki ga je plačalo to prebivalstvo v najtežjih dneh naše zgodovine. Sedaj so v Srbu in pred njimi je Bosna, kjer so se odvijale največje epopeje narodnoosvobodilnega boja. Tu pred spomenikom jim predstavniki borčevske organizacije pripovedujejo o NOB in njihovem upornem Srbu, ki je zanetil upor hrvaškega ljudstva in pognal kolo zgodovine v smer prihodnosti ... Pred desetletji, na pragu zgodovinskega zasedanja, je bila to goreča in neustavljiva želja, ki se ni uklonila niti naj hujšim represalijam, ki so jih nad prebivalstvom izvajali okupatorji in njihovi plačanci. Srb je bila takrat ena sama ruševina, celih je bilo le nekaj hiš, tako da so de- legati prespali na slami v »komandi mesta«, zatem pa so se odpeljali na malih bosanskih vozičkih proti Trubarju. Kmalu po njihovem odhodu so v Srb vdrli nemški tanki in le sreči se imajo delegati zahvaliti, da so pravočasno odšli. Pri Trubarju sta delegate čakala dva kamiona in odpeljali so se proti Drvarju. Med tem časom se je znočilo in kamioni so neutrudno hiteli proti jugu čez Glamoško polje. V bližini Glamoča jih je iz daljave »pozdravilo« nekaj strelov, ki so jih izstrelili četniki, ki so se klatili po robovih osvobojenega partizanskega ozemlja. Pozno ponoči so prispeli v Livno. Tu pa so ostali vse do 28. novembra. Nekaj dni so bili gostje prijaznih domačinov in ti dnevi so jim pomagali pozabiti tegobe dolge poti. Sele v Livnu pa so tudi zvedeli, da bo zasedanje v Jajcu. Tja je od delegatov najprej odšel KIDRIČ, kmalu za njim pa še VIDMAR in slikar JAKAC. Drugi so čakali, da odidejo na pot, ko za to pride čas ... ODLOČITEV Janko GREGORIČ, Albinca HOČEVAR-Mali, Tončka VODNIK, Vene CVETKOVIČ in z njimi že prek 1300 pohodnikov mladinske -pohodne brigade Avnoj, kakor še vrsta drugih udeležencev, borcev in pripadnikov JLA, je v vseh teh letih že doživelo del tistega, kar so doživljali delegati v zgodovinski noči v Sokolskem domu. Res da ne tako, a vendar so jim pričevanja, posneta na magnetofonski trak ter pripovedovanja udeležencev — delegatov samih dokaj dobro osvetlila in pričarala takratno razpoloženje ... 29. november 1943: Ulice so polne partizanske — Titove vojske. Z vseh koncev prihajajo predstavniki ljudstva. Slovenski delegati so že tu. Iz Livna so prispeli nekaj ur pred tem. Poiskala sta jih KARDELJ in KIDRIČ ter jih odvedla v Zaklonišče ob tovarni Elektrina na drugi strani mesta. Tu prebijejo skoraj ves dan, ker so se že nekaj dni vrstili letalski napadi na mesto. Ukvarjajo se s pripravami na zasedanje ter pregledujejo načrte sklepov, ki naj bi bili predloženi zasedanju Protifašističnega sveta. Kmalu po prihodu se predstavijo tovarišu Titu. Dotlej ga večina od delegatov še ni videla. Z vsemi se rokuje in izrazi veliko veselje, da so srečno prispeli. Ko se je zmračilo, so delegati iz vseh krajev Jugoslavije — razen iz Makedonije od koder delegati niso mogli priti — začeli polniti dvorano Sokolskega doma. Na sorazmerno majhnem prostoru se je zbralo prek 300 ljudi raznih narodov in narodnosti, predstavnikov ljudstva. Tu so bili nekateri stari politiki, ki so se pridružili NOB, prišli so stari srbski borci, ki jim je bila to že tretja vojna, pravoslavni duhovniki in muslimanski hodže, ženske in mladina, največ pa je bilo partizanskih komandantov in vodilnih organizatorjev osvobodilnega boja. V pričakovanju zgodovinskih odločitev je vladala velika nestrpnost. Oglasila se je partizanska pesem, ki se je spremenila v navdušeno pozdravljanje, ko je vstopil Tito s svojimi najožjimi sodelavci. (Nadaljevanje na 6. str.) POMOL ZA PRISTAJANJE RIBIŠKIH LADIJ OB HLADILNICI TOZD DELAMARIS SODELOVANJE DELAVCEV »DROGE« USPEŠNO RAZVIJA Z VOJNO MARNARICO SE Z nasipanjem obale so pričeli leta 1982, ko so začeli z rušenjem dela tovarne. Glede na to, da v času nasipanja niso bile opravljene geomehanske raziskave, so jih morali opraviti kasneje. Ko so bile le-te opravljene, so morali traso spreminjati. Zato so pričeli z betoniranjem zidu šele novembra letos. Obalni zid bo verjetno končan januarja naslednje leto. Urediti pa bodo morali tudi obalo do hladilnice. Ob pomolu bodo pristajale vse naše ladje, večje, t. j. tiste z lebdečo kočo dve hkrati, manjše tudi tri. Tu se bodo vršile vse manipulacije z ribo, ki bo prišla v Izolo. Ustanovitev planinske skupine „Droga” V skladu s stališči in sklepi Problemske konference o društvih, ki jo je organizirala SZDL Slovenije v Ljubljani, dne 8. 4. 1981, predlaga referentka za šport in rekreacijo DE Družbeni standard in splošne zadeve pri DO »DROGA« PORTOROŽ, ustanovitev Planinske skupine »DROGA« PORTOROŽ«, v sestavu Obalnega PD Koper (OPD). Akcija vključevanja delavcev DO »DROGA« v Planinsko društvo, ki je potekala meseca februarja tega leta je pokazala, da je v naši DO že kar lepo število članov PD — planincev, da pa je to članstvo dokaj pasivno. Ker je za našo domovino planinec zaradi svoje vztrajnosti, smisla za orientacijo, poznavanja okolja in sposobnosti gibanja v naravi, zlasti v gozdovih in gorah v vseh vremenskih razmerah, še posebno pomemben faktor v SLO in DS, smo dolžni storiti vse, da omogočimo čim večjemu številu naših delavcev možnost hoje v naravo. Da dosežemo navedeni cilj, je bila potrebna ustanovitev Planinske skupine DO »Droga« Portorož. Ustanovni zbor, bo 26. 11. 84 ob 17. uri, v sejni dvorani Skladišča soli v Portorožu. POTOVANJA V JAJCE Pred dnevi smo se ob prijetnem pozibavanju (ladje namreč) pogovarjali s KOŠTOMAJ Bojanom — kapetanom patrolnega čolna KALNIK 132, predvsem o skupnem sodelovanju na športnem področju. Dogovorili smo se za prvo športno srečanje v malem nogometu, šahu, namiznem tenisu in streljanju. Organizirali ga bomo v mesecu decembru 1984, ko bo ladja ponovno prišla v izolsko pristanišče. Nadaljevali in razširjali pa bi sodelovanje tudi v kulturni dejavnosti, zlasti pa si posadke ladij želijo sodelovanja z mladino. Predlagamo OO ZSMS, da občasno organizirajo, za začetek sodelovanja, s člani posadk ogled predstav Obalnega gledališkega abonmaja, kino predstav ipd. N. Ravbar (Nadaljevanje s 5. str.) Na govorniški oder je najprej stopil dr. Ivan RIBAR, ki je pričel zborovanje. Izvoljeno je bilo predsedstvo in takoj zatem je spregovoril Tito. Dvorana je grmela od navdušenega pozdravljanja, toda Tito je stal mirno pred njimi, ne zanesenjaško željan slave, ampak kot revolucionarni voditelj svojega ljudstva, kateremu je posvetil svoje življenje. Podal je svoje poročilo, za njim pa so se zvrstili še številni govorniki iz vseh pokrajin, ljudje raznovrstnih prepričanj; predstavniki nekdanjega političnega življenja so se vrstili za mladimi novimi ljudmi, ki so nosili na svojih ramenih vso težo NOB. Spregovorila je bojujoča se Jugoslavija in vse je prevzemalo enotno prizadevanje, doseči zmago nad tujimi in domačimi sovražniki ter ustvariti novo Jugoslavijo, osvobojeno socialnega in narodnega zatiranja, domovino enakopravnih narodov in narodnosti, v kateri bo imelo ljudstvo vso oblast. Proti jutru je bila sprejeta deklaracija; zajemala je zgodovinske sklepe, ki so prelomno usmerili tok jugoslovanske zgodovine in njenih narodov ter narodnosti. Rodila se je nova Jugoslavija. Padla je odločitev, še mnogo žrtev pa je bilo, preden je končno zasijala luč svobode, ki je omogočila, da so bili zgodovinski sklepi Avnoja lahko v celoti uresničeni... Danes živimo v svobodi, v domovini, za katero je žrtvovalo svoje življenje prek 1.700.000 žrtev. Prav ta cena, ki smo jo morali plačati za to, kar danes imamo, pa je in mora biti vedno pred našimi očmi. Se posebno v času, ko smo zašli v težave in preživljamo enega najtežjih obdobij ,po vojni. Svoboda je samo ena in zanjo se splača boriti. To so na pohodu Avnoj izrazili tudi mladi iz najrazličnejših okolij in s tem potrdili, da mora duh Avnoja vselej živeti. Se posebno po 40-letnem jubileju pa moramo zastaviti vse sile, da njegova vsebina ne bo pozabljena. CENTRALNI ARHIV DROGE V IZOLI — KONČNO PRIMERNI PROSTORI Nekaj prostora v našem glasilu smo arhivu že odstopili. Prostor pr jc arhivu odstopil tudi TOZD »DELAMARIS« IZOLA, kamor se je skoraj že v celoti preselil. S selitvijo so začeli 12. oktobra letos. Preseliti morajo še del arhiva, lociranega v TOZD »SOLINE« SECA in sežanski del arhiva. Predvidevajo da bo to urejeno do pomladi 1985.