Poštviva plačana v gotovini LETO L ŠTEV. 46 Hoper, petek Ik. novembra 1952 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN je seveda gradnja nove šole v Gra-r-lšču v Islri, ki se je .pravkar pričela, saj vemo, da je sedaj v vsej sežanski Istri le ena državna Šola, po vseh ostalih vaseh pa so šole v zasilnih privatnih stavbah. Nove šole so nujno potrebne tudi v Hrastovljah, v Obrovem, Materiji, v Poljanah in v Kovčieah, kjer so jih sedaj pričeli zidati. Mnogo šol čaka tudi na večja popravila kot v Zazidu, Podgorju, R ak i I o veu. Movražu, Povirju in drugod. Ve.like so luili potrebe po ostalih kulturnih in prosvetnih domovih v okraju. Dejstvo je, da okraji do sedaj se nima nobenega telovadnega ali kultunnega doma, razen že omenjenih zadružnih domov. V Sežani ie nujno zgraditi kulturni dom in telovadnico, saj Sežana kot mesto Nadaljevanje na 10. strani Sežana prvi električni mlin. ki ¡e hkrati tudi največje poslopje v teh krajih. Istra ni bodo s tem mlinom zelo zadovoljni, saj morajo sedaj svoje žito vozili v mlin največ v Dekani, za kar imajo mnogo stroškov in veliko izgubo časa. Za nadaljnje izboljšanje še nezadostnega zdravstvenega stanja v okraju bo treba čimprej zgraditi zdravstveni dom v Gračišču v Istri, ker verno, da celotna Istra danes nima niti zdravstvene ambulante niti zdravnika. 35 vasi s preko ,5000 prebivalci je. odvisnih v celoti le od zdravnika in lekarne v 30 km oddaljeni Kozini. Prav tako je nujno dokončati zdravstveni doni v Pod-grachi, zdravstveno ambulanto v Materiji, urediti zdravstveno ambulanto z materinskimi posvetovalnicami v Pregarju, ,!ako da bodo tudi Brkini imeli prcpoitrebne zdravstvene ustanove. Razumljivo je, da bo treba tako v Istri kot v Podgradu namestiti tudi potrebne zdravnike. V Sežani jo prav tako potrebno uredili okrajno higiensko postajo. Pa tudi v Kozini bo treba zgradili zdravstveni dom in postaviti tudi zobno ambulanto. Zdravstveni ambulanti sta prav lako potrebni tudi v Dulov-Ijah in Vrabcah. Mnogo je poleg tega še potreb na prosvetnem in kulturnem področju, posebno pa pni šolstvu, ker je znano, da sežanski okraj daleč zaostaja za ostalo Slovenijo. Najnujnejša pa Sedež okrajnega LO Kljub ogromnemu delu in velikim uspehom, doseženim v teh letih, obstajajo v sežanskom okraju še veliki problemi tako gospodarskega kakor kulturno - socialnega značaja, ki jih bo v bodočih lotih moral reševati okrajni ljudski odbor kot občinski ljudski odbori, kajti gospodarski kot kulturni in socialni razvoj še vedno močno zaostaja za povprečjem ostale Slovenije. Umestno je, da se prav sedaj, ko stojimo tik pred izvolitvijo novega okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov, nekoliko seznanimo s temi problemi, da bo politično in upravno delo kot gospodarska aktivnost bolj učinkovita in da se s temi problemi seznanijo vsi voliloi sežanskega okraja. Razumljivo je, da bodo morali bodoči novoizvoljeni okrajni ljudski odbor kot prizadeti občinski ljudski odbori najprej posvetili vso skrb, da se v okraju dovršijo najprej industrijski objekti, kot je nova tovarna pletenin, ki so ji potrebna še razna notranja dela in dol opreme, za kar bo potrebnih še okoli 25 milijonov dinarjev. Ko bo ta objekt končan, bo nova tovarna zaposlila lahko do 500 ljudi. Vso skrb bo treba v bodoče posvetiti industrijskemu podjetju »Kraški marmor« v Vrhovljah, podjetju, ki ima doma surovinske baze, kolikor hoče, in dobre kvalitete, ki v inozemstvu po nji zelo povprašujejo. Potrebno je le obrate opremiti z modernimi stroji, da se bodo izdelki tudi primerno poccmili in bo podjetje sposobno konkurirati tudi na mednarodnem tržišču. Za razvoj kake druge industrije v sežanskem okraju ni pogojev, razen morda za industrijsko apnenico v Podgorju, kjer se nahaja Velika količina odličnega apnenca v neposredni bližani železnice. Uporabi se lahko že izdelan projekt s predvideno kapaicdtcto dveh vagonov apna na dan, Apno bi razen za široko potrošnjo v okraju plasirali lahko na Reki, Puli, pa tudi v Trstu in Kopru, v mestih, kjer mnogo zidajo. Za to apnenico bi bilo potrebnih okrog 25 milijonov dinarjev investicij. V Sežani je tudi tik pred koncem izvršitve važen objekt nove mlekarne, kjer že montirajo potrebne stroje, tako da bo mlekarna v bodočem letu že pričela delno obratovati s pa-sterizaoijo mleka. Nova mlekarna bo najmodernoje opremljena z zmogljivostjo različne predelave mleka do 100 hI na dan. Mlekarna bo v sežanskem okraju zelo važna za nadaljnji razvoj živinoreje, seveda bo treba za kompletno opremo za polno kapaciteto še okrog 70 milijonov dinarjev investicij. Okraj Sežana bo moral glavno pozornost posvetiti razvoju kmetijstva, predvsem pa vinogradništva, sadjarstva in živinoreje. Za vinogradništvo so dani najboljši pogoja v Istri, kjer bo treba z za-početim rigolanjem in sajenjem trt nujno nadaljevati. V občini Črni kal, v Gračišču je možno zrigolati še najmanj 150 ha površine za nove vinograde in sadovnjake. Proizvodnja vina se v teh krajih lahko dvigne od sedanjih 6 tisoč hI na najmanj 13 tisoč hI. Za izvedbo takega obširnega dela bo potrebnih najmanj 30 milijonov dinarjev. Prav tako bi bilo nujno v tem predelu misliti na gradnjo velike zadružne vinske kleli s kapaciteto najmanj 50 vagonov vina, saj danes v delu Istre, ki spada pod sežanski okraj, siploh nimajo vinskih kleti. S tako kletjo bi se kvaliteta vina zelo izboljšala. Važen problem vinogradništva je v sežanskem okraju tudi obnova vinogradov terana in njihova razširitev. Znano je, da so vinogradi večinoma žc stari, zato bo potrebno v bodočih štirih letih obnoviti najmanj 10 ha, zasaditi pa najmanj 20 ha nove površine, čc bomo hoteli obdržati vsaj sedanjo višino proizvodnje ( okrog 10.000 hl). V zvezi s tem je seveda nujno misliti na ureditev večje trs-nice in tla matienjak, ki je žc v Komnu. Za ureditev sadovnjakov pa je treba nujno urediti potrebne drevesnice, ki sta predvideni v Odolint in Komnu, obe s kapaciteto -10.000 dreves na leto. V daljši perspektivi pa bo za izboljšanje kmetijske proizvodnje potrebno mislili tudi na iz-sušltev okrog 100 ha močvirnatega zemljišča v Moravču .v Istri ter 10 ha v Malih Ločah v Brkinih. Prav tako bo treba nadaljevati letos zapo-četo ureditev hudournikov pri Sočer-gi v Istri in v Gornji Branici. Živinorejo na Krasu pa bo mogoče dvigniti na boljšo stopnjo in doječi večjo mlečnost z melioracijo in razširitvijo deteljišč na račun manj donosnih kultur, posebno pa koruze. Pogozdovanju Krasa bo v bodoče treba posvetiti še večjo pozornost, posebno glede na lansko veliko škodo, povzročeno gozdovom po zmrzali. Pogozditii bo treba nujno v bodočih nekaj letih na novo najmanj 2000 ha površine. Izsekovanje gozdov pa omejiti na minimum. Velik problem nastaja v okraju tudi s potrebami novih cest tako v Brkinih kot v Istri. Kol nujno pa je treba dokončati zapoc'elo novo cesto Obrovo—Pregarje, prav tako pa dokončati večje popravilo cest Zavr-hek — Barka — Masliee — Materija — Tatre, Črnikal — Osp in Gračišče — Movraž. Razširiti jc nujno tudi cesto Vrabce — Stjak. V okraju čaka še vedno na elektrifikacijo okrog 35 vasi, od teh največ v Istri. V prihodnjem letu bo treba napeti vse sile, da se elektrifikacija v Istri zaključi, prav tako tudi v Brkinih. Največje delo pa čaka okraj v prihodnjem letu pri nadaljevanju gradnje vodovoda Dörnberg—Lipa—Sezama, za kar bo treba še, okrog 100 milijonov dinarjev. Da je ta vodovod življenjsko važen za Kras, lahko sklepamo že iz tega, da na ta novi vodovod čaka nova bolnica TBC v Sežani in vsi ostali industrijski objekti, kot Tovarna pletenin, mlekarna itd. Za dovoljno preskrbo z vodo bo moral okraj stalno skrbeli še več kot celo desetletje, saj vemo, da je le tnalo vasi, kjer ni problema preskrbe z zdravo pitno vodo, tako na Krasu, v Brkinih kot tudi v Istri. Rešitev problema vode v sežanskem okraju je vezana na ogromne investicije. Prav tako tudi kanalizacija, kot najbolj pereča pa v centru Sežane. Pereč je tudi problem vzdrževanja državnega fonda stanovanj, ki so povsod potrebna večjih popravil, v Sežani in Divači pa se kaže iz dneva v dan večja potreba po gradnji tudi novih stanovanj glede na znatno povečanje šlevnla prebivalstva. V Kubedti v Istri pa bo prihodnje leto pričel obratovati Ker smo redakcijo prejšnje številke naišega liista zakjiuči.li nekako na polovici dela V.I. kongresa KPJ. bomo v idanašnlji številki seznanili naše bralce z nadaljnj m delc.m in zaključki .te,ga nedvomno en:ga najpomembnejših dogodkov po osvoboditvi. Za vise udeležence bo ostal zapisan v spominu peti da.n kongresa kot izredno pomemben in slovesen dogodek: s slavnostnim govorom tov. Milovana Djilasa so namreč proslavili. 35-'etnAco VeHke oktobrske revolucije. »Epohalni pomen oktobrske revolucije — je dejal Milovan Djilas — so morali na koncu priznaii tudi njeni sovražniki. Njenega pom.na za človeštvo in za socializem pa ne more zmanjšati niti poznejša izdaja Oktobrske revolucije po sovjetski birokraciji s Stalinom na čelu. Duh Oktobra m misel Marxa. Engelisa in Lenina živita in se razvijata v jugoslovanski stvarnosti, živita in ustvarjata v neustraš1 jivi. revolucionarni osebnosti tovariša Tita.« Besede tov. Djilasa so večkrat prekinjali s ploskanjem in večmi-nutnimi ovacijami, ki >so se na koncu pretile v mogočno petje »Irvter-nacionale« in v pesem, ki je v dneh kongresa večkrat odmevala v kongresni dvorani: »Druže Tito, vodja komunista, Partija j'e ko stmce či-. .sta.« f Med pomembnejši dogodki petega dne kongresa 'je bil tudi referat tov. Aleksandra Rankoviča 0 predlogu statuta in o nekaterih organi- zacijskih vpraašnjih Partije, katerega pa prinašamo na drugem me- StiU. Seat i in izadnji dam kongresa je prebral poroči o kand. daeijske komisije tov, Edvard Kardelj, Dej il je. da šteje 1'15'ta centralnega komiteja 109 člani v, dečim je pr<=j štel CK 04 članov. Povečano število članov CK je tov. Kardelj utemeljil z zadnjim povečanim številom član v organizacije. Po p fedližitvi li-r, ki so jo delegati sog'a'3'n , p "trd li, ji tov. Kardelj p'jasni!, z ik j ni več na lis i bivšega č an.a polilbiroja Blagoje Nešik .v ča. De/jal je, da je Neškovič veis črs od resolucije In-foi-mbiroja c/lmhoval glede vprašanja borbe proti zaisuižnjevanju naših narodov od Sovje ske zveze, kar je tudi sam priznat. V dopo.Manisk im dem k ngresa je nato tov. D j uro Salaj pr bral poročilo komisije, ki je ¿mila na'ogo proučiti zadevo Ljub-draga Djuriča. Dejal je, da je komisija ugotovila, da je bil Dj.uričev i pad v naprej pi Spravljen anti partijski in sovražni postopek. Na predlog k-mis:j? so d begati soglasno izključili Dju- |||1Í| V ' i i t ; $ I i Marini Tiln odzdravijo delegatom Zvesta revolucionarnim načelom NOB in čuvar njenih pridobitev je Ljudska fronta po vzgledu in pod vodstvom Komunistične partije na razvalinah starega izkoriščevalskcga družbenega reda povedla ljudske množice v boj za utrjevanje njihove krvavo izbojevane oblasti, za odstranitev sledov okupatorjevega divjanja ¡11 jih uspešno vodila v najtežjem obdobju naše socialistične graditve. V svojem volilnem programu za volitve v OLO leta 1950 si je Ljudska fronta postavila nalogo nadaljnjega razvijanja demokratičnih pridobitev. razvijanje in utrjevanje ff=hov socialističnega gospodarstva, ustvarjanje socialističnih družbenih odnosov in dviganje življenjske ravni ter kulturne stopnje našega prebivalstva. Ko pregledujemo opravljeno delo, ponosno ugotovi jamo, da smo program Ljudske fronte uspešno izvrševali in izvršili ter v splošnem razvoju našeaa družbenega življenja in so-eiali-tičnib odnosov dosegli še mno-un več. Silen razmah na vseh področjih javne dejavnosti nam je omogočil. da smo občutno dvignili življenjsko raven naših delovnih ljudi. Dosledni marksističnemu nauku smo uspeli ustvariti Marxovo zami-el »Tovarne delavcem«. Tako ie Ljudska fronta odpravila birokratski način vodenja našega gospodarstva in izbojevala delavskemu razredu možnost. da neposredno upravlja proizvajalna sredstva in vodi proizvodnjo, V hciiu za socialistično preobrazbo va-i je Liudska fronta dokončno odpravila vse ostanke fevdalnih in kapitalističnih izkoriščevalskih oblik. Z agrotehničnimi ukrepi, s podporo v mehanizaciji in vsestransko strokovno pomočjo smo postavili temelje za razvoj naprednega kmetijstva in zadružništva. Po mnogih naših vaseh je zasvetila električna luč, zrasle so nove gospodarske zgradbe in utrdila se je izmenjava blaga med mestom in vasjo. Na kulturno-pro-svetnem področju uspešno odpravljamo posledice okrutne in mračnjaške politike vseh okupatorjev in zatiralcev našega delovnega človeka. Po naših vaseh in meitih <0 zrasle nove šole, ljudska oblast pa je izdatno podiprla vso kulluriin-prosvrtno dejavno«! delovnesa človeka. Uspehi, ki jih ie doseglo naše delovno ljudstvo, najbolje potrjujejo pravilno politiko naše Ljui ke fronte. Ljudska fronta se pripravlja na sedanje volitve z zavestjo, da je svojo d al ž nosi do našega delnvnesa ljudstva opravila. Čakajo jo pa še nove naloge. Te so predvsem: nadaljnje konkretno poglabljanje socialistične demokracije, dviganje naše industrijske in kmet i j-ke zmogljivosti in s tem življenjske ravni delovnih ljudi. Da bo Fronta to dosegla si postavlja kot najvažnejšo nalogo 'nenehno in skrbno delo za vsestransko vzgojo in razgledanost ter zrelost svojih članov, ki so poklicani. da odločajo o javnih koristih. Nadalje je stalna naloga Fronte borba za utrjevanje socialističnih odnosov v naših podjetjih in občinah, borba za utrjevanje bratstva in enotnosti med našimi narodi, borba »roti mračnim silam Kominforma in Vatikana, proti razbijaškiin elementom, ki nas skušajo odvrniti od socialistične graditve in jo zavirati. Gospodar ki razvoj in napredek na vseli področjih naših občin in mest je neločljivo vezan z gospodarskim razvojem vse naše domovine, zato storimo vse, da bodo naši skupni uspehi še večji. VOLIVCI. ČLANI FRONTE! Ko se pripravljamo na sedanje volitve v okrajni Ljudski odbor in v mestne ler občinski; ljudske odbore ter v zbore proizvajalcev, moramo dokazati našo' politično zrelost, f'n bomo izbrali v ljudske odbore najboljše borec za socializem. Odloč- > nnslmpinio proiti vsem tistim, ki bi skušali na kakršen koli način vriniti v organe oblasti špekulante in agente vseli nam sovražnih tujih sil. ostanke bivših izkoriščevalcev in po-litikantov na vasi in v mestu, ki bi hoteli z lažnimi obliubami in parolami zavajati naše delovne ljudi. Borimo se za zmago kandidatov, ki so že z dolom dokazali, da bodo kot ljudski odborniki dorasli bodočim nalogam in vodili socialistično politiko, Zbori volivoev naj v našem aktivnem delu postanejo orožje delovnega ljudstva, postanejo naj mesto, kjer l.io vsak odbornik dajal obračun svoiema dela. DELAVCI. DELAVKE! Na volitve ?<• pripravljate, ko ste že dosegli velike nmehe v krenitvi gospodarstva v naše,m okraju. Sami upravljate podjetja in po izvoljenih odbornikih boste sodelovali v uprav-lian ju vaše občine, mesta in okraja. Zato aktivno sodelujte pri volitvah in glasujte za take kandidate, ki «te n niili prepričani, da bodo vodili tako politiko, ki najbolj ustreza in-iTptom vašim 111 vseh delovnih ljudi. Poalmbliajte vašo razredno zavest in z nadaljevanjem borbe proti razrednim sovražnikom izpolnili ite svojo inlernaoinnali.slu?no proletarsko dolžnost. KMETJE IN RIBIČI! Kakor ste, tesno združeni z delavskim razredom, prispevali svoj delež k graditvi socializma doslej, poglabljajte še nadalje vez med vami in delavci ter razvijajte in utrjujte vse oblike naprednega kmetovanja: ribiči, skrbite za moderniziranje ribolova. DELOVNA INTELIGENCA! Na vseh področjih: v gospodarstvu, prosveti, kulturi, šolstvu, zdravstvu 111 drugod ste prispevali po vseh svojih sposobnostih k ustvarjanju doseženih pridobitev. Dosedanji naš socialistični razvoj omogoča uspesen napredek kulture in znanosti med našim ljudstvom, Tekmujte z našimi delavci in delovnimi krneti za nadaljnji socialistični razvoj in splošen napredek! ŽENE! V socialistični družbi ste si priborile pravico, da enakopravno nastopate v upravi našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Poslužite se priboijenih pravic in z vašim glasom najboljšim možem in ženam pomagajte reševati dnevna vprašanja našega življenja. MLADINA! V naši socialisliieni stvarnosti imaš vse možnosti in perspektive, da se razvijaš in usposabljaš ter da se udejstvuješ v javnem življenju. Utrjuj se fizično ¡11 moralno: uči se 111 lusposabljalj se v svoji stroki. Za vse to imaš danes najširše možnosti. Zavedaj se, da boš predvsem ti uživala sadove naših skupnih naporov. Zaitio glasuj za svojo lepšo prihodnost, za socializem! SLOVENCI IN ITALIJANI! V pogojih naše socialistične ureditve imate možnost medsebojnega sodelovanja in razvijanja svoje nacionalne zavesti 111 kulture. Utrjevanje bratstva in enotnosti med tukaj živečima narodoma je pogoj za skupen napredek in za napredek vsakega naroda še posebej. VSI NA VOLITVE! Fronta bo pod vodstvom komunistov in 11a podlagi sklepov VI. kongresa KPJ uresničevala težnje našega delovnega ljudstva po napredku, po boljšem 111 srečnejšem življenju. Glasujte za kandidate Fronte. glasujte za program Fronte, glasujte za najboljše borce za socializem ! Naj živi simbol naše borbenosti, vztrajnosti in odločnosti — tovariš Tito!' Okrajni odbor Ljudske fron te. riča iz organizacije. Nato so soglasno «prejeli resolucijo o nalogah in vlogi Zveze komunistov Jugoslavije, Nekoliko po peti uri popoldne je šesti kongres KPJ — sedaj Zveze komunistov Jugoslavije — zaključil s svojim delom. Delegati so izvolili nov 109 članski centralni komite in novo 23-članisiko .centralno revizijsko komisijo. Socialni isestav novega OK ZKJ je naslednji: 41 delavcev, 63 intelektualcev, 3 kmetije in 2 uslužbenca. Zakjučno besedo je imel generalni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije tov. Tito, ki je ,med drugim dejal: »Ta kongires ima zgodovinski pomen zaradi tega, ker je na njem prišla do polnega izraza zmaga .nad Iniform biro jem in ker je bila na njem jasno začrtana pot našega prihodnjega dela in rezultati, ki smo jih dosegli. Pozivam vas, tovariši delegati, da še bolj kot do sedaj branite, kar je najdražje našemu ljudstvu in nam komunistom in to je enotnost in monolitnost. Bodite nosilci te enotnosti v ljudstvu in prepričan sem skupaj z vsemi vami, da bo naša zmaga sigurna.« Delegar.i ,so z viharnimi ovacijami pozdravili zaključne besede tov. Tita. Za tem so .vsi vstali in zapeli »Intemacionalo« ter še dolgo vzklikali maršalu Titiu in Zvezi .komunistov Jugoslavije. Vsi delegati so se nato napotili v središče mesta, kjer .se je zbrala ogromna množica 100.000 ljudi na veličastnem mitingu v počastitev Seistega kongresa. Na mitingu je govoril tov. Moša Pijade. Takoj po končanem kongresu je zasedal novoizvoljeni centralni komite, ki je na prvi seji izvolil izvršni odbor centralnega komiteja. Za generalnega sekretarja Zveze komunistov Jugoslavija so izvolili maršala Tita, za člane .izvršnega odbora pa maršala Tita, Edvarda Kardelja. Milovana Djilasa. Aleksandra Rankoviča, Borisa Kidriča, Mošo Pijada, Ivana Gošnjaka, Sve-tozarja Vukmanoviča. Djura Sala-ja, Djura Pucarja, Lazarja Kolišev-skega, Franca Leskovška in Vladi-mirja Bakariča, Izvoli i so tudi sekretariat izvršnega odbora, v katerem so tov. Tito, Kardelj, Djilas, Rankovič, Kidrič in Gošnjak. Za predsednika centralne revizijske komisije so izvoili Milijana Neoriči-ča, za predsednika kontrolne komisije ZKJ pa Krsto Popivodo. bo uradno obiskal London V Beogradu so v ponedeljek javili, da je predsednik jugoslovanske vlade maršal Ti.to sprejel pouabito za ob>sk Ang'iji, ki mu ga je v imenu bri anske vlade izročil angleški zunanji minister Eden ob svojem obisku v Beogradu. Datum, ko bo maršal Tito obiskal Veliko Britanijo, pa še ni določen. Angleška spodnja zbornica je v ponedeljek s ploskanjem pozdravila spo)-oči'o podtajnika za zunanje zadeve Nuttinga, da je maršal Tito sprejel povabilo angleške vlade. Laburistični poslanec Ernest Davies, bivši podtajnik v zunanjem ministrstvu. je dejal, da bodo ta obisk spr'tsje'e vse stiranke z enakim zadovoljstvom. CJu©zz iirnuDseirirasEsjfhi reuij i itd časepisem Pristojen oddelek VUJLA je sporočil, da je dovoljeno uvažati iz cone A v jugoslovansko cono STO naslednje inozemske časopise in revije: Avstria: Presse, Tagepos:'., Wiener Iliustiien'.e Zeitung. Oesitereichi-sche Zeitung: Italija: Ii Mondo, II Ponte, I'l.us-trar.ione Italiana, Risorgimento socialista, II Sole, 24 Ore, Stadio, Calcio e Ciiclisimo ItRiistraio, Sape-re, Selezione in vse modne revije; Nemčija: Der Stehn, Munchener Ilustrirte Zeitung, Frank.ufurier Allgemeine Zeitung, Munchener Zeitung, Wunderwelt; Svica: Weltwoche. Neue Zuericher Zeitung, Basler Zeitung; Z DA: Time, Life. stestuta ZiCJ Eden najpomebnejših dogodkov na Šestem kongresu v Zagrebu je bi! referat Aleksandra Ranko.v.ča o predlogu novega statuta in o nekaterih oinganizgaeijiskih vprašanjih Zveze komunistov Jugoslavije. Tov. Aleksander Rankcvic je v svojem govorni poudaril, da je ena najznačilnejših razlik novega predloga statuta od starega v načinu dela osnovnih organizacij ZKJ, na katerih bo odslej težišče organizacije ZKJ ter več odgovornosti koil doslej. Namai/to starega prak. ¡cističnega postavljanja nalog osnovnim organizacijam ZKJ, kar >je pretvarjalo Partijo v privesek državnega aparata, kakor je to praksa v Sovjetski zvezi, poudarja novi predlog kot glavno nalogo osnovnih organizacij ZKJ, da deluj f jo kot politične organizacije, neposredno povezane z množicami delovnega ljudstva. v smislu čuvanja ¡socialisti čnih načel in b-irbe za dvig socialistične zavesti delovnih ljudi. Med drugitmi pomembnimi razlikami 'starega o,d novega statuta je u-kinitev kandidatnega stažaza člane, ukinitev staža, za kandidate in člane CK ZKJ in za člane CK ljudskih republik, ukinitev repub'i-škLh partijskih konferenc in nov način delovanja partijskih organizacij na teremu. V zvezi s tem je tov. Rankovič poudaril, da bo sicer še naprej ostala v veljavi organizacija po produkcijskem principu, toda organizacije ZKJ v administrativnih ustanovah, množičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah bodo ukinili, člane ZKJ pa bodo ne glede na poklic vključili na mestu njihove zaposlitve v organizacijo ZKJ kraja, kjer stanujejo. Tov. Rankovič je nato poudaril, da so dali predlog novega statuta v diskusijo članom republiških CK, še predno je bil objavljen v .tisku in da je zato prišlo sorazmerno malo dodatnih pred'ogov. Med najvažnejšimi do datnimi predlogi je omeniti predlog, da se opusti kolektivno kaznovanje članov ZKJ. Novi predlog statuta — je poudaril tov. Rankovič — je odraz dejanske vloge, ki jo danes zavzema ZKJ v naši domovini, na današnji ravni družbenega pazvoja. Naloga ZKJ kot politične organizacije je. da vzgaja zavest širokih ljudskih množic, da vodi borbo proiti vsem pojavom in tendencam birokratiizma. borbo proti privilegijem, borbo za pravi lik člana ZKJ, da se bori za izgradnjo socializma, za ohranitev nacionalne neodvisnosti ter bratstva, enotnosti in enakopravnosti jugoslovanskih narodov. Povezanost ZKJ z ljudstvom ni fraza ali demagoška parola, zato je po statutu delovanje ZKJ javno. Sklepi se sprejemajo na sestankih, katerim lahko prisostvujejo tudi nečlani. Zatem je tov. Rankovič poudaril, da je ZKJ s pravilno politiko med delovnim ljudstvom od petega do šestega kongresa številčno narasla. Od petega kongresa je članstvo naraslo za 311.204 člane ali 60.47% vsega sedanjega članstva. Število članov organizacije ZKJ znaša danes 4.72% vsega prebivalstva Jugosh-vije. Število delavcev je naraslo zj 112.311, nameščencev .za 89.807 in •kmntov za 99.121, V organizaciji ZKJ je danes 131.940 žena, število članov v JLA pa se je povečali od petega do šestega kongresa zt 90.000. Za vse te poraste je značilno, da so u 'idili osnovne organizacije ZKJ, v podjetjih in vaseh pi so ustanovili nove osnovne organizacije. Povečalo se je tudi število delavcev v organizaciji, tako da se je izboljšal njen socialni sestav. Na konciu je tov. Rankovič omenil še podatke, ki jasno zanikujejo gibanje zahodnega in kominformov-skega tiska, ki fcd hcitel prikaEati. da je jugoslovanska organizacija ZKJ polna informbiroijevcev. Od let a 1948 do sedaj je bilo administrativno kaznovanih 11.118 oseb. od katerih so jih do sedaj izpusti i že 7.039, Civilna in vojaška sodišča so do sedaj obsodila 2.572 oseb. od katerih so jih izpustili 492. Vsi ti so bili obsojeni zaradi hude vohunske dejavnosti in izdajstva domovine. Med kaznovanimi sttalno pada število delavcev in bili so večinomi nepaitijci, — moč, demokratičnost in humanost naše oblasti, katere cilj je socializem in socialistična demokracija, a ne uničevanja ljudstva. S- Korejsko vpraašnje je brez dvoma eno najvažnejših na sedanje,m zasedanju Glavne skupščine OZN, od kaierega prav gotovo zavisi v veliki meri mir v svetu. To nam jasno dokszuje ves potek sedanjega zasedanja. Vrati se govornik za govornikom, predlogov je bilo že ne-š-teio, pa kljiuo vsemu ni prišlo še do t ''-akršneg-i SKle. -i Lahko rečemo, da tega sklepa tudi :ii bilo ' pričakovati pred ameri->\"i:ni predse iniškimi volitvami, to-da sedaj je postalo celotno vprašanje se bolj komplicirano. V Združenih državah Amerike je nepričakovano zmagal republikanski kandidat Eisenhower, za katerega se pa še ne ve, kakšno sil al Išče bo zavzel, oziroma na kakšen način misli pristopiti k" reševanju tega delikatne-ga vprašanja. Vse,m je znano, da je vejna na Koreji borba Amerike in Sovjeitske zveze- za -vplivna področja. oziroma da je to -imperialistična vojna dveh velesil in da so Korejci postranskega, pomena. Eisenhower je v volilni kampanji res obljubil, da se bo podal na Korejo, če bo izvoljen, toda po izvolitvi je prav tako zavrnil vsako odgovornost za dosedanje delo in postopanje demokratske vlade s Truma-nom na čelu. Dejal je, da bo prevzel odgovornost šele, ko se bo vselil v Belo hišo, a to bo šele 20. januarja prihodnje leito. Sedaj pa noče dati nobenih izjav glede Korejskega vprašanja, tako da na zasedanju glavne sikupščine OZN ne vedo, kako bi to vpraša-njareševali in če ga tudi rešijo, ali bo imelo trajno vrednost. Lahko se zgodi, da Eisenhower cb svojem nastopu zavzame nasprotno stališče cd tistega, ki ga bi zavzela s cd aru j a Trumanova vlada v Organizaciji združenih narodov. V New York sta prispela tudi francoski zunanji minister Schumann in angleški zunanji minister Edsn in slepila v stik z vodji raznih delegacij, da bi se podrobno poučila o položaju. V takem zmedenem treniu'iiku je mile pred političnim odborom najavljen govor o Koreji sovdeiliaki zune-nji minister Višinski, ki pa -daje malo upanja za sporazum. Po atar-em -sovjatislkem receptu je napada-l vodilne kroge Združenih dr.žav Amerike in jim očital, da ijim ni na tem, da bi se vojna končala'in da bi se korejsko vprašanje rešilo. Zalem je predložil sovjetsko res sulici j o. po kateri naj bi ustanovili komisijo neposredno zainteresiranih strank in drugih držav ki niso udeležene v korejski vojni. Ta komisija naj bi pcdvzela takoj ukrepe za rešitev korejskega Kairo, prve dni novembra. 1952. Ves Egipt, predvsem pa Kairo in Aleksandrija, je še vedno v znamenju revolucije, ki jo je sprožil 23. julija s svojim uporom proti Faruku simpatični general Nagib. V vseh važnejših -uradih, srečuješ mlade, simpatične in okusno oblečene častnike, elito egiptiske vojske. Poleg ostalih odlikovanj se zlasti ponašajo s posebnim časL-n-im trakom v črno boli in rdeč* barvi, ki so ga podelili vsem, ki so sodelovali v revoluciji. Trak je o-benem simbol velikih dogodkov zadnjega časa. Na licih teh mladih in idealizma polnih sodelavcev generala Nagiba igra izraz zmagoslavja in v nSstopu se izraža odločnost. Zato pa so tem boilj potlačeni starejši častniki, ki nimajo pravice do častnega traku — torej niso sodelovali v prevratu — in ki so preko noči izgubili udobna mesta ter se znašli lam, kamor po svoij sposobnosti spadajo ali pa so bili celo odpuščeni iz vojske, odnosno zaprli. Teh je skoraj pet sto. Pri uporu je namreč sodcl-ovalo lč okrog HO častnikov, sprva pa je zaroto zasnovalo le 10 do 12, ki jim v Kairu pravijo »Komite čistih«. Težko je že danes ugotoviti, kdo jo tem možem odločne volje prvi nadel ta vzdevek, prav gotovo pa ga jim so dali zaradi njihove odločitve, da nometejo s korupcijo, ki je v Egiptu prikipela do roba. Res pa je tudi. da govorijo v Kairu o voditeljih upora, da živijo in delajo v najtesneje povezani skupnosti. Politična vloga tega komiteja jc vprašanja -na- podlaihi zdruáiiíive obeh Korej, ki naj jo izvedejo Korejci sami pod nadzorstvom te komisije. VišiniSkijev predlog lahko brez bojazni označimo kot nov manever sovjetske vlade, .saj nam izkušnje dovolj jasno govore, da se Sovjetska zveza tudi svojega lastnega predloga .ne bi držala, čeprav bi ga vse članice OZN sprejele, V tem primeru bi gotovo našla nove izgovore, da bi se zadeva zavlekla, ker je pač cilj sovjetske zunanje politike. držati ves svejt v stalni napetosti, iz .katere misli da bo izvlekla za selbe največ koristi. V ponedeljek 10. t. m. je glavni tajnik Organizacije združenih narodov Trygvc Lic nenadoma in nepričakovano podal ostavko na svoj položaj. Med delegacijami na zasedanju glavne skupščine je nenadni odstop T.rvgvc Ličja vzbudil veliko presenečenje, ker" je do tega prišlo prav sedaj, ko zasedanja šc niso končana in ko mi prišlo še do nikakršnih sklepov glede glavnih vprašanj, o katerih morajo razpravljati. Trvgve Lic jc v svojem pismu, naslovljenem na predsednika sedanjega zasedanja Pearsona objasni-1, da se je želel umaknili že leta 1950, ko mu je potekel mandat. Pristal jc na podaljšanje samo zaradi toga, ker je naipa-d na Koreji ustvaril lake okoliščine, da so ga prisilile nadaljevati s tajniškim poslovanjem. V pismu poudarja, da je danes položaj dokaj različen, ker so Združeni narodi zavrnili napad na Koreji in da ho lahko prišlo do premirja, če so Sovjetska zveza, Maocetungova Kitajska in Severni Korejci iskreni v svoji želji, da napravijo konec vojni. Razen tega omenja Lic, da če hi se svetovni položaj še poslabšal, bo s tem pripomogel, da vprašanje glavnega tajnika ne bo niti ,v najmanjši meri škodovalo upanju, da pride do novega sporazuma, ki naj prepreči svetovno katastrofo. S svojo izja-vo je Trygve Lie brez dvoma označil Sovjetsko zvezo kot državo, ki preprečuje premirje na Koreji, torej kol pobudnika napada. kar je težka obtožba proti krc-ineljskim mogoiteem. S svojim od-sitoipom jc hotel na vsak način omogočili, da bi Čimprej dosegli sporazum o premirju in da bi se odstranilo to najnevarnejše žarišče svetovne katastrofe. Trvgve Lic je dal ostavko tudi zaradi tega, ker ga Sovjetska zveza in njeni sateliti niso hoteli priznali za glavnega tajnika OZN. Sistematično so ga bojkotirali, La-ko da v resnici ne hi mogel imeti vloge v morebitnem posredovanju v koren jskcrn vprašanju. Opazovalci v New Yorku so pripomnili, da je bilo pri sovjetski delegaciji opaziti zadovoljstvo ob njegovem odstopu. V današnjem sprehodu se bomo malo zaustavili no Evropi, kjer so še vsi pod v-liscm zmage Eisenhoiverja na ameriških predsedniških volitvah. Službeni krosi v zapadnih evropskih prestolnicah seveda nočejo dajati še nobenih uradnih izjav, kako se bodo v bodočnosti razvijali odnosi med Zapadno Evropo in Ameriko. Že sedaj pa lahko rečemo, da hi v Angliji rajši videli zmago demokrata Stcvensona kot pa Eisenhowcr-ja. Vodja levega krila angleške laburistične stranke Bcvan je v ponedeljek na velikem zborovanju odkrito povedal, da je večji del britanr skega ljudstva globoko razočaran nad izidom ameriških volitev. Dcja.l je, da britansko ljudstvo ne ho podprlo EisenhoM-erja, če ho skušal napraviti konec vojni na Koreji z razširitvijo spopada na azijsko celino. Tudi bivši laburistični minister Strac.hv je dejal, da se mir na Daljnem vzhodu lahko vzpostavi, samo če ho novi ameriški predsednik spremenil amc- Zsinje čvze prihajajo i?. Ornega kontinenta ra-zburljivve vesti. Na vseh koncih in krajih te ogromne in bogate Afrike se dvigajo rnzno-vrslna plemena proti svojim stoletnim izkiriščevvalcem in zahtevajo svoje pravice. Doslej smo bili navajeni, da smo slišali o neredih v Tuniisiu, v Maroku, v Egiptu in v Južno afriški u-niji, toda prav te dni prihajajo tudi vesti o krvavih neredih v Keniji, ki so se razširili tudi na sosednjo Tanganiko. Angleži, ki so gospodarji več kot polovice Črnega konitinerula in nadzorujejo dobršen del ostale Afrike, so hoteli svetu 5'F prikazati dogodke v Keniji kot de-lo itrjne terori.si ičtos organizacije Mau-Mau, ki da nima nič skupnega z legalno borbo dcrn;čin:iv za dosego -svojih pravic. Kasneje so pa vendarle prodrle v svet vesti, da ne gre za navadno teroristično organizacijo. temveč za upor tamkajšnjega ljudstiva proti neizmernemu izkoriščanju, ki ga izvajajo belci nad domačini. Peščica angleških ve-leiposesn tiko-v, ki imajo v rokah vso oblast, vojsko in policijo, potiska domačine iz plodnih pokrajin in jih uporablja kot navadne sužnje na velepjsestivih ali pa kot sluge v svojih razkošnih palačah. približno takšna, kakor jo ima odbor ali vodstvo kake politične stranke, ki daje osnovna navodila za ukrepe odnosno linijo vlade. Seveda pa uživa osebnost generala Nagiba v komiteju in vsem današnjem egiplskem javnem življenju dominantni položaj. Vse kaže, da se general Nagib vedno bolj razvija od navadnega političnega predstavnika vojske v močnega državnika. Njega je šele malo pred udarom postavil komite za voditelja vstaje, toda Lo bolj zaradi praktičnih razlogov, medtem ko je. ostal voditelj in usmerjevalec revo-luoi-je ves čas komite kol celota. Zaradi tega poznavalci dogodkov ne pripisujejo posameznih dejanj, ki oblikujejo življenje današnjega Egipta, toliko Nagibu, temveč v prvi vrsti komiteju revolucionarnih častnikov. Seveda pa vsakdanji dogodki vedno bolj kažejo, da je v komiteju Nagih najmočnejša, -najodloenejša . in najsposobnejša osebnost, ki je dorasel nalogam časa. Zaradi tega se vedno bolj združujejo vajeti celotnega revolucionarnega dogajanja v Egiptu in njegovega političnega življenja v Nagi bo vih rokah. V Egiptu ni človeka, ki bi zanikal Naglbove poveljniško sposobnosti, Vojake zna s svojim iskrenim in toplim nastopom takoj pridobiti. Toda zadnji teden, ko je prepotoval vso deželo, se je pokazalo v dovolj žarki luči, da jc z njim vse ljudstvo. Po priljubljenosti pri ljudeh jo prav gotovo posekal tudi nekdanjega vaf-dističnega voditelja Musíala Naha-sa. Toda čeprav postaja vedno bolj osrednja politična osebnost, je ostal zvest svojim sodelavcem izza prevrata in se 7. njimi posvetuje o vseh ukrepih vlade. Sprva ni nihče v Egiptu vedel, kdo izmed častnikov je član komiteja. Toda kmalu sit prodrli v javnost dve imeni: polkovnik Rašad Meliauma in major Auvar el Sadad, ki je danes tiskovni šef vojske in tako tudi vrhovni cenzor tiska. Rašad Mehauna pa je poleg Nagiba edini častnik in član komiteja, ki je takoj po pre-vrailu bil imenovan za ministra in jc obenem postal član danes že razpu-ščc.nesa tričlanskega rcgcintskega sveta. Zatrjujejo, da jc' Mehauna zasnoval načrt o prevratu. Že zdaj pa je jasno, da Nagibu ni politično dorasel in zaradi političnih diferenc jc moral razpustiti regentsiki sveit. Očitali so mu predvsem, da se je vmešaval v politične dogodke brez prejšnjega dovoljenja komiteja. Čeprav je danes praktično v Egiptu najvišja oblast komite revolucionarnih častnikov, vendar Nagib svoje vlade ni sestavil iz častnikov in celo Mehauna se je moral umakniti. Le v najvažnejših ministrstvih so posamezni častniki nekakšni komisarji. Ker jc večina prejšnjih egiptskih politikov diskrcditiirana, sc je moral general Nagib temeljito truditi, da si jc našel dovolj poštenih sodelav- a-iško politiko lia tem področju in če 1)0 priznal Maocelungovo Kitajsko. Tudi v Parizu živijo pod vtisom ameriških volitev in ugibajo, kakšno pni ho ubral Eisonhower in če Lo Še podpiral francoska prizadevanja v Ind-ikini in Evropi, kakor jc to delala Trumanova vlada. Na splošno pa lahko ugotovimo, da jc bila Ei-senhov,crjeva izvolitev z zadovoljstvom sprejela v vseli desničarskih in nacionalističnih strankah. zlasti še v Italiji, ker upajo, da bodo deležni še večje pomoči, kakor jim jo je doslej dajat Truman. Značilno za italijansko prosjačenje in prilizovanjo jc tudi dejstvo, da je Lil ravno za časa predsedniških volitev na obisku v Ameriki italijanski obrambni minister Paeciardi. ki je že uro po prvih objavljenih rezultatih tekel čestitat Eisenhowerju. Službeni krogi v Zapadni Jiemčiji so izrazili svoje zadovoljstvo nad izvolitvijo Eisenhouerja. ker upajo na njegovo vsestransko podporo slede Posarja. glede vključitve Nemčije v Atlantski pakt an evropsko obrambno vojsko. V nedeljo so bile upravne volitve v treh nemških deželah: Porenje — Palatinat, Severno Porenje — West-falska in Nižje Saško. Na splošno nemško politiko rezultati teh volitev ne bodo imeli nobenesa vpliva, toda ugotoviti je treba, da so se okrepili soeial-demokrati in da so povečali svoje gla. -i.ve delničarji, med katerimi kar mrgoli bivših nacistov in ki jih vodijo tudi nekateri vojni zločinci. ki so bili pred kratkim izpuščeni iz zaporov. Na Spodnjem Saškem je bil izvoljen za občinskega svetovalca celo bivši poveljnik Hitlerjevega glavnesa stana Schepmann. Sploh se opaža v Nemčiji nevarno jačanje bivših nacistov, ki zamaskirano nastopajo pod imenom raznih strank. Zato ni toliko kriva sedanja bonska vlada, kolikor okupacijske sile. ki stalno izpuščaju bivše nacistične zločince iz zaporov ali pa jim opraščajo še preostali del kazni. (Vi v • \ Italijanska štorklja nese svoja mía dice na slovensko obalo pri Devinu. cev za svojo vlado. Glavna njegova opora pa je, kljub temu, da sc je umaknil v privatno življenje, njegov prednik, prijatelj in sodelavec Ali Maher. V Kairu ni nobena tajnost, da jc Ali Mslier svetovalec v vseh važnejših ukrepih vlade in da je •mnoge sam do podrobnosti pripravil. Prav tako zatrjujejo ljudje iz njegove bližine ,da sc ukvarja s problemom egiptskih strank in pripravlja enotno politično stranko. Poznavalci novih razmer v Egiptu zatrjujejo, da se je umaknil iz predsedstva vlade v sporazumu z Nagibom odnosno komitejem in da bo po zaključku prvega revolucionarnega obdobja postal ministrski predsednik ter ho njegova naloga -pripeljali Egiip-I v novo ustavno državno življenje. Seveda bo moral počakati, da popusti dinamična moc revolucije, ki ima pred seboj še lepo vrsto nujnih opravil. Slaba stran revolucije in obdobja, v katerem je Egipt danes, je dejstvo, da dogajanje vse ure več leži na ramenih enega samega človeka, namreč Nagiba. Poleg lega pa sc močno občuti, da celotna revolucija ni porodila izdelanega ideološkega programa. ki postaja vc-dno bolj potreben. Zatrjujejo, da je naloga Ali Ma-herja, tejra široko, razgledanega ter zelo izobraženega politika, da da epi piski revoluciji ideološki, predvsem politični, gospodarski in socialni program. Dotlej pa jc Nagibova naloga, da s svojim ugledom in močno osebnostjo oživlja revolucionarni duh ¿ti jc prav gotovo močno zajel vre egiptsko ljudstvo. t—vim. w JJišžidi Afriki Južnoafriški uniji predseduje znani Hitlerj.-v oboževale?, rasizma pastor dr. Malap. Odkar je ta človek na oblasti, je izsilil v parlamentu proti črncem in Indijcem že veliko zaiki.nov. ki so za las podobni Hitlerjevim zakonom proti Židom v Nemčiji. Malan in njegovi sodelavci tega tudi ne. skrivajo, saj javno propagirajo nacistično teorijo o rasizmu in o večvrednosti bele rase. Lahko trdimo. da so jc Hitlerjev duh preselil v Južno Afriko in tam žanje sedaj svoje plodove. Ne mine dan. da ne hi prišlo do krvavih neredov po raznih mestih Južnoafriške unije, ki je najbolj razvita in napredna država v Afriki, toda vsa oblast v tej bogati deželi je v rokah belcev in seveda tudi vsa bogastva. Domačini, črnci in doseljeni Indijci so le brezpravna raja in sredstvo za bogatitev belcev, ki uživajo vse privilegije. Upoštevati je treba, da so se Indijci in črnci v Južnoafriški uniji kljub preganjanju precej kulturno dvignili in jc seveda razumljivo, da nočejo biti več sredstvo za izkoriščanje. Zahtevajo enakopravnost z belci na vseh področjih, predvsem odpravo rasnih zakon,-v. saj predstavljajo večino prebivalstva Južnoafriške unije. Ra-.en tega jc Južnoafriška unija tudi članica Združenih narodov ter io veže listina le organizacije. ki izrecno govori o enakopravno ti vseh narodov in ras. Rasna diskriminacija v Južni Afriki jc zavzcila zadnje čase že take obsege, da jo imela odmev po vsem svetu, zlasti pa v arabskih državah in v Indiji. Zalo je tudi Indija predložila na sedanjem zasedanju OZN vprašanje rasne diskriminacije na dnevni red, ki je bilo -tudi sprejeto. Južnoafriški predstavnik je proti temu ostro protestiral, češ da Io pomeni vmešavanje v notranje zadeve njegove države, toda ni mogel zanikali dejstva, da so Indijci in črnci izpostavljeni najbrutabiejšemu zatiranju. Se d:'nji neredi v južni Afriki in borba za enakopravnost gredo brez dvoma tudi za tem, da podprejo stališče Indije v OZN in da razkrinkajo ncnoveike rasistične zakone in njihove pobudnike v Južni Afriki. Pred volitvami v občinske, okrajne in mestne ljudske odbore »llllllllf IfllltTItllllllttlltttltlllltlllliiltlllllillltllllllltlllllllllllllllTIIIIf IIlIITlllJlIIIIlIllIIIlIlTTIIIUlIlIIIIIIIlIIlllItlllllllllllllllllllllll III ■ 11 [ 1111 ■] 11111111111 Uredništvo je prejelo precej poročil o zborih volilcev po posameznih vaseh koprskega okraja s prošnjo, da hi jih v celoti ol>jaivilo. Da ne bo nikjer zamere, objavlja iz prejetih poročil izvlečke, ker bi jih v celoti ne moglo objaviti tudi, če bi imelo na razpolago več strani. Obenem naprošamo dopisnike, da bi nam sproti poročali vse važnejše vesli, da jih bomo laže objavljali. Občina Koper-okolica V občini Koper —okolica jc bilo prejšnji teden 15 zborov volilcev. Prisotnost volivcev je bila povsod dobra, saj jc na nekaterih krajih dosegla do 90 odstotkov. Na vseh zborih volilcev je pred-sennik ali pa od njega pooblaščeni član občinskega LO začel zborovanje in podal politično gospodarsko poročilo, kjer je med drugim obrazložil izvršeno delo ljudske oblasti od volitev leta 1950 do danes. V ostalem jc bilo govora o pomenu sedanjih volitev in demokratičnosti volilnega zakona. Zalem je bila volitev kandidacijske komisije, ki je iz svoje srede izvolila predsednika. Volivci so sami predlagali kandidate, kandidacijska komisija je sprejela predloge in jih v ločenem prostoru takoj pretresla in sestavila iz predlaganih imen kandidacijsko listo. Za vsakega kandidata je bil postavljen najmanj še en kandidat, taKo da jc dana največja možnost izbire. Volilci so izbirali kandidate izmed ljudstva. sinove delavcev in kmetov. O teh so se do podrobnosti pogovorili in za vsakega posebej dali tudi kratko oznako njegovega delovanja pred borbo, udeležbo v NOV, o njegovem delu danes in o njegovih zinožuo-stih. Tako so vsi prisotni imeli priložnost slišati in potrdili vrednost kandidata za zastopnika delovnega ljudstva. Povsod so bile tako sestavljene kandidatne lisle dane v odobritev zboru volivcev z dviganjem rok. Za predloge in odobritev kandidatov za okrajni ljudski odbor so bila volilna zborovanja za več volilnih enot skupaj. Tako za Bertoke, Sr-min. Škocjan in Sv. Tomaž, dalje za Kamipel-Salaro, Manžan. Bonine in Sv. Ubald itd. Kandidatna komisija je bila sestavljena iz volilcev vseh vasi ali baz, ki je na predloge ljudstva postavila kandidate, ki bodo izvoljeni za delegate okrajne fkupščine. Tudi tc kandidate so volile! potrdili in sprejeli z dviganjem rok in vzklikanjem ljudski oblasti in KP. ' Zbori velileev so bili tudi po podjetjih. delovnih kolektivih in zadrugah. Delavci in zadružniki so na teh zborih izbrali kandidate, ki jih bodo izvolili v Svet proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora. Zborovanje žena in mladine bodo v tem tednu. Brajnik Anton CEZARJI ¡Nad vse uspel zl>or volilcev volilne enote te vasi je bil prejšnjo soboto. Vsi navzoči volilci so živahno obravnavali predlog kandidacijske komisije in ga nazadnje soglasno potrdili z dviganjem rok. Tovariš Fabij Valentič je zbranim izčrpno pojasnil pomen volitev. Omenil je tudi VI. kongres IvPJ v Zagrebu in sklepe, ki se tičejo tudi nas in so zolo važni. Govoril je o obletnici Oktobrske revolucije, ki se jc izvršila pod vodstvom velikega Lenina, prvoboritelja za socializem. Ta revolucija je posebno važna za nas Jugoslovane in Slovence, ki se -nenehno borimo za resničnost idej Marxa in Lenina. Tovariš Valentič je govoril tudi o ogorčenosti vsega našega ljudstva zaradi obsodbe tovariška Grudna Albina — Bliska, rezervnega kapetana JLA, in Danila Perl o 1 a. ki sta bila od porotnega sodišča v Trstu obsojena na dosmrtno ječo. Zaradi tega dvigajo fašisti v Trstu glave in stegujejo svoje krvave roke proti naši zemlji. POSEGI V soboto jc bil na naši volilni enoti nad vse uspel zbor volilcev. Vladalo je zolo živahno razpoloženje, kar je dokaz, kako se ljudstvo ¡zanima za bližajoče se volitve. Vsi navzoči volilci so predlagali in nato odobrili kandidatno listo. Tajnik občinskega odbora Koper—okolica je podal program dela za 1953. leto, ki so ga vsi z navdušenjem odobrili. Obe volilni cnoli sta imeli v soboto v dvorani zadružnega doma pri Cežarjiih sestanek volilcev za izvolitev delegatov v okrajni odboir. Istočasno je bil tudi občni zbor zadruge za izvolitev delegatov v odbor proizvajalcev. Tovariš Valentič jc ob tej priložnosti omenil tudi program dela Fronte v Čežarjiih-Pobegih v predvolilnem tekmovanju. Najvažnejše točke tekmovanja so: prostovoljno popravilo cest v obeh krajih, ki je že dovršeno. Zaceli z izobraževalnimi tečaji in kulturnim delom na vasi pod vodstvom učite!jštva in začeti s kmetijskimi predavanji. Dramska družina se že uči cnodejanke Mil-činiikega »Vollkašin« in se pripravlja za proslavo Dneva republike — 29. novembra. Mlado godbo na pihala pomnožiti z novimi člani iz Pobegov." Ustanoviti zdravstveni količek v zadružnem domu za tedenski obisk zdravnika. Zgraditi novo šolo za tri razrede, s stanovanjem za učitelja in prostori za otroški vrtec. V zadružnem domu ustanoviti čitalnico ter knjižnico. Namestiti električne žarnice na cesti, ki veže obe vasi. Postavili telefon, da bosta vasi povezani s Koprom. Rešiti vprašanje vdov še več drugih po- in invalidov trebnih vprašanj. Ta program so volilci z navdušenjem sprejeli. Kandidari;-"ka komisija je nato predlagala za kandidata v okrajni odbor tovariša A aleri ja Ja-komina in za protikandidata Fabij a Valentiča. Za zbor proizvajalcev pa je bilo predlaganih 23 tovarišev, 10 iz Cezarjev in 13 iz Pobegov. Tudi ta predloH io bil soglasno odobren. Vsi volilci so izjavili, da se zavedajo pomena volitev ler da bodo vestno izvršili svojo dolžnost v korist delovnega ljudstva. Kavšck D. ŠMARJE Velika jc predvolivna razgibanost po vseh vaseh. V nedeljo 2. novembra so se iz vseh vasi množično udeležili prostovoljnega dela za popravo vaških poti. V Pučali in Košla-boni ler iz bližnjih zaselkov pa so pomagali pri gradnji nove ceste s Križišča do Koštabone. Popoldne v nedeljo pa so se ljudje iz cele občine udeležili proslave odkritja spomenika padlim borcem. Povečana živahnost se kaže tudi na prosvetnem področju. Ustanavljajo in izpolnjujejo se pevski zbori, godbe na pihala in drugo. Po vaseh pripravljajo razne igre za nastope na Dan republike. Občinski odbor Šmarje je napovedal občinskemu odboru Marezige tekmovanje v sedmih točkah. Med drugim : v kateri volilni enoti bodo bolje pripravili zbore volilcev, kje bodo najbolj zaostrili borbo proti razrednemu sovražniku in onemogočili sovražno delovanje, katera vas bo do dneva volitev dala največ ljudi na ■prostovoljno delo pri cesti Križišče-Koštabona, kateri krajevni odbor SIAU bo na zborih volivcev predlagal najboljši gospodarski' program, kje bodo najbolj razvili delavnost pri izvrševanju gospodarskih nalog, kje- bodo najlepšo praznovali Dan republike itd. VOLILNI. PROGRAM SIAU V ŠMARJAH Organizacija' SIAU v Šmarjah je težila predvsem, da se odpravijo težke ■ posledice zatiranja in vojne. V tem-svojem delu ji jensipelo, da je naše ljudstvo zgradilo, oziroma obnovilo 120 stanov-a.njuC-rih hiš, več gospodarskih, poslopij, med njimi zadružna hleva v Šmarjah in v Pu-čah Elctotirific.irane so bile vse vasi občine, Postavili ilm-o z"di:užni doni v Šmarjah in v Puč2h, v gradnji pa je ljudeki dom v Novi vasi; obnovili smo cesto Smarj-s-—-Nova vas, v gradnji pa je cerit-a Križišče —«Kosiabona, V vseh vas-eh smo u-stcinavili prosvetna di.-uš/.va z raznimi sekcijami, ki so že samostojno -nastopale in žele priznanja, V nižji gimnaziji se danes izobražuje že 200 dijakov: razne tečaje ,pu je pe.seealo 110 mladincev. Čakajo nas še velike na'cge, zato si zadaja SIAU naše občine kot svojo gltvno nalogo, da >se v naj-bližnji prihodn-co i uresn-i5i gospodarski program, ki obsega zl:--i naslednje: Za izboljšanje prometa bomo zgradili, ali dokončali ceste: križišče Šmarje—fimarje, križišče Puče —Kcišftabona, križišče Sačovije— Babiči po dolini Dragonje in poljsko p:lt ¿z P-adne na pslj.s Za izboljšanje stanovanjskih razmer bomo zgradili, ali obnovili 20 stanovanjskih poslopij v Smurjah; zgradili nov sedež občinskega ljudskega odlbora v Šmarjah, napravo za vodnjake v Pcimja.nu in v zaselkih Kr-kav.č; el-ektrifieirali zaselek Križ i, Kifcavče z vsemi zaselki in zaselek Kavrljag; v Padni pa b -mo pojavili nov daljnovod nizko napetosti, in zgradili nov vodovod, Zgradili fc-c,mo novo stanovanjsko poslopje za učitelj2 v Smarjr.h; poslopje osnovne šole za vasi Pomjan in Manžan; kulturne domove v Ko-štaiboni, Pučah, Krkavč-h, Padni in Gfžor.iu, v Novi vasi pa d končali ljudski dom m zgradili poisicpje za c-irc'ški vrtec. Za povečanje vinogradniške površine bomo zrigolali okrog 50 ha zemljišča, n?.to pa skrbeli, da bomo z izbiro cepičev in s primernimi podlagami dvignili donos; v Knkav-č:h b.:mo zasadili 10.000 oljčnih sadik. To je program, s katerim gremo na volitve. Zažo je pahobno, da člani SIAU delajo na tem, da bodo izvoljeni ipošteni, «ipo-ofoni in sijvari socializma -predani ljudje in da razširimo SIAU z delovnimi ljudmi, ki še niso vključeni, ter da jo očistimo elementov, ki so sovražni in tuji interesom delovnega ljudstva. KimsKa razvoi fa Fašistično vodstvo »Lege Nazionale«, organizacije, ki so jo v Trstu ustanovili že pred prvo svetovno vojno z izključnim namenom vzgajali Italijane v Trstu v proti.slovan.skem duhu, je pred dnevi izdala poseben komunike, v katerem poudarja, da so bile fašistične manifestacije 3. novembra v Trstu, katerih se je udeležil tudi vojni zločinec, bivši poveljnik fašističnih edinic »X MAS«, Valerio Borghese, v duhu Do Ga-eperijevega govora v Sredipolju 4. novembra in v imenu »italijanstva« Trsta. To predstavlja kratek, obenem pa jasen odgovor tržaških fašistov vsem 'tistim italijanskim _ iredenlislom v Trstu, ki so. se upali takoj po fašističnih manifestacijah protestirati. Ozadje omenjenih iredenlističnih protestov proti fašističnim manifestacijam »Lege Nazionale« in proti prihodu v Trst Valeria Borghese, nam ne razkriva nobenih resnih namenov krščanske demokracije in drugih italijanskih iredentlstičnih strank Za borbo proti obnavljanju fašizma v Trstu, ampak samo strankarske interese, ki jih vidijo italijanske ire-dentislične stranke v organizaciji »Lega Nazionale«. Na zboru volivcev na Pristavi pri Gorici so obsodili izzivanja iredentistov na meji V okviru predvolilnih priprav v Novi Gorici je bilo do zdaj že 17 zborov volilcev. Med najživahn-čjš:-mi je bil .nedvomno v 17. volilni e-nct.i na Pristavi (¡bivši Raiut) ob jugcslovansko-italijanski meji. Zbora se je udeležil tudi goriški apostolski administrator dr, Mihael To-roš, Volivci so ob.ravanava-li razna lokalna gospodarski in komunalna vprašanja in razen tega -ugotovili, da bo potrebna še večja budnost do sovražnikov naše domovin-.?. Strinjali so .se z ugotovitvijo, da sta Vatikan in Sovjetska zveza na isti poti in na istem stališču, kar zadeva ■mahina-cije preti naši državi in v nzšo škodo. Z ogorčenjem so ubsodi-li zsdnja izzivanja c,b jugoslovar. .ko-italijanski meji 4, novembra, De Gaepeivjev govor v Sredipolju in pažig siiadiona Prvi maj v Trstu. Predsednik MLO Nova Gorica ie pojasnil volilcem zadnje izzivanje italijanskih iredentisitev na proslavi v Sredipolju. Dva od njih sta prišla celo v uniformi izzivat čez mejo in kričala »Se dva dni vas pustimo živeti«, »Smrt Titiiu« in podobno. Italijanski obmejni organ', ki so bi/i za proslavo v Sred''pol}u celo pojaeani, so mirno gledali i-> kričanje. Ko -so naši obmejni organ: aretirali uniformiranega ernosrajčn-ika in be-.-saijerja, je drugim kiieacem zmanjkalo poguma in so se umaknili. Volilci so z ogorčenjem sprejeli to vest In zahtevali, naj naši orga ni ukrenejo vse potrebno, da se ta izzivanja ne bedo več ponavljala. Se drugi dan so se žene razgovar-jale, da bi .bilo dobro izzivačem sleči črno israjco in umazane hlače ■ter jih brcniti čez mejo, saj je tukajšnjo ljudstvo že dosti- pretrpelo, pod oblastjo fašistične drhali. Izzivalni incident italijanskih fašistov je obsodilo prebivalstvo Goriške tiudi na drugih predvolilnih sestankih. J. LOŠKA DOLINA Občinski Ijiuidiilki cidibor v Loški dolini je za tamkajšnjo osnovno šolo -priskrbel 15 novih modernih klopi in 30 sitolciv. Prav tako je priskrbel idn-va za kurjavo peči, tako da otreko-m ne bo mraz pozimi. E I^mcs w Trstu »Lega Nazionale«, ki je politična organizacija, se je žc od svoje ustanovitve dalje odela s plaščem »dobrodelne ustanove«, kar ji omogoča, da dobiva od oblastvenih organov denarno podporo. Ta podpora jc tako visoka, da je v zadnjih lotih dosegla na stotine milijonov lir letno. Ta denar, ki bi moral biti porabljen v dobrodelne namene brez političnega vmešavanja in pristranskih koristi italijanske šovinisLične politike v Trstu, služi splošnemu italijanskemu iredentizmu v protijugoslovanski gonji. Medtem ko jc bila »Lega Nazionale« v vseh povojnih letih v službi krščanske demokracije, je danes, po zadnjih volitvah vodstva t dober znanec še iz NOB. Radi bi potožili svoje težave in skrbi, od teh je največja krivična meja, ki reže na dvoje strnjeno slovensko ozemlje. Čeprav srno že neštetokrat o tem pisali, bomo o tem govorili če ta-eba sito, tisočkrat, da se ta krivica popravi in pričakujemo, da bo razmejitvena komisija te naše želje upoštevala. Krivice, ki jih je prizadela mirovna pogodba Bri-ce-m, so preveč kričeče in talce razmejitve ne bodo nikoli priznali za pravično. (Deževalo je, ko sern prišel na Hum in našel v zadružnem domu skupino zavednih in delovnih . Bn-cev, ki so se živo razgovarjali o letini, o gospodarskih težavah, o velikih prevoznih stroških, ki hrumijo njihovo gospodarstvo in otežkoča-jo obnovo vasi, Vse to je krivda krivične meje! Zavedna briška žena tov. Zorana, borka, in aktivistka iz NOB, imi je potožila: »Hudo je, hudo. Brici smo kot ptica v kletki, ki so ji preri.rigli penuitL« j>Se hujše je kot v koncentracijskem taborišču,« poseže vmes tov. Marinič izpod Sabotina, invalid iz NOB. »Ne morem najti izraza o boli in težavah, ki jih tako trdo občutimo vsi Brici v tem zagatnem položaju« pnavi ugleden in napreden briški gospodar, ki uživa vse zaupanje briškega ljudstva. V naš razgovor so posegli še drugi "in pripovedovali: Kamorkoli se obrnemo, naia'.imo ha obmejno bodečo žico, ki nas na jugovzhodu loči od ostalih naših bratov. Kar pa je najhujše, so presekane ceste in poti, ki hrome naše gospodarstvo. Ostala nam je edino gorska oes.ta iz Soške doline, čez Vrhoveljski prelaz z nevarnimi ovinki in visokim vzponom, ki se je boje vsi šoferji in vozniki z vprežno živino. To je tudi vzrok, da v občini Kojsko obnova vasi počasi napreduje. Ko se je ob kapitulaciji Italije primorsko ljudstvo borilo na goriški fronili na pragu Gorice proti prodiraijočim Nemcem, .ie bila obmejna vas PodsBbotin zelo poškodovana od bombardiranja. Ljudje so le za silo zakrpali poškodovana stanovanja. Tako je še danes. Po priključitvi k FLRJ se v tej vasi ni gradilo in obnavljalo' tako kot v ostalih krajih Goriške. Poleg navedenih težav se tiudi sami oškodovanci n'iso dovolj zanijma-li za obnovo. Ostalo je pri njih še bridko razočaranje iz prejšnje povojne dobe, ko so obnavljale ra^ne italijanske tvrdke in je marsikateri o-škodovanec moral še doplačati, ko so mu sezidali hišo. Nekatere pa je podjetje, ki je gledalo samo na svoj dobiček, pognalo celo na boben. Zato so začetkoma nezaupno gledali na obnovitvene zadruge. Sedaj pa bi jih prevoz gradbenega maf.ariala po podražitvi prevozov in 30 km daleč preko Plav sital več kot gradnja hiše same. Do Nove Gorice preko St.mavra, ki je na italijanski strani, pa bi imeli le dobre tri km poti!!! ■Pcdsabotin in bližnja okolica ima 14 dvolisjstnikov, ki imajo zemljo na Oslavju v Italiji, oddaljeno konlaj 500 di 1000 metrov. Ce hočejo obdelati to zemljo, morajo sedaj preko dvolastniškega bloka od 7 do 10 km daleč. Mlajši ljudje se še nekako spravijo preko skalnatega grebena Sabotina, ki ga preplezajo in pridejo na S.tmavensko postajo in od tam v Solkan. Starejši ljudje pa tega ne morejo. Do avtobusnega postajališča Go-jačevo, kjer je veza za Zapadna Birda—Soikan—Nc-iblo, pa je dobro uro hoda. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi se ponovno uvedla avtobusna proga za Vzhodna Brda— Solkan—Cerovo, ki so brez prometnih zvez. To zelo občutijo, ker so prej prišli v Gorico prš prej kot v eni uri, poleg tega pa so imeli še redno avtobusno vezo. Za te potrebe bi morali vedeti tudi pri avto-promeiu v Go.rijl, kjer so ž; ob- ljubili, da> ibodo ponovno uvedli avtobusno progo, a je doslej ostalo le pri obljubi. Ne potrebujemo moralne tolažbe, ampak dejstev in ljudi, ki bi uvideli naše potrebe, pravijo Brici. Z uvedibo proge za Vzhodna Brda, hi bilo zelo .uiritre-ženo Brioem v teh krajih. Razbremenjena b.i bila t.uJdi druga proga in bi bilo za potnike udobneje. Av-topromet Gorica bi pač ne smelo gledati s?tfno na dobiček, saj je u-6lužnostno podjetje. Zvedel sem tudi nekaj o težavah, ki jih imajo Steverjanci onstran meje v Iit-aldji. Po njihovem viniu ni dosti povpraševanja. Odkupna cena navadnemu vinu je v lirah približno ista kot pri nas v dinarjih. Za liter vina kupijo lahko samo pol kg kruha, za en kg sladkorja morajo dati 5 litrov vina, za en liter semenskega olja pa celo 7 litrov vina.. Tarejo jih davki, predvsem občinski. Letno morajo plačati pri dnvčnih postavkah lastniki melio-riranih zemljišč v dolini Prevalo po 10.000 lir od hektarja. »Pri nas smo z letošnjo odkupno ceno vina zadovoljni, ker je nekako v skladu z drugimi' prehrambe-niVni potrebščinami. Vino j s naš glavni pridelek in bi želeli, da bi se v mejah možnosti in trenutnih težav vskladili v cenah tudi industrijski izidellki. Laže bi zadihali in z večjim nav-' dušenjem bi delali, če bi se nam cldprla vsaj ena vrata iz te kletke. Ta vrata bi bila pot skozi Stmaver v Solkan in Novo Gorico. Nikoli pa ne bemo dovolili, da bi nam vzeli le ped naše zemlje, za katero smo prelili toliko dragocene krvi,« so svoje pripovedovanje zaključili zgovorni Brici, Odprli so s tem srce, razkrili težave m tegobe, ki jih tarejo. — jp. — V Grahovem so zborovali prosvetni delavci Po ne,uspešnem delu Društva učiteljev poeitojniskega okraja v šol-kem letu 1950/51 se je pokazala potreba po ustanovitvi pododbora za notranjski del okraja. Na občnem zboru, ki je bil pred dnevi v Grahovem, so številni prosvetni delavci izjavili, da te ločiltve nikakor ni t/reba- razumeti za nekak paniiikularizem. Po referatu o družbeno-poliitični vlogi prcsveitnih delavcev, je bo» gsita in vsestranska debata pokazala, da je zanimanje učitelj©tva za taka vprsišanja veliko. Učiitelji iz raznih krajev so poročali, kako si prizadevajo pri 'Utrjevanju napredne miselnosti šoli in izven nje. ,Navzoči so tudi izrazili upanje, da bo končno rešeno tudi plačevanje nadiurnaga dela, ki ga opravljajo mnogi učitelji na osnovnih šolah. Saj je kar malo čudno, da bi bilo druigim nadurno delo plačano, osnovnošoiiskiim učiiteljem pa ne. Vesten učitelj itak opravi poleg ■svo/jega istrckcivn&ga dela v šoli še marsikaj izven nje in to ne zaradi denarja, ampak zaradi izobraževanja in napredka našega ljudstva. Vrsta pred'ogov in sklepov o medsebojnih hceipitacijah, o sitrokov-nem in ideološkem študiju, o naročanju pedagoškega tiska ter o pogostejšem dopisovanju v naša glasila, so gotovo izraz volje članstva za plodno delo. V koliki meri bo to doseženo pa bo pokazal naslednji občini zbor. Upamo, dai bo obračun o bcgaiem delovanju. Stanko S. Roditeljski sestanek - Zadnje clni oktefora je bil v Postojni .roditeljski sestanek staršev o-snovnosol&kih otrok. Da se starši zanimajo za uspehe svojih otrok, je pokazala udeležba, ki je bila res številna. Prisaten je bil tudi' tov. inšpektor Lilija. Referat o odnosu staršev do svojih otrek in o načinu učenja je imela tov. Štefka Ivančič. 'Navzoči starši so z zanimanjem poslušali referat. Tovariš inšpektor je poudaril pomen vzgoje otrek, zanimanje za njihov napredik in zdravje. Predlagal je razredne roditeljske sestanke, kar so vsi starši odobravali. Upraviteljica je ponovno opozorila starše, naj bi nekaiteri učenci stalno ne zamujali pouka in naj bi vsi imeli copate. To bo le v prid otrokom samim. Razpravljali so tu-id o mlečni kuhinji in o učencih, ki so potrebni malice, a žive v tako slabih socialnih razmerah, da jim te njihove matere ne morejo dati. Zato se^je sklenilo, da bodo ti učenci dobili brezplačno malico. Tovariš inšpektor je še omenil počitniške kolonije ter opozoril starše, naj že sedaj mislijo na prispevke s tem, da bi učenci pričeli z vlaganjem denarja v hranilnico. Kritiziral je mnenje nekateri)} sda-ršev, ki jim je važnejša birma, kot pa tritedenski oddih otrokov ob morju. Po zaključku debate so se matere pogovorile z razrednicami. Želimo, da bi tako tesno sodelovanje staršev s šolo trajalo skozi vse leito, ker le tako bodo uspehi v šoli zadovoljivi. Z. A. Hašei rofakifóijjía piše iz Amerike Naši rojaki Ameriki se vedno bolj zanimajo za svojo «staro domovino» kot navadno pravijo domačim krajem, Prejeli smo pismo od g.Neitiie Simčič, ki je bila doma na Razdrtem. V pismu pravi, kako je bila zadovoljna njena sestra Ana Žagar iz Clevelanda, ki jubila letos v juniju na vtíliki manifestaciji v Ajdovščini oib ¡petletnici priključitve Primorske k Jugoslaviji. Bila je v družbi književnika Et'bina Kri- Eus^cOo => JeBšasiije V nedeljo je na Novem Brdu 'zasvetila električna luč. Veliki dogodek je spremljalo primerno slavje. Ljudje so v živahnih pogovorih razpravljali o koristi elektrike in razsvetljave, ki je prišla tudi v njihovo vas. Šarili so k temu veliko pripomogli s pro toviiljnini delom. Veliko opazk je ob tej priložnosti padlo na račun fašistične. Italije, ki ni v 25 letih za te kraje v korist prebivalcev nič naredila. V Cajnarjih je mladina ponovno začela z delom. Na sestanku, ki je bil v nedeljo, je sklenila ustanovili svojo dramsko skupino. Poleg tega ima namen začeli tudi s pevskim -brorom, šahicm telavadbo in strelsko skupino, Zanima se tudi za izobraževalni tečaj, ki se bo začeil v kratkem. Kraljevina kmečka zadruga je orlju-bila neaj denarne pomoči za nabavo potrebnega telovadnega oudja. Mladini želimo pri njenem delu čimveč uspehov. Na osnovni šoli Cajnarje delajo s po.lnim razmahom. V najkrajšem času to šola pripravljena. Vsa zahvala, občinskemu LO Begunje, ki razume vprašanja šole in jih hitri rešuje. Tako potrebne klopi bodo sedaj kmalu v šoli. Isto vprašanje je bilo z drvarnico, ko so se'drva izgubljala in kvarila. Sedaj bomo dobiii tudi novo drvarnico in bo vprašanje rešeno. Ivan Vidrih SMUK r Novi stanovanjski bloki v Trnovem pri 11. Bistrici stana ini Toneta Seliškarja. Pravi, da ne bo 'nikoli pozabila veličastnega slavja, ki jo je navdalo z navdušenjem, kakršnega ni pričakovala v. domovini. Ob njenem bivanju v domovini so jo povabili tudi v Hruše.vje, kjer je prisosijovala igri »Navaden človek«, ki ijo je uprizorilo domače prosvetno društvo. Igra ji je bila zelo všeč in prav tako v Postojni, kjer je bila na predstavi »Vdove Rošlinke«, ki jo je' uprizoril SKUD »Stane Semič — Daki« za vojne invalide. G. Zagarjeva kar ni mogla prehvaliti tovariši,ce Sielei'.ove, ki je nastopola v vlogi vdove. Naša rojakinja sodeluje tudi pri operi in so prav v dneh, ko je pisala pismo, študirali opere »La T.ra-viata«. »Cavalleria Rusticana« in »Gianni Shiioci.« Med drugim piše ga. Ne,t:ie tudi tole: »Zadnje čase prejemam list »Slovenski Jadran« bolj redno. Zelo nama ugaja (misli na moža), posebno še če so poročila iz krajev, ki so nama dolbro znani«. Gotovo je. da nas zelo veseli povezava in zanimanje naglih rojakov z clruge strani »velike luže.« Skrbeli borno, da bo iz njihovih, domačih krajev čimveč vesčlih š.i dobrih novic ter zaniminos..i in ■slik. ki jih zanimajo. Želimo jim, da bi v daljni Ameriki im;li iisivti uspehov in da bi ne pozabili na SLAVINA K UD Slavina je v nedeljo gostovalo v Dolanali. Gledalcem, ki so napolnili dvorano, so č"ani dramske sckeije prikazali dobro pripravljeno komedijo »Pričarani ženin«. Za lepo izvajanje so bili deležni navdušenega priznanja vseh gledalcev. MRENO VICE Kulturno umetniško društvo »Nanos« je. pripravilo tri enodejanke: Medved, Kozaki in Pionirji tekmujejo. Ker nimajo svoje dvorane, so v nedeljo nastopili v Ilruševju. kjer so za požrtvovalno in lepo podano izvajanje želi od hvaležnih gledalcev zasluženo priznanje. NOVA VAS NA BLOKAH Prosvetno društvo je v nedeljo nastopilo z igro »Konec poti«. Ljudje so bili s predstavo zelo zadovoljni in so dali naftopajoenn vse priznanje. Sedaj pravijo pnrsvelarjj, da bodo z igro obi.kali še druge kraje. J AB1. ANICA PRI I L. UISTRICI Občinski odbor Zveze borcev jo imel v nedeljo lopo u¡pelo ■ priredita ti dobiček je na-o nouie.v lev v \ ibovein menie.n za zim svojo nekdanjo d m -:o ter jo .se večkrEt obiskali, L't ija B. gomil KNEŽAK SKUD «Tone Tomšič« je v ne.de-ju gostoval v Knežaku z i aro »Matura«. Gostovanje je it po uspelo, vendar med ljudmi še ni pravega za- j: nimanja za tovrstne prireditve. Naravno, da igralci niso imeli takega zadoščenja, kot bt bilo pričakovali. POSTOJNA V okviru Ljudske univerze je v ponedeljek predaval številnim poslušalcem o delu VI. kongresa KPJ sekretar OK ZKJ Postojna tov. Matevž Hace. Priso'tnim je nazorno prikazal potek in pomen zgodovinskega zasedanja, ki bo imelo velikanski vpliv na bodoči razvoj našega družbenega življenja. Gojenci učiiejišča v Tolminu na izleiu v Ljubljani Za četrti letnik učiteljišča je šola, organizirala trodnevni izlet v Ljubljano, Bcdoči učitelji in učiteljice so obiskali Narodno in Moderno galerijo, gluhonemnico in Zavod za slepe. Bili so tudi v mestnem gledališču na predstavi Karoline Reške in v Operi. Obiskali so vzgojni zaved I-varia Levea, kjer se šolajo umsko zaostali otroci. Vzgoja je takšna, da večina učencev dokonča osnovno šolo in se usposobi za samostojno življenje. Za človeka, ki ni še imel priložnosti videti šole slepih in gluhih, je to veliko odkritje. Učenci se naučijo takih stvari, ki bi jih še človek s pei'.imi čuiti težko obvladal. Gluhi so zelo dobri šahlsti in obrtniki. Imajo tudi svojo liitografijo. Zelo je presenetil obiskovalce telovadni nastop v atletiki in prostih vajah. Mladinke so z dvema točkama prostih vaj nastopile brezhibno. V Zavodu slepih so videli in. se čudili spretnosti in sposobnosti slepih učencev. Večinoma vsi učenci dovršijo nižjo gimnazijo pod istimi pogoji, kot zdravi dijaki. Popolnoma slep d jak obiskuje celo osmo gimnazijo, neka dijakinja pa že četrti letnik učiteljišča in bo po dovršeni šoli ostala kot učiteljica slepih na zavodu. Skoro, da je bilo oblikovalce malo sram, ko so videli, kako 'hitro so re-ševaii zapletene naloge v računstvu in na reliefnem zamljevidu razlagali zemljepis. Med učenci je več invalidov s pokvarjenimi rokami. Dva z odrezanimi rokami v zapestju in nad komolcem bereta Braillovo pisavo s spodnjo ustnico. Pišeta pa enako hitro kot drugi. Slepi se izučijo telefonske službe, opravljajo pa tudi razne obrtniške posle. Cilj ljudske oblasti je, da bo vsak defekien otrok lahko, dobil nristo v zavodih in >se usposobil za enakovrednega člana skupnoslti. V tem je že veliko napravljenega, še več pa bo v bodoče. Branko Roi ■ BAVSICA PRI BOVCU Ze več mesecev gradijo prebivalci Bavšice pri Bovcu v Soški dolini cesito, ki jih bo zvezala z glavno prometno cesito. Do sedaj so imeli-iz svoje vasi do glavne ceste le slab kolovoz. Pri deiu pomagajo vsi vaščani iri mladina iz Bovca in ckolice. Ko so naleteli na velike ovire, skale na cisti, niso megli z deli naprej. Tedaj pa so jim priskočili na pemeč rudarji iiz Idrije, ki so skale minirali. Delo je pote,m napi-edovalo s še večjo .naglico. Rudarjem iz Idrije se tem potom najlepše za-hvalju--jejo. Predvidevajo, da bo nova cesfta še pred naiitopom zime izročena svoje-' mu namenu. Nerednosti v trgovinah na Tolminskem Tudi na Bovškem so se dogajale nerednoBiti. Poslovalnica št. 1 mestnega trgovskega podjetja je vse od ' julija prodajala razne alkoholne pijače na bone. Soma je na dovoljenje upravnika vršila vstekleničenje íulma in ga takega predajala. V poslovalnici št. 2. istega podjetja so poleg nekaterih alkoholnih pijač, prodali na ibrne it udi 10 kg kave. Trgovina kmetijske zadruge v Cez-soči je sama vatekleničila istr^o vino in ga prodajala, kruh je prodajala iza iclva din draže. kot je določena cena, ne 'da b: za ;o imela-dovoljenje od okrajnega gospodar-, ■skega sveta. Kot znano lahko okrajni g:rpod:ui:ki svet odobri samo za en din -višjo ceno za prevozne stroške. Na b.'.ne so tu prodajali bombone in kekse. Glede kruha velja -'isto za .trgovino kmečke zadruga na-' Sitpen.lci, ki .ga pehg tega tudi ni tehtala. Na bone pa je prodajala žgsn-je in kavo. — an Er. 53 ¥ i ti m # F¡ f ■ a i L¡ 3 m Ii i Fi if IP ^ 21 111 fe^tó ' Delegati vseh krajci' naše domovine. ko so se vrnili s VI. kongresa, so pripoveilorali svoje, vtise. Zalo smo naprosili lov. Julija Beli rama Janka, člana delega- c:u> !:opi okrnja, da napiše nekaj svojih vtisov zn bralce »Slovenskega /ailrana«. Nihče ne more pričakovali oil katerega koli člana naše delegacije, da mu po pnivratku z zgodovinskega VI. kongresa KPJ opiše vtise tako. kakor jih je sam doživljal na kongresu. To bi težko storila najbolj vešča pisateljeva roka, ker opisati vzdušje, ki je vladalo na kongresu med delegati, edinstveno tako po svoji manifestaciji enotnosti in borbe-llllllllllllllilMIllnlllllltlMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllinilllllllllllMIlllllllllll JULIJ BELTRAM iiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiuiiKimuiniiiiiiiiiiiuiiiiiiimuiiiiniuiim nosli. kot v občutku nevidene povezanosti z vodstvom Partije, na čelu katere stoji tovariš Tito, ni mogoče uiti s še tako izbranimi besedami. Razprava o problemih partijskega in državnega vodstva ter o dosedanjem do!'.i in o novih smernicah vodstva j-.-,, davije tako za notranje kot za trum .ije politično delovanje se je vr-10 le v prisotnosti 2500 delegatov lov in 200 novinarjev, ampak narodi Jugoslavije in pred sve--.1 javnostjo. Izraz javne razprave gresa je v štirih tisočih telegra-in pozdravih, ki so prišli iz šil:; in pri 11V ko i vseh krajev Jugoslavije: iz tovarn in zadrug, ustanov in podjetij pa tudi od zunaj, skratka od povsod lam, kjer se bije konkretna bitka za so-iMffli?lično izgradnjo, kjer so delovni ljudje živo spremljali delo kongresa. In prav javna razprava o izvršenem delu in o ickcec-m in bodočem delu naše Partije kaže vlogo in karakter Zveze komunistov Jugoslavije, ki jc kot priznana voditeljica vseli narodov Jugoslavije, kot najzavestnejši organiziran del vsakega naroda posebej, na prvem mestu v borbi za svobodo svojega naroda, za napredek. za gO' ipodarski in kulturni dvig — za socializem. In kot taka jc Komunistična partija Jugoslavije, danes Zveza komunistov, dolžna, da polaga obračun o svojem delu pa tudi nakaže program svojega nadaljnjega konstruktivnega delovanja vsem delovnim ljudem vseh narodov Jugoslavije. Prav tako je, kot edino žarišče v mednarodnem delavskem gibanju, ki daje nadc za nadaljnje razvijanje socialistične misli in prakse tudi v driurib deželah, po izdaji Stalina in njegove ka=lc, po reviziji marksizma in le.ninizma v teoriji in praksi dolžna. da prav tako javno razpravlja in spoznava napredna gibanja z lastnimi izkušnjami, uspehi in nameni. Te vtise je vsak izmed nas imel na konsresu zlasti takrat, ko se je postavljala kandidatna lista in volilo novo vodstvo Zveze komunistov Ju- P1SIII; i i .v. .liiS.KiSi.: ■ ; ! .:;;. :;>! i ,i;¡ s m Delovno /predsedstvo VI. Kongresa KPJ \ "II J predlagan za red Narodnega heroja Protesti in ogorčenje istrskega Ijtuuktva proti krivični obsodbi tovariša Albina Grudna in Danila Perto-ta prihajajo "v vedno večjem številu. Kol znano je iredentistično sodišče v Trsta obsodilo ta dva tovariša na di -mrlno ječo. \ soboto so imeli sestanek tudi rezervni oficirji JLA jugoslovanske cone STO in so na 'tem sesitanlku odločno protestirali zeper razsodbo porotnega sodišča v Trstu. Sprejeli so tudi resolucijo, v kateri ugotavljajo, da je bil tov. Albin Grudcn-IJJiuk že od leta 1942 aktiven borec v vrstah narodnoosvobodilne vojske in da je veliko prispeval v borbi proti fašizmu. V resoluciji navajajo dobesedno : »V svojih prizadevanjih ni sledil samo svobodoljubnim težnjam svojc-¡ga la tnega naroda, ampak je tudi izvajal naloge, ki so jih zavezniške sile poslavljale pred vse demokratične ljudi sveta.« Rezervni oficirji jugoslovanske cone TO nadalje ugotavljajo v resoluciji, da so reakcionarne sile v Tr. :u prej poizkušale obsodili lov. Grudna, toda jim ni uspelo. Danes pa. ko v Trstu in Italiji svobodno nastopajo fašistični vojni zločinci, si je iržasko sodišče upalo obsoditi borca proti fašizmu z najstrožjo kaznijo. V zaključku. resolucije predlagajo rezervni oficirji JLA jugoslovanske eon:^ STO prezidiju Ljudske skupščine FLRJ, naj podeli tov. Grudnu Alibina-©j.vkii za njegove zasluge red Narodnega heroja. V prihodnji številki našega tednika bojno prinesli reportažo o tov. Grudnu A.-Blisku. goslavije. Tovariš Kardelj, ki je v imenu kandidacijske komisije predlagal kandidatno listo,' ni mogel lepše in globlje izraziti vlogo in meslo tovariša Tita v naši Partiji, ko je rekel. ».,. da predvsem bi naša Par-liia ne bila naša, če ne bi na njenem čelu stal tovariš Tito«. Mislim, da ne gre samo za našo Partijo, ampak da pomeni tovariš Tito, to je ZKJ, tuidi za mednarodno delavsko gibanje primer, simbol doslednosti v obrambi principov marksizma, primer borbe za svobodo svojih narodov za njihovo neodvisnost, primer dosledne borbe proti vsakemu imperia- lisličneuui vmešavanju v notranje zadeve drugih narodov, primer borbe za dosledno ljudsko demokracijo — za socializem. Kako mizerna se je nanu.vse.m zdela kominformovščina vseli vrst, ki se. pojavlja lu v obliki provokaeij. tam v oblikah prikritih napadov na neodvisnost Jugoslavije pod lažnimi parolami o tako imenovani »izdaji in-ternacionalizma«, medtem ko je danes •povsem jasno vsem, kdo izdaja in kdo jc izdal prolctarski inlerna-cionalizem in socializem, ki jo zlasti označujejo imperialistični nameni Stalinovega vodstva v odnosu na Jugoslavijo. Spričo lake moralne enotnosti delegatov in gostov vseh narodov Jugoslavije, spričo tako bogatega-zaklada, ki ga ima naša Partija prav v vodečem kadru, v cnot-nosli Partije, ki je pogoj za enotnost jugoslovanskih narodov, so grožnje sovjetskih birokratov in njenih sate- ■ H tov, so napad; Vatikana in črne reakcije klavrni poskusi pokvarjenih samozvancev brez vsakega upanja na uspeh. Ponovno se je pokazalo, da enotnosti Komunistične partije Jugoslavije ni mogoče razbiti z nobenimi sredstvi, ne z grožnjami, ne s prevaro. in enotnost ParLije pomeni enotnost. jugoslovanskih narodov. V svoji zaključni resoluciji jc kon-eres začrlal smernice naše nadaljnje zunanje politike tudi z Italijo. Kon-kveino se v resoluciji omenja stališče Jugoslavije v odnosu na Trst, o kalerem govori v svojem referatu tovariš Tito. Nobenega popuščanja naj ne. pričakuje Italija s strani Jugoslavije v odnosu na svoje pravične težnje v odnosu na svojo zeml jo. \ od-e t v o naše Parlije sloji čvrsto na stališču. da ne morejo narodi Jugoslavije prenašali nobenih nadaljnjih žrtev in da nima nihče pravice trgovali r. našo zemljo in z našimi narodi. Tako stališče je načelno, pravimi in so ga vsi delegati sloje pozdravili. Jugoslovanski narodi nočejo tujega, niti ne bodo sodelovali v kakršni koli akciji, ki bi ogrožala interese drugih narodov, ne bodo pa dopuščali, da bi še kdo barautal in trgoval z zemljo, ki je nesporno jugoslovanska. VI. kongres jc zgodovinski zato, ker — kot pravi tovariš Tito •— »je pa njem prišla do popolnega izraza zmaga nad Iuformbirojcm, ki je hotel zdrobiti ne samo našo Partijo, marveč tudi našo državo in si jo podrediti kot svojo kolonijo. Ves svet gleda danes na novo Jugoslavijo in na našo Partijo, na naše delo in naš razvoj, ne samo kot na eksperiment, ampak kol na nekaj, kar daje upanje naprednemu človeštvu za nadaljnji razvoj, upanje, ki ga je izgubilo zaradi izdajstva in revizioniz-ma sovjetskih birokratov«. Polna pretresujočih spominov, obogatena z jipvimi izkušnjami se je z o.tsalimi tudi naša delegacija vračala domov, odločna, da o zaključkih VI. kongresa razpravlja z vsemi člani naše Parlije in da jih skupno z vsemi partijskimi organizacijami in delovnim ljudstvom spravi v življenje. NEKAJ ŠTEVILK IZ AMERIKE Tovarna avtomobilov »Ge.nf-al Motors« je sposobna napraviti vsako minuto nov avlo. Lahko pa se v dveh do treh dneh preusmeri na vojno proizvodnjo in dela v istem tempu tanke in dži-pe. Leta 1951 je iz vseh ameriških tovarn prišlo 17 avtomobilov na minuto. Zato tudi pride v Ameriki na vsakih t do 5 oseb en avto in na vsakih 16 oseb en kamion. Drugo stran medalje nam pokažejo pa tejle številke ¡^vsakih 11 minut umor, vsakih 9 minul ugrabljenjc, vskah 75 sekund rop, vsakih 32 minut posilstvo ild. Z VLAKOM 350 KM NA URO Izmislili so si ga nemški inženirji in bo kmalu napravil prvo vožnjo V Zahodni Nemčiji se je zbralo pre- cej .evropskih in ameriških tehnikov, da ga preizkusijo. V vlaku, ki bo imel obliko velikega torpeda, bodo potniki sedeli v dvoh nadstropjih. Vozil bo po eni sami tračnici, ki bo pritrjena na poldrug meter debel betonski blok, oboje pa na betonskem viaduktu, ki bo dvignjen vsaj 5 m nad zemljo. Gnala ga bo elektrika, nafla, rakete ali pa reakcijski motorji. PREVOZNO SREDSTVO PRIHODNOSTI Načrti letalskih društev predvidevajo, da bodo do 1957. leta med Parizom in Londonom vzpostavili redni helikopterski promet. Potniki bodo takrat potovali hitreje kot z najhitrejšimi letali in bodo lahko odleteli iz središča mesta, tako da jim ne bo treba izgubljati eno uro za pot na letališče. Od Mariborskega »toka do Pcso- ča-nov pri Ohridskem jezeru in Duš-niče pri D emir kopiji v Makedoniji so nastale* po osvobotfivti številno Inriirocentrale. vir naše električne energije za naše nove tovarne in rudnike, Z nastankom večine teh novih hidrocenlral je v tesni zvezi zgodovina »Hidromontaže« v Mariboru, ,podjetja, ki je nastalo v te-kmovaivnjiu na časlt V. kongresa K-PJ in ki je postalo znano širši slovenski in jugoslovanski javnosti, ko so časniki in radio 'pred štirimi leili objavili vest, da bo omejeni kolektiv do V. kongresa montiral prvi agregat HC Mariborski otcik. To je bil smel poskus mladega kolektiva in domači in tuji neverni Tomaži so samo prerokovali neuspeh, ,Neuspeh so tudi doživeli (Tomaži namreč), prav takega kot zloglasna resolucija Iniormibiroja-, ki je zagledala luč 6velta ravno tiste dni. Prvič v zgodovini naših narodov so se v listih agcdovi-n-iuih dneh SEED Vi.--1 p i if^ll jÉ ^iJ vik . -- i ',-i i .¿.''•t'"!x /; "i v jivg SPljKSESi iMg m\ jvfea D TRIGLAVA V nekaj več kot leiih po osvoboditvi smo zgradili štirikrat proiiljudski režimi v pol stoletja liSs? P ^'iäVCri liiÄIll iliSliSÄSIls — .................. ' " ftStfí i Liom O'Flaherty:^^ povzpela skupna moč vincdolske centrale na 105.000 KVA. Na HC Ma-nojlovac vrši »Hi.clre,montaža« moritažo novih cevovodov, - obenem pa »-Liitcsiroj« in »Rade Končar« reko nsr.ru 1 rs/ta sitar:« stroje te naše predvojne centrale; prvi je že montiran. V Za-vreljiu pri Dubrovniku zavr- Specialni mehanizirani vrevozni voziček za montažo cevovoda, ki so ga izdelali v delavnicah »7/idr omohtaže« v Mariboru po zamisli inženirja Popoviča. V inozemstvu bi plačali zanj 20 milijonov lir. pred V. kongreso-m KPJ n-sš.i ljudje brez uje pomoči lotiilii večjega montažnega dela. Nijiho-vi napori so bili kronani z uspehom: 5. septembra pred štirimi leti,je začel delati prvi agregat HC, Mariborski otok, katerega generator in transformator je izdelala tovarna »Rade Končar« v Zagrebu, turbino pa so uvozili iz inoizemsCva. Do itakraf, so montažna dela v naši državi opravljati tujci, mi smo dajali le fizično delovno silo. Nove hidrocčnirale v Sloveniji Z ■ montažo prvega agregata na Mariborskem cAofcu z jakostjo 24.000 iICVA (kilcivolitamrpercv), kair odgovarja enakemu številu konj-s-kih sil), so člani kolektiva »Hidrcmon-itaže« prebili led tudi na tem področju naše gcis¡pcdar,s)ke dejavnosti. Pred VI. kongresom KPJ so montirali že drugi agregat, iki ga je dobavil »Lllcatrc-j« in ki bo predivido- šujejo mo-ntažo dveh agregat",v po 2.200 KVA, prvi bo izačel obratovati že prihodnji mesec, Tako -bo stekla v novembru zopet nova hidrccen-trala, ena izmed mnogih, ki smo jih zgradili po osvoboditvi. V LR Hrvatski je predvidenih skupno 113.000 KVA energije no.vih h-idrc central, v prvi etapi 110.800 KVA. -Kolektiv »Hidromonaže« je v Srbiji lani končal montažna dela v Sokolovici, kjer je od lani tudi že v olbratu prvi agrelgat z 2.200 KVA, drugi pa bo montiran, verjetno še letos, V Zvorniku -montirajo te dni prvo turibino, montirali pa bodo- štiri, vsaJko po 30.000 KVA. Brez sodelovanja »Hidromontaže« je v pogonu od lani Seljašnica, v polni montaži je Ovčar banja, pred zaključkom del pa- Raška, medtem ko -se fccido dela na HC Viiba I v kratkem pričela. Skupno je predvidenih v LR Srbiji 207.700 KVA, od tega v prvi etapi 147.000. V Bosni, Hercego- (v pr.vi etapi t, j. prihodnje leto samo tri) in na- HC Jajce II, ki bo imela 3 agregate po 12.500 KVA. Za Bois-no in Hercegovino je predvidenih 233.900 KVA, zgrajene oz. v montaži pa so naorave za 131.400 KVA. so člani ko.ek-iiva »Hidromontaže« že montirali zapore na jezeru in po pretekih. Za Makedonijo je predvidenih skupno 215.000 KVA, v prvi etapi 115.000 KVA, Ce številke, predvidene za posamezne republike, , seštejemo, dobimo, da je po osvoibodifrvi previ-deniih za celotno FLRJ 988.3000 KVA (do prihodnjega leta 644.200 KVA), kar pomeni, -da je bilo v nekaj letih po osvoboditvi zgrajeno na tem področju šlirikralt več kot v prvi polovici tega stotetjo: ves. čas Av-sl.cigrske okupacije. Novi načrti ina začel dajati električno energijo Vjnj Cmí QOTÍ ÍCT v začetku prihodnjega leta. ? iJ Makedoniji priho.diuj Po uspehu na Mariborskem otoku pred štirimi leti so se zvrstlia grad-b.išča novih hidrocentral po vsej državi: Savica, ki ima dva ogregaita po 2.200 KVA (delovati je začela leita 1950), Moste z dvema agregatoma po 7500 KVA, ki je v pogonu od letošnjega julija in čaka še na tretji agregat, Medivide, kjer montira kolektiv »Hidromontaže« agregat z 12.500 KV.A, tako da bo cerV.cala stekla po vsej verjetnosti februarja 1953, in Vuzenica, kjer se nahajata že dve turbini in je montaža v polnem jeku. HC Vuzenica bi imela dva agregata -po 24.000 KVA, eden izmed nijijiu bo v pogonu že v drugi polovici prihodnjega leta. Skupna moč vseh slovenskih hi-drocentral, ki so v montaži, bo 206.900 KVA (v prvi etapi — do srede prihodnjega leta — 127.900 KVA). V Hrvatski in Srbiji Na področju LR Hrvatske obratuje že cd lanskega leta HC Ozalj II, kjer so člani kolektiva »Hidrc-m-on-taiže« montirali dva agreg£i'.a po 1,800 KVA. Na HC Vinodol je v pogonu prvi agregat s 13.500 KVA. Montažna dela pri drugem agngatu so prod eakljtueikctn, tako da se bo že letos pridir.vžil prvemu. Ko bo morili ran tudi tre-tjl agregat, se bo Tudi v Bosni in Hercegovini so na deliu monterji »Hidrcimomtaže«. V pogonu je. že HC Mešiči z d.ve-ma agregatoma 2.200 KVA, v teku so montažna dela v Jafol2.niei, ki bo dchi-la 6 agregatov pa 30.000 KVA -'Spi® WW'í'Hí. : i --"..O - pravljajo pa tudi pro jelki a za IiC -Urišilco in Mavčiče na Savi. v Štiri leía ogromnega napredka V teh štirih letih cd ustanovitve domačega podjeitja za montažo- hi-drocenltralnih naprav in podobna dela smo biili priča velikega napredka v naši državi. Jedro naporov za hidrocentrale izdelujejo tcvrr-ne: «Lit-o.toisitroj», genereitoije in vse električne dele, «Rade Končar», hi-idramehantsko opremo, cevovode in žerjave. «Metalna*) v Mariboru, a-kumulatonske naprave »Murjja«, Zagreb, zaščitne relej-e «Tela» Ljubljana, razne instruinen'.e «Iskra» Kranj, razvcdne-oklopne balteirijc «Tep» Zagreb, i-'..d. Podjetje »Hidromo-ntaža-«, ki je šlelo ob ustanovitvi nekaj desetin ljudi, razpolaga danes z -več 600 inženirji, specialisti v eleikti-osCroj-ni montaži, specialisti za montažo turbin, hiidiromeha-nsfce opieme in v-uiug.'.mi slrokrivnjok/i, ki jih srečujemo na skoraj vseh gradbiščih hi-drocentral v državi, S tem pa njihov delokrog še ni zaključen. Najdemo jih tudi na delu v razdelilnih pos-.tajah 110.000 voltov, dalje pri instalacijah -ele.kjtrcpeči v železarni Gu-štanj iri ele.kitroplavža v železarni Store, monltaiži raadelilnih naprav v Boisni in He.rcegivini in drugod. Tudi pri rekonstrukciji namakalnih naprav v Ist-ri smo j:h srečali, pri montaži namakalnih naprav v Mrsu-nji in pri -Siisku, pri Titogradru v Črni gc-ri in še kije. Lettcis je do.gra- Ttidi taka dela zmoremo danes že sami. Prevoz 27 - Ionskega statorja generatorja s specialnim vozičkom n.i hidrocentrali Moste. dila «Hidrrcn;ri'.c.ž£.'> tudi svoje de- n Jtivr/ce. v katerih izdelujejo celotne v p.ripcmoeke za montaže od Derick ofe žorjav-.iv do mahjmanljših orodij, tn ■tako da glede mehanizacije in sodo- k; br.ega načina dela ne zao.stajajo za čk incizemsklmi podjetji. Seveda nam ki; •ves ta napredek prištedi ogromne v; v.s:.i:e deviz, ki jih s pridom lahko ne uporabimo za dr.uge panoge gospo- vc darstva. Ne ;j:n-em pa preareli so- p: dr.-or.ah orsvoiz,n.:h sredstev z nosil- V.jo 80 Ion, s kar.er.imi kiV.co -pre-h jo n?j-'.:-žj-e generar.ccje in tran-imr.lorje v oviru ite teže las-c.ga k-or-iil-ruto:ijclcega biioja, ki rntiuir-a vise mom ažne priipomo-a in najmodernejše aparaturo, s '..erirni lahko prekontTC.jiramo iz-šena dela. "Dejstvo je, d-a do da-s še ni ,h'lo priitreb gleie kako-eti m:r,i'.ažni)h del. Tudi to je usti. ki ga je vire-dn-o omeniti! Bojan Sinko IVAN REN KO Graditelji naših hi-drocentral se nočejo zadovoljiti z doseženimi uspehi. Montažna dela v Vuizeni.-ci še niso končana, ko ,so že za nami raziskovalna dela .za HC Vuhred na Dravi, tako da- se bodo že letos začela gradibena dela pri izgradnji te nove centrale. In še vedno n,e moremo pristaviti pilke, kajti v teku so še tudi geološke preiskave za centralo Ožbalt na Dravi, tako da se bedo v bližnji bodočnosti vrstile na Dravi od meje do Mariborske Centirate: Dravograd, V zehica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok s skulpno zhoglj.ivostjo 358.000 KVA, Kljub te/mu š-e nismo na koncu, Strokovnjaki že mislijo na gradnjo- centrale na Meliu pri Mariboru, pri- Posnetek z montažnih del na hidrocentrali Vinodol: voziček s nosilnostjo 30 tom. Zapustili smo vas in približno na pol pata do Zaža.rja zlezli na neki senik, d'a prespimo. Zjutraj bi Srnjaka hmaliu nabo-dli na vile, ko so. domači prišli krmiti živino. Krenili smo naprej. Dopoldne sitno prišli v Zazar in našli pri vodnjaku dva tovariša, iz odreda, kli sta prišla po vodo. Po kratkem razgovoru sta nas odvedla v taborišče. Končno smo do tolikih naporlih našli zvezo, Se danes ne vem, zakaj so nais ta Podlipe poslali v Horjul, kjer je tedaj bila .posadka fašistov in belih, skupaj nad štiristo >mož. Sklepam pa, koit smo takrat verjeli, da nam )(jutje v strahu niBo hoteli priznati, da vedo za- partizane, ki so bili v Zaižarjiu - iin so si pač miseili, če gremo .po tej poti prati Horjulu, ■bomo že naleteli nanje. Ce bi nam pač hoteli islabo, nas me bi blio potrebno pošiljati čez Zažar. -vendar pa nam ni bilo nič kaj poseb-ino prijetno pri srcu pri misli, da bi se iv 2aižarjn kaj- lahko zgrešili z našiimi in padli .naravnost v sovražno postojanko. November. Nemci še venomer prodirajo na vseh odsekih vzhodne fronte; radio tuli o zmagah, našteva imena zavzetih mest in vasi; časopisje -prinaša obenem s poročili, natisnjenimi z mastimi črkami na prvi (strani reprodukcije zemljevidov bojišč, z zlcslut-nimi strelica-mi, potisnjenimi globoko preko meja Sovjeltiske Zveze. Njihove konice izbijajo na Vo'go, groze Moskvi in Leningradu; fašisti govore o Kavkazu, nafti iz Bakuja, bombažu iz azijskih plantaž ... Vojkova četa se pripravlja na proslavo Velike oktobrske revolucije. Ob tej priliki je Vojko zasnoval eno od svojih najdrznejših akcij. Napad na paltruljo ali skupino od nekoliko fašiatoiv je -bil preveč običajen za počasititev tako velikega dogodka. Zaradi itega je četa osvojila .zamisel svojega komandirja, da napade enega cd betonskih bunkerjev, ki so jih Italijani imeli na sedlu iznad Črnega Vnha. 5. novembra zvečer je skupina desetih borcev krenila, da izvede napad. SLOVENSKA BESEDA 46. Tovariš L. iz Postojne nam je poslal pismo, v katerem želi, da l)i razlclmačili, kakšen je razloček med oblikama morem in vioram. Ker teh glaciolskih form pogosto ne poznajo niti študirani-ni ljudje, kaj šele tis!i,.ki v šoli . niso strgali mnogo hlač, s tem večjim veseljem odgovarjamo na vprašanje našega dopisnika. Jezikoslovci pravijo, da sta oba glagola, morem in moram, po izvoru bojda ¡sorodna, a istočasno ugotavljajo, da -sta dandanes po zunanjosti in vsebini različna; prihajata iz nedoločni-ških oblik; moči oziroma morati. MOČI (nastalo iz mog-ti) spregamo takole: morem, moreš. more, moreva, moreta, more-ta, moremo, morate, morejo.. Deležnik preteklega časa; mogel. Te oblike rabimo tedaj, kadar kaj lahko storimo, če hočemo (ital. pc.ss.o, nem. teh kann). Nekaj stavkev za primer pravilne rabe: še bom mogel, bom prišel. Tega pa res ni moč(i) &'oxiti. Nihče mi ne more nič očitati. Narodna- pesem poje: Kaj nam pa morejo, če smo vesel!? Njega- pa res ne mo--rem (v,:dcti). Iz (tega glagola js nastal tudi prislov morda (more biiti. MORATI ima v sedanjem času ra~!edcje oblike: moram, mora, mera, morava, morata, morata, moramo, 'morate, morajo. Delei-nsk: moral. Pomen le-teh ob'ik ja zajet v soznačnicah: prisiljen sem, treba mi je, dolžnost mi je ipd, (itak de-vo. nem. ich muss). — Prijatelj mi naroči: »Moraš priti ( - tvoja dolžnost je, da prideš)!« Vsak človek mera delati. Dijaki se morajo uči.'i, če hočejo izdelati. Hočeš, nočeš, (moraš! Včasih drugi glagol izpustimo, ker je smisel stavka že iz zveze raouml-jvv: Moram (i-ti) v siaižbo. K zi.br.enuu zdravniku moram. Teh glagolov zaradi natančno določenega pomena ne smemo zamenjavati. Napačni so n. pr. takile stavki: Naše društvo more letos postaviti na noge tudi žensko vrdto (prav: mora). Nocoj tega ne bomo morali urediti (prav: mogli). Ravnatelj je vrogel nenadoma odpotovati, za to , , . Oprav: je moral odpotovati. zalto ti ni mogiel izročiti kiiučev). Oporekati je tudi rabi glagolov meči in morati v zvezali, ko pc-ra';!jr,m.o na di.u.ge slovenske drgete in skušamo vse povedati z eno in i-.-io besedo. Nepravdno: Moraš mi 100 dinarjev, Pravll-no: Dolgujlpš mi ali dolžan si mi 100 dinarjev. Slabo: Premišljevala sem, zakaj v šoli ne bi mogla govorili slovenski. Dobro: Premišljevala sem, zakaj v šoli ne bi smela govoriti slovenski. s.V.lLlI^T" Rodil se je .leta 1S97 v revni irski vasici med kmeti in drznimi ribiči, ki so po naravi pesniki, in borci. Prepotoval je vzhod, in zapacl, sc pripravljal za duhovniškijioklic, šel kol prostovoljec na fronto, tAl ladijski kurjač,-pristaniški delavec, potepuh in poljski delavec, .njegov nemirni duh ga je gnal vedno dalje. Vrnil •se je domov na Irsko in s svojimi spisi postal slaven: 1/ Zupančičevem prevedu imamo :njegov najbolj znani roman »Noč po izdaji.a Mlada krava je stala na gričku -sredi nizksga kamnitega obzidja, za katerim so .čepeli možje. Previdno so pogledovali nanjo "Skozi odprtinice med rahlo zloženimi, kamni, opazovali njene okrogle boke-, počasi mahajoči rep, dvignjeno glavo in zdrzajoča. sa ušesa, ki so živčno poslušala. Rahli,drgeti -so ji- spreletavali boke, kakor da se v nji nekaj giblje. Njeno rdeče telo je bilo videti rjavo v temi. Zeieno sočno polje se je blodilo pod odejo lahne megle. Ce-prav jc vladalo mrtvo brezvetrje, je bilo vendar slišati v ara-ku rahlo mrmranje. Mrmranje morja se je ločilo od nežnega šepeta ¡neštetih travnih ©tebelc, ki so se ljubeče iz-težala proti padajoči rosa. Telesa -mož so" se nerazločna risala v lemi. Njihovi mrzli, kmečki obrazi so bili zdaj nekam prijazni. Vsakdo le-teh, ki so tam bdeli, skriti drug pred drugim v le-■ mi, je v svoji duši občutil soeut.j-e in ljubezen, kakršnih bi ga bilo sram podnevi, v vsakdarJjih človeških odnosih. Mlad fant je sedel ob zidu .in z raizpntimi ustnicami, začudeno strmel v stran, v temo. Starec bleščečih cči in nagubanih rok, ki je klečal ne en-sm kolenu in se krčevito oprijemal koničastega kamna, je nekaj mrmral. Krava'je ibila njegoiva. Možakar s črno brado se je zgrbljeno priplazi! k starcu in ,mu jel šsipetati na uho. Vsi so poslušali. »Pred zoro ne -bo nič«, je rekel. »Nesmisel!« je odvrnil starec. Prišlo bo s plimo.« »Kakor sam veš, rdeči Michael! Toda pri prvem teličku se krave boje noči. Vsaj talko mi je ostalo v spominu.« »Nekaj resnice je v tem,« je šepetal možičsk s športno čaptco, ki je čepel na petah, »Tišina!« je rekel starec. Vsi so poslušali. Krava se je zganila. Ko se je pre- = maknila, ji zaškripalo v mišicah, ki so se napenjale ■ = s je 1 po:l njeno težo. Slišali- so tudi. kako se ji skozi visoko bledo travo švigetali parklji, ko jih je počasi vlekla za selbo.j. Dvignila je rep,-metala glavo gori in doli ter si bičala cdprie čeljusti z rumenkastim hrapavim jezikom. »Zdaj bo kmalu,« j-.e rekel starec. »Legla bo v ja.mo pri mejniku iz kamenčkov.« Krava se je ustavila vsa v drgetu. Izza mladega csatja je kakor strela priletel zaje.c; samo poskakujoči beli grok repka je izdajal, kod dirja njegovo nevidno rjavo telo. Skočil je preko nekega nasipa in izginil. Prhajoč je krava povohala ostaja. Potem so ji boki vztre-psitali in krenila jte proti kupu iz kamenčkov, ki ga je preraščal brs-teč šipak. Tudi tega je ponjuhala. Potem je -trudno zavzdihnila in se trikrat zavrtela okoli svoje osi, pokleknila, v strahu planila na noge in pri priči sp'et pokleknila. Nekaj trenutkov je ostala tako in se negotovo zibala na upognjenih sprednjih -nogah, potcim pa je z glasnim sitckom ponižala svoje težk>e kolke in obležala na boku. »Ha!« je rekel starec in urno vstal. »Narava je močnejša 'od nočne teme. Živali čutijo vpliv meseca, ko prihaja plima.« Tudi v njegovih mišicah je zaškrialo od starosti in rev.matiz-ma, ko je vstal. »V starih ljudeih je, zares velika modrost,« je dejal možiček v športni čepici in .takisto vstal. »Pripravi prevezo!«, je rekel starec mlademu fantu. -Mladenič je planil na noge in pograbil mali z-vitek vrvi iz konjske žime, ki je ležal poleg njega. »Krenimo rajši ob .zidu do odprtine,« je rekel bradati mož. »Le polahko, le polahko.«. je mrmral starec. »Previdno stopajte! Sšš, kaj pa je to?« Na robu polja se je pojavila ženska postava z majhno okroglo glavo in vitkim životom, ki se je spodaj širil v bogato nabrani krog dolgega krila. Prihajala je sklonjene glave, z eno reko na boku, v drugi pa je nosila pločevinasto ročko, »Ona je«? je rekel nekdo, »Mar bi os/tala pri otroku,« je za>godrnjal starec. »Hej!« jo je nagovoril, ,ko je prišla -bliže. »Kdo te poslal?« »Prinesla sem otrobe«, je plaho pošepetala in pogledi t,o ji presrašano švigali po- skoljnjenih telesih mož. »Mati so- me poSl?,'i. Larry se še ni vrnil z ribolova.« »IIu!« je rekel stari ,m?iž navidezno jezno in s'egel po ročki. »Daj. da vidim, kaj imaš tmk.aj! Preklicana skopest, da lovi tvoj mož ribe, ko se mu mlada krava teli. Seveda pa je res, »glas se mu je cmečil,« da si ti dobra ženska « Bila je njegova mlada snaha. Izročila mu je ročko z ovsenimi otrobi, potlej ši je iz živete a patogn-ila stekle-ničico in mu jo takisto dala. »Mati so dejali, da vas bo nemara ponoči zeblo in . . . tole je kapljica, ki jo je Fateen, gospodova kuharica, prinesla iz mesta.« »Zahva'jen bodi, kdčir je dal,« so rekli vsi. Starec j? vizel steklenico in jo cdmašil, Pil je. Vsi so pili in hvalili boga i,n kravo, ki bo storila. Potem je rekel slarec: »Ostani tukaj. Naula, in počslkaj, da pridsmo do odpri in?. Ko te pokličemo, pridi .za nami in prineisi otrobe,« Prikimala je. Tiho so 06 splazili do odprtine, ki je bila nekaj korakov stran. Slišala jih je, kako šepečejo, ko počepajo tam, Slišala je tudi rjovemje krave, a ni imela po-guma. da bi pogledala- dkozi katero izmed razpok v zidu. Nadaljevanje na 10. strani SS m ¡SI I lili I f 05 zgodovinski razstavi ,.Slovenci ob Jadranu' v Kopru Redkim obiskovalcem, ki se te dni vzpenjajo po stopnic ali v pr-Vo naidDtropje Ikcprsfcega muzeja in se po pol ali večuirneim presledku zopet vračajo na koprske ulice, lahko že z obraza preberemo neprikrito zadovoljstvo. V treh. dvoranah raza'.a\<'jeni najrazličnejši odlomki iz naše daljnjc Iri bližnje preteklosti, so jih ipopelja-i li v svet, o katerem so do zdaj le mncigo slišali in iga delno 'tudi so-drživljali. pa vendar iga niso imeli prilcžnccit opazovati skozi tako izčrpno prizmo zgodovinskih doku-tmemtov. 'Pred' cčtmi obiskovalcev se cd oddelka do oddelka podirajo zmedene hipoteze nekaterih italijanskih zgodovinarjev, ki so skušali zanikati odločilen vpliv slo-vancitva v tsitri in prikrajšali zgodovino propagandnim potrebam italijanskih šovinistov. Orumeneli listi in fotografije jih opozore, da se je bila na tem koščku naše zemlje skozi stoletja krvava borba za vsako slovensko besedo in missl in da je ibil rod, ki ni klonil tako števifmim pritiskom, trden in pogumen. Zgcdcvir.lrtko-paliitično razstavo »Slovenci ob Jadranu« Sla organizirala Slovemsko-hrviJloka prosvetna zveza in Zgodovinsko društvo. Več mesecev trdega in intenzivnega dela je bilo potrebno za to izbjr kontinuiranega posega v nošo nacionalno zgodovino, in prav je, da omenimo glavne sotrudnike: Srečka Vilharja. Mirka Sribarja, Staneta Suhadolnika, Marka Pohorja, Jerneja Humarja in prof. Rudolfa Sakoido, ki mu je bila poverjena skrb za opremo razstave. Na tem mcDtu gre itiudi vse priznanje ravnatelju Narodnega mmzeja dr. Jožetu Kaatelicu, ki je omogočil in vodil obširna arheološka izkopavanja in tudi drugim sodelavcem. Veliki reliefi v glavni razstavni dvorani, ki ponazonujejo fragmente iz zgodovine Slovencev ob Jadranu so delo akademskega kiparja Jožeta Po-hlena. Zahvala gre tudi nekaterim župnikom. ki so za razstavo pokazali veliko razumevanje in razrtavljal-cem dali na razpolago gradivo iz raznih župnijskih arhivov. Ccoiev 1=0 večji del arheološkega gradiva italijanske oblasti pri svo jem 'umiku odpeljale, so v on d ar xaz:i'.cvljeni predmeti še sami po sebi dovoij zgavoren odgovor ita-lijaritkim f:.;?dfik:torj?m zgodovine, Posebno v:ine siedove naselitve je ZErp.vn il o ilir:ko pleme Histri, po fcaiteivh j • Ledi Hitra d"bila svoje i ni?. Živeli so cd leta 1000 pred na-šhi šitetjrm. przneje pa so se zlasti ob r.foalnio me i ih meč no remani-einVi. Po i.etu 568 so v Isitro začeli vdirati Slovani. Romaniziranl Hi-fetri in riir.. ki priseljenci v mestih zahodne obale so"ise vključili v slovarsko ku'tui:no področje pred letom 1000. Sele z benečanskim go-spedstvom se je začela pojavljati v novih m:n'nih komunah razen slovenščine in latinščine tudi italijanščina. TUzen nrpsaniih virov o slovanski koonizaciji, je na razstavi tudi vs-£a dokazov iz arheoloških raziskovanj, Prsebna arheološka karta nas pouči, da so najpomembnejša najdišča kulture v Istri Buzet, Go-'jače, Sv. Anton, Kortina in Gočane. Ilirsko keramiko zastopajo fragmenti hišne keramike in žar, ki so "jih našli v Kortini. Rim je zasitopan z okroglo kamenito žaro iz Pomjana in tlačno cipeko iz Kortine. zgodnji srednji vek pa z najrazličnejšimi keramičnimi izdelki, mečem, noži, konicami, kljuži itd. Med pomembnejšimi pisanimi viri bi navedli predvsem odlomek iz Muratorije-ve knjige Annali dTtalija iz le!a 1744. kjer navaja, da so bili Slovani leta 563 na iiui.dannki m;ji in tudi v tsitri. Vendar trditve nekaterih italijanskih zgodovinarjev, da so se Slovani naselili v lis,tri dokaj pozno (celo v 14. in 15. stoletju) oripora-v;;j» it udi drugi dokvimienti. Pietro Kandler ima podatke o 'tem, da so se Slrrvani b:iri'i lota 568 pri Svetim Ivanu de Tuba. dokumenti iz papeškega arhiva v Rimu pa govore "o lom, da Slovani si'I jo iz Is ro v Italijo že leta 600. Zanimivo j? tudi pisanje Hali a Sennia, da so Slovani leta 820 naipidli Milje, Piran, Kovin j in Labin, Čeprav so d - kumenl i iz druge polovice 9. do prve polovice 11. stoletja izgubljeni, so vendar zadnja arheološka izkpavanja precej izpopolnila Ho virzel. Od prve polovico 11. stoletja pa imamo vse polno virov o Slovanih. Pojavljajo se imena ko-t Golgorica, Črni grad, Beli grad, Črni gaj, Bazovica itd., med osebnimi imeni pa Swligoj, Dones-lec, Hermica, Mireč, Blagodin, Bla-gožit, Meneslav, Siiojan itd. Taka imena se pojavljajo celo med voditelji mestnih občin v srednjem veku, kar pomeni, da so Hrvatje in Slovenci prišli do najvišje stopnje fevdalne lestvice v mestni oligar hi j i. Koneo 13. sitoletija so si Bencike podredile skoraj vsa istrska mesta, med njimi tudi Koper, Izolo in Piran. Čeprav ¡trdijo nimislki zgodovinarji, da so se istrska mesta prostovoljno predala Benetkam, nam razni dokumeniti dokazujejo prav naciproi.no. Naj omenimo samo piransko pristopno listino, Številne upore po istrskih mestih, v katerilu. sodelujejo tudi Slovani itd. V XlVr stoletju so Slovani v Istri sila, s katero so morali Benečani računati. Imajo posebno upravo in svoje uradnike ter tako imenovano institucijo »conestabilis selavorum«. Na Koprskem ima vsaka vas svojega župana ki ga tudi viri, tako italijanski kcit latinski, imenujejo zupanus, suppanus ali jupanus. Leta 1450 so Slovenci v okolici Kopra izvolili proti volji koprskega mestnega sveita za svojega civilnega uradnika Slovenca Luko Muzca, ki ga je beneški dož tudi potrdil. Iz vseh razstavljenih dokumentov je jasno razvidno, da je imela Istra svoje slovamske'prebivalce že od 6. stoletja vse do 15. stoletja v nepretrgani komltinuiteti. Od srede 16. stoletja se prično seliti v zaledje jadranske obale Uskoki, ki so se morali umakniti pred Turki. Del razstave obravnava tudi slovansko bogoslužje in glagolske spomenike. Važno središče gla,goi'jašev je bil zlaslti Koper, kjer je bilo pri frančiškanih v navadi slovansko bogoslužje. Iz samostana teh menihov so ohranjene še nekatere glagolske listine. Na Koprskem je bilo slovansko bogoslužje v navadi v vseh slovenskih vaseh, o čemer pričajo o-hranjeni glagol,tki misali (Šmarje O "V ]I j M ][ SMOKY Ameriški barvni film »Smoky« jc zelo pester, nekoliko romantičen, kakor jc pestra in romantična povest o konju Smokyju, ki je doživela 32 izdaj iu po kateri so izdelali tudi scenarij za ta film. Film poživljajo lepi naravni posnetki, »narodni običaji« kravjih pastirjev in gonjačev ter priljubljene in tople zapadno-ameriške eowboj-sko pesmi. Film se razvija na neki ameriški farmi, kjer je mladi Qi.n1. dobil zaposlitev. ko je pripeljal mladega žrebca, ki ga je sam ukrotil. To ni bilo po godu oskrbniku Jeffu, ki jc videl v mladem in prikupnem nameščenem resnega tekmeca pri lepi Juliji, lastnici farme. Vse bi se lepo razvijalo, če ne bi Clintov brat zaradi katerega jc moral Clint odse-de.ti osem mesecev v ječi, najprej skušal spravili brata ob dobro ime. Ker so mu to ni posrečilo, je ukradel čredo konj med njimi tudi Smo-kvja, ki je poteptal tatu in zbežal sipot v divjino. Leta in leta ga je Glint iskal, naposled ga je našel vsega izmučenega, vpreženega V neko staro kolčijo. Vzel ga je in peljal ze.pet na farmo. Našla sta se dva stara, z ve-.t a prijatelja, našla pa sta so tudi Julija in Clint. jé& i^fcÄisßsa«1 1 iz leta 1631), glaigotioke arhivne listine iz Kopra, Krkavč, Kura! elkv- UREDNIŠTVO — PIONIRJEM V tej številki so izostale rešitve ugank in objava srečnih izrežbaueev, ker jo stric Miha odšel nakupovat na-'graitle .in se še nii vrnil. Bo pa čez 11 dni izžrebanih več nagrad. Dragi striček Mihec! Zopet se Ti oglašam z najnenom in željo, da ne bom zleSela v koš, kajti upam, da sem vse pravilno rešila. Ko sem začela treti »Lešnike«, je pri prvem zazvonilo kot zvon, pri drugem pa me je p-rijel smeh, da sem, pri tretjem vse zvezde vicíela in se pri četrtem komaj malo ohladila v rosi. Lepe pozdrave cd Tončke Sfffančič, dijikinje II. razreda gimnazije, Trnovo — Ilirska Bistrica Dragi stric Miha! Ze dolgo Ti im:\n namen pisati, pa nisem imela poguma. Bala sem se, cla boš vrgel moje pismo v koš. Vsakokrat, ko je v »Slovenskem Jadranu« st.ran za pionirje, jo preberem. Zato sem.se cdločia. da Ti tudi jaz napišem nekaj vrslic. Sem itčenka četrtega razreda osnovne šole v Izoli. Vsako leto nem bila pohvaljena in dovršili, z odličnim uspehom. Želim si, da bi tudi naprej izdelovala v šoli z odlični{.n uspehom. Imam že tri lepe knjige za spomin, ki sem jih dobila za pridno¿)í¡. Ce prideš kdaj v Izolo, nas pridi obiskat v šolo, ki stoji ob cesli, ki pelje v Piran. Imam zelo dobro učiteljico Anico. Iskreno Te pozdravlja Avrelija Blaževič, uč. IV. razreda osn. šole —• Izda Dragi stric Miha! Kakor mnogi pionirji, tudi jaz rad prebiram Tvoj kotiček. Tudi pisati sem že večkrat mislil, ali bil sfsm prepočasen. Uga7ike .t.udi rešujem, samo poslal Ti jih nisem. Da-rj?s pa sem sklenil, da Ti tudi jaz enkrat pišem in pošljem uganke. Mogoče bom tudi jaz tako srečen, da bom izžreban, če sem pravilno rešil uganke. Sedaj pa končc,m in Te najlepše pozdravljam Zidar Franko, učenec IV. razr. osn. šole Trnovo — Ilirska Bistrica. Dragi stric Miha! Zelo rad berem Tvoja pispmca in vedno komaj čakam, da raznašalka Alma prinese »Slovenski Jadranu. Posebno mi ugajajo »Lešniki« in križani."¡3. Ses.avil sem. čarobni kvadrat, kcierega Ti pošiljam. Zelo si želim, da bi ga videl v Jadranu. Zalo Te prosim, dragi stric Miha, da rečeš dobro besedo zame. Pozdravljam Te izpod sivega Nanosa Janez Krušič, uč. V. raz Vda osn. šolje, R zlrlo Ljuba moija Tončka! Stric MIha je bil zelo vesel Tvo-jtiga pisma in prav od srca se je nasmejal, ko je prebral rešitev Tvojih Lešnikov. Tako se jie smejal, da je z g lov o Itrčitl ob mizo — pomisli — in je videl še več zvezd kot Ti, na žalost: pa ni imel prav nič rose, da bi se iz njo ohladil. Zato ima še danes na ičelu veliko, vteliiko buško! — Se Ti Ikaj smili, Tončka? Vidiš, ljuba Tončka, tudi Tebi se je že- CAROBNI KVADRAT Vodoravno in navpično: 1. Naš 1 juibljeni Maršal. 2. Oblika 'glagola im'etil 3. Tani (hrvaško); 4. Zavitek. KONJIČEK MoJ .RE NE RA VE PO 1 -1 MO ŽE DE To je pa nekaj ea išahiste! Naloga se g,'asi: povozi posamezne zloge v liku s potezami šahovskega konjiška trk o. da boš dobil lep siovenski-pre/govor! LEŠNIKI 83) Sladke sinke pestujem,- dajte mi palico', da se o prem, £4) En zlatnik, en srebrnjak, a drobiža polovnjak. 85) Dva navzkrižna trama, -dva viseča hrama; kamor se poganjata, se pravici klanjata. Ija iqoolni'a in zadnjič si bila izžrebana. V kratkem pa boš prejela prav kpo darilce. Piši mi, ko ga boš pre./ela in kako Ti bo ugajalo! Prav lepe pozdrave in še kaj se epemni na naš pionirski kotiček! Draga Avrelija! O, da veš, ljuba mala Avrelija, kolikokrat je že hodil stric Miha mimo vaše šole v Izoli! In če bi bil vedel, da je tam nekje za tistimi velikimi okni pridna deklica, ki ji je ime Avrelija, bi Te prav gotovo prišel obiskal! No. če ise to doslej še ni zgodilo, se ibo pa zdaj prav kmalu! Res, veseli ime, Avitelija, da si tako pridna učenka! Da, taki morajo prihodnje leto v gimnazijo! — Le nekaj mi ni bilo všeč v Tvojem pismu, Avrelija! Namreč to, da nisi imela poguma, k.t praviš, da bi mi pisala! To ne sme biti! »Korajža velja!« pravi isitar pregovor. In res je tako! iNo, pa zdaj, ko si se le ojunačila, Te ne em.m več karati! Prav zatr.dno .upam, da se nam.boš še kaj oglasila! Lepo pozdravljena, mala Avrelija, pa tudi vse ostala svoje sošolce in s:šo'ke prisrčno pozdravil- Ljubi Franka! Uh, Frarlko, kakšen pionir -pa si Ti, ko praviš, da si prepočasen! In vse uganke si reševal, pa jih nisi nikoli poslal! In prav gotovo si jih vedno vse pravilno rešil! Vidiš, zdaj je led prebit in stric Miha za-trdno lupa, da ste mu boš še kdaj o-glasil is kakšnim picemecem! - - No, vidiš, zadnjič se Ti je nasmehnila »muhasta sreča« in bil si izžreban! Tudi Ti iboš, če še niisi, v kratkem prejel kpo darilce! No, in ker se Ti je prvič nasmehnila sreča, upam,' da se nam boš še kaj oglasil v našemi kotičku! Prav kpo pozdravljen-, Frar.ko! Pa .tudi ostale sošolce in sošolke ltepo pozdravi! Dragi Janez! Ti isi pa res fant cd -fare. Janez! Iu tako lep čarobni kvadrat si mi poslal, da s-ern ga kar talko j odnesel v ¡tiskarno in. kot vidiš, danes sem ga zastavil našim malim ugankarjem, da ga bodo reševali! Prav gotovo si radoveden kaj. Janez, kdo ga ibo pravilno .rešil! Tudi jaz! No, videli bomo prihodnjič, kdo bo kos Jenezovemu IktvadrESIti! Pa še kaj mi pošlji Janez! Ce bo kpo, bom prav gotovo priobčil v našem kotičku! Zidaj pa bodi prav lepo pozdravljen in še ikaj se mi oglaei! Ležeč é pa ta skače (Pol za šalo - po! zares) Dolgo mi je že nekaj rojilo po glavi, nikar se ne ustrašite. niso ne sršeni in niti ns čebele, so sani) rJekateri dog :lki, ki bi jih rad povedal še drugim. Nedolgo tega je bil v Divači in v Ležečah isestansk vseh ljudi, ki jim je pri srcu napredek in prcisvsta. Vsi ti Ijuiije so sj več r ¡praviti. Tudi fre-kuiturno društvo nič ne skače. Odkar je odšel iz Divače tov, Hladnik, spi trdno spanje najbolj prštenega in pravičnega društva, ima pa vse telovadno orodje, ki se j'3 ohranilo šs iz časov pred prejšnjo svetovno vojno, ko je v Divači obstajalo in delovalo sokoteko društvo. Težko je. da moramo take stvari tako ugotavljati, je pa re;nica. Kako drugače je bilo leta 1946, Takrat je bilo polno kulturnih prireditev, pevskih in telovadnih nastopov. Danes pa je vse nekam tako . . . Mladina igra »Iv-ešsi« in »hriškolo« namesto. da bi se- kulturno udejstvo-vala. Morala bi se že enkrat strezniti in spoznati, da je to ostar.'ek tiotega, kar so pri nas zapustili o-kupatorji, ki so z našimi telesi ho-ieli pognoj.it'i kraško in zemljo Slovenije. Takim razvadam tako žalostnega spomina bomo morali napovedati ostrejšo borbo. Qb tem bi se rad ustavil — samo za hip prosim — ob"neki dogodbi, r™— ■—..................... I ■-1- i . i--- Möge novega 010 Sežana (nadaljevanje s 1. strani) nima trenutno drugega kot borno kinodvorano. To so velike naloge, ki jih bo moral žilavo .reševali bodoči okrajni ljudski odbor Sežana in vsi občinski ljudski odbori v okraju, ne upoštevajoč poleg tega še stotine drugih drobnih problemov. Vsekakor bo za izvršitev teh nalog in za rešitev vseh Ich vprašanj potrebno mnogo truda. požrtvovalnosti potrebnih bo veliko materialnih in denarnih sredstev. Take velike naloge bo možno uspešno izvršili le ob sodelovanju vsega delovnega ljudstva, z enotnostjo in zavestjo, da naša nova družbena ureditev to zahteva in mora doseči. saj je to edina prava pot v socializem. Prav iz teh razlogov pa je potrebno. da v teh dneh naše politično organizacijo z našo Zvezo komunistov Jugoslavije na čelu vodijo žilavo borbo za kandidiranje in izvolitev v nas okrajni ljudski odbor in v naše občinske ljudske odbore naših naj-zvestejših, najzavednejših in stvari socializma najbolj predanih ljudi, ki i maj o dobro voljo graditi .socializem pri nas v odločni borbi proti vsakemu pojavu InformLiroja ali zapadne reakcionarne agenturc. z zavestjo in vero v lastno moč, ki jc najboljša garancija za uspeh in zmago. ! Janko Valentinčič K r.oerv-DJvna gospoda na Angleškem pravi kmetom: >:Ccv?q?ia in lepa ženska nista zate.« S ove d a nista, ker sta to dve izmed tk'tih privlačnosti, ki sežeta v najbolj rk.rite ko'ticke človeške duše; in.tam dastikrs-e prebudita lista :.e i -ra jeva poüelenja . .. To pa j» za gospodo nevarno. No, li alijani so pri nas zato udari i najpivo po izobražencih, nato po časopisih in knjigi. Tako so mislili, da si kmeta popolnoma ražo--rržili. Pa smo jim pokazali, da soso zelo, zelo podvizali nazaj v svoje-kraje gledat svoje signirine..... Star pregovor pravi, da ima ajda sto vo kcv, nuijhujši pa je slama, ki pride v družbi burji. Ko burja preneha. nastane ie-sta blagodejna .tišina in takrat se prikrade vsa bela in mrzla. Ajdove njive v cv'etju so zanjo prava poslastica. Ko vzida sonieé, .si že oblizne pnsite, nato pa se izgubi neznano kam. Tako je napravila tudi le'.'o-s. ko je ajdi manjkalo še najmanj deset dni do zorenja. Uničila je talko težko pričakovan pridelek. Res »pameten« je domis.ltk, ki so ga je poslužil divaški kmet Pikec. Obiskal je trga kmeta znanoc in vprašal, kaj ima v ciuolju —- v.uači. Pa imu pravi Pike:: »Kaj da imam, si radoveden. Ajda za s:me je notri.« Pa zakaj je nisi vsejal kot drugi,« ga ves začuden pogleda znanec. »Tolikokrat senu jo že seja!, pa-ssm imel samo delo in komaj, da sem dclbil seme. Sedaj pa je ne sejem več m imam 'vseeno prvovrstno seme, drugi pa pridelajo malo mešičkov« Ajda j2 res le nekak pos.trar.ckl pridelek, vendar je prav, če jo vse-jemo. ker ohrani čista njive. Ce niso pjeorane, se zaplevelijo in pokvarijo. Se n.'ikaj za zaključek. V začetku sera poročal o SKUD, sedaj pa moram šo ntikaj dodali. Te dni smo ga na sestanku preimenovali v »Svr-bedo,«, ki bo, upejmo, bolj razgibala kultin no-prosvetno delo na vasi, Rad bi še povedal, da srednjeevropski čas zgublja pri nas v Divači svojo veljavo. Kako, boste takoj' zved-e'i. Iz okraja sla prišla tovariš-in tovariši.ca, družbo jima je delal tov. Petol-in, predsednik SKUD, Vsi trije so s? mi kar smilili. Nciki že-i'rmióar, Oí i mu je pri .srcu točnost." je hitel .v .kinodvorano in ni hotel niti večerje počakati, da se je še. ženi zr.ms.ril. Ko je prišel v dvorana je bila še — prazna! S'eveda ni-upošteval naše »'točnosti« in se je še on odločil, da bo zapustil pri-s-trŠ2 srednjoovi'aps\kaga časa. Da v b doče ne bo nasoglasji. bi bilo prav, če bi se enkrat dokončno odločili tudi v Divači, ali smo za zapa, elni. ali za srednjeevropski čas, Sove,dO ne bo šlo tako nalahko. ker tudi tukaj pridejo v poste,v besede Ivana Cankarja: »Čednost je podobna ošpicam. Vsak človek jih ima senkrat, potem pa nikoli več.« Pa brez zamere! Kraševec Ustanovni zbor s'epih koprskega okrafa A soboto je bil v m ali i dvorani Ljudskega gledališča ustanovni zbor Zveze slepili. Skupščina jc bila sklicana ii:; pobudo slepih. Udeležil se je [udi tov. Frane Rcržane, predsednik Zveze slepih Slovenije, ki je izročil pozdrave, .predsednika Zveze slepih FLRJ. pred- dnika LRH, LRS in Svi ta za zdrov.-tvo in sne. politiko LRS. V (Caljše.l govoru je omenil foilanje silanje slro'ii v Sloveniji in kako je zanje pre-knblj-r-no, da sc lahko n ;:-. ■b'.jo 7,3 1;Ogovarjajoče .pr:k]icc. Povedal je. da je v Sloveniji-več slepcev zaposlenih v telefonski f.lužbi. V Kamriku so slepi, ki opravljajo pletar.-ko obrt. Glavni odbor Zveze sle,pili Slovenije je dobil tudi tiskarno, ki bo tiskale časopis za slepe, kar je velika pridobitev. Na skupščini so se slepi koprskega okraja, ki jih jc 15 pogovorili o raznih vprašanjih, ki zadevajo nje same. Izvolili so tudi 7 članski odbor, ki bo skrbel, da ho Zveza slepih dobro zastopala interese s]c. pih. Kmelijskc nadaljevale šob na terenu Te d:;i se je začel po večjih vaseh koprskega okraja reden pouk na kmetij ko nadaljevalnih šolah. Te nudaljevclie šole so v Dekanih. Ma-rezigah, Šmarjah, Pučaih, BoršLu in Sv. Petru. Predavatelji so učitelji in kmetijski ¡strokovnjaki Zavoda za ■ pospeševanje gospodarstva v Kopru. .Ilolžncs-t vsakega naprednega kmeti lep. pi hno p,a kmečke mladi» r. • le. tla le šuile redno obiskuje. Danes. ko i:1 povsad in v vseh panogah t;.k razipah; Iii so morala tudi kmečka mladina bolj oprijeti študija in sc zavedati, da brez strokovnega znanja ni napredka. Okrajna skupščina ž:ra v Kopru Pretekli teden jc bila v Kopru okrajna skupščina ASIŽS, kateri je prisoetovala tudi tov. Ana Ziherl kot predstavnica glavnega odbora protifašističnih žena Slovenije. Tovarišiea Jubra je kot predsednica okrajnega odbora ASIŽS polala daljše poročilo o delu organizacije in pccdarMa neko slabost Fronte, ki premalo po.ni.agia ženam pri reševanju njihovih nalog. Sc vedno obstoja -tendenca, da sc žene podcenjujejo in tudi premalo sodelujejo v javnem življenju. V dihati so delegatke iz raznih kraj:'/ govorile o nalogah žene pri vr.-r,'ji otrok, o skrbi za najmlajše- in o pripravah za volitve dne 7. de-ce"i'ira. V sklepih so dellegatke prevzele, lwloae. da bodo aktivno sodelovale ■mmísm: 11.1 vseh področjih družbenega življenja. Ker so kot je bilo na konferenci ugotovljeno, žene premalo zastopane v raznih odborih ljudske .oblatiti, je za naprej njihova prva naloga povečano delo žena na vseh področjih javnega življenja. Novi okrajni odbor ho pregledal položaj žena, opozoril.na slabosti, pripravil predloge in organiziral delo za splošni kinliturni in idejno - politični dvig žene. Borila proti vsem oblikam zaostalosti pa ie in ostane najmočnejše sredstvo za politizacijo žena in /a odvračanje nrl reakcionarnih, klerikalnih in šovinističnih vplivov. Žene delegatke so izvolile nov okrajni r: llior in delegatke za kongres protifašističnih žena Slovenije. Filaicljslična razstava v Kopru Od 20. novembra do 7. decembra t. 1. bo v mali dvorani ljudskega gledališča v Kopru filatelistična razstava. Razstavljali bodo domači filatelisti in iz vse Sloveni je. Oh tej priliki ho izšla priložnostna znamka in blok kar bodo prodajali na razstavnem prostoru. Oblikovalki bodo obenem deležni srečolova. Prodajale se bodo srečke, ki bo vsaka imela najmanjšo vred-nocit dobitka v znamkah večjo od celic srečke same. Predvideno je v času razstave predvajanje filmov o filatclistični tematiki. T.udi nefilatelisti bodo na razstavi spoznali vlogo fil-atelijc kot sredstva za zgodovinsko, gospodarsko in kulturno ter cslelieno izobraževanje posebno mladine. M a tir iz koprskega pristanišča P ite.ro je slišala sitarca, svojega tasta, da je dejal v glasnem šepatu: »Ha. pa?liušaj;'.e!« .»Tako je,« je dejal nekdo, »plima prihaja.« »Ta šum sc oglaša s orne pečine,« je dejal plahi mladeničev glas. Kaj ne, veliki Štefan? Povej mi, je ta-' ko?« .»Tiho, anit,« so rekli vsi. Potem je slišala dolge valove, ka-. ko se počasi, z nekim jeznim šumom valijo bliže. Lep čas iso -spet čakali molče. Po-. .tem je bila naenkrat slišati, da mož 1 je glasno mrmrajo. Pogledala je in videla, da plezajo čez odprtino, ..»Bog te varji, copr.nica moja .mala,« je nekdo z ljubeznivim glasom , ■zaklical kravi. »Vrv, vrv,« je rekel drugi, »Tak daj mi jo! Tepec nerodni, odvezi no vozel!« oglasila se je jezna kletvica. Glasovi so se pomešali v babilonskem t.rušču, slišati je bilo topotanje z nogami, »Hoj-hoj, hoj-hoj, lepotica.« -so kričali. »Bog se nas usmili«, je rekla ženska in se v,zravnala. Mislila je na svojega cjlročička in na. moža. ki je zdaj na morju na it-eh dolgih, počasi se bližajočih valovih. Potem je zadoncl glas: »Pridi ženska, podvizaj se, teci! Zdaj pa le urno! Kravica, rjava (nadaljevanje s 7. strani) lepotica! Le korajžno, ljubica moja!« Privzdignila je krilo in tekla do odprtine, kjer je mladeniču izročila vrč, palem pa še .sama splezala čez zid. Stali so v krogu okoli krave in upirali oči v nekaj, kar je ležalo v travi. S svojimi dolgimi se ¡pre-gibajočimi prsti je 'starec čebljal tisto tepaječo se stvar. Vsi so govorili hrupno in veselo. »Bog.ibodi zahvali j en,« je rekla in se sklonila, da je -pogledala krasno, kodrasto, rdeče a'elo otepajočega še teleta. Potem so ga posuli z ovsenimi o-trebi in obrnili proti njemu še omotično kravo. Ponjuhala ga je, a materinstvo ji je bilo še tuje. Tele ste je začelo na v.se prelege zvirati. Iztisnilo je čuden glas, pr- vi glas v življenju, pravcato- tarnanje. Tedaj je krava zagnala besen, strasten krik ljubezni in planila k teletu, Položila, je gofee tik poleg njegovega in uprla vanj omemelje-ne oči. Spreletcl jo jc drget. Iz grla so ji je izvilo zamnolklo ječanje kakor krik v .hudi stiski ali veliki ljubezni, ki je ni moči potešiti. Potem je mrmrajoče iztegnila hrapavi jezik in pričela .tele po vsem 'telesu divje lizati. JUGOSLOVANSKE CONE 1RSTÄ Najvažnejši sporedi od It. novembra do 21. novembra PETEK 11. NOVEMBRA: 7.15 Slovenske narodne — 11.30 Po svetu okrog — 11.10 Domači zvoki 17.10 Istrske in primorske narodne 21.00 Literarna oddaja: Dostojevski »Krotko dekle«. SOBOTA 15 NOVEMBRA: 7.15 Slovenske narodne — 11.30 Jezikovni pogovori - 11.10 Domači zvoki 18.30 Morja Široka cesta — 21.30 Od sobote do sobote. NEDELJA 16. NOVEMBRA 8.30 Za naše kmetovalce — 9.00 Mladinska oddaja: Mark Twain »Tom Sawyer«. 13.15 Glasba po željah — 1-1,30 Domači motivi — 15.00 Z mikrofonom med našim ljudstvom; ena izmed naših najboljših zadrug — 16.30 Slušne igre: Pnestlev: Prišli so v neko mesto — 17.30 Partizanske koračnice — 18.30 Slovenska pesem ob slovenskem Jadranu. PONEDELJEK 17. NOVEMBRA 7.15 Slovenske narodne — 11.30 ŽCna in dom — 1-1.30 Iz športnega sveta — 14.30 Domači zvoki — 18.15 Slavni operni solisti. ,. _ TOREK 18. NOVEMBRA 7.15S.lovenske narodne -— 14.30 Kulturni razgledi — 14.10 Domači zvoki — 18.30 Jezikovni pogovori — 20.00 Julies Massenet : Werter, ope-pra v 4 dejanjih. SREDA 19. NOVEMBRA 7.15 Slovenske narodne — 11.30 Šolska ura: zimsko spanje živali — 14.20 Od Triglava do Jadrana. 11.40 Domači zvoki — 18.15 Glasbeni portreti skozi svet in čas; 21.00 Italijanska kronike — radijska povest. ČETRTEK 20. NOVEMBRA 7.15 Slovenske narodne — 14.30 Strani naše zgodovine — 18.15 Kralj valčka Johan Straus — 18.30 Iz ljudske revolucije. Slovenska poročila oh delavnikih: 7.00, 13.30. 17.00. 23.30; v nedeljah: 8.00, 13.30, 17.00, 23.30. tiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiun tiiiiiiiinmiiiiMiii ßnlasi in oi3ja¥E SLOVENSKO GLEDALIŠČE KOPER bo predvajalo Gogoljevo »Ženitev« V četrtek 13. XI. ob 17: v Kopru za pripadnike JLA V petek 14. XI. ob 17: v Piranu za /pripadnike JLA ob 20: v Piranu, gledališče »Tar-tini« V soboto 15. XI. oh 20: v Izoli, dvorana »Arriüorii« Slovensko — h r verska prosvetna zveza, ul. Roma 15/11 — TRST sklicuje v nedeljo 10. novembra 1952 ob 8. uri dopoldne VI. REDNI OBČNI ZBOR Z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Volitev komisij 3. Poročila 4. Referat o današnjih nalogah prceveite 5. Sprememba pravil 6. Volitve novega .odbora 7. Zaključki luiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KORBNIKA JORDAN, rojen 13. I. 1924 v Medeši pri Izoli, stanujoč v Piranu, Ul, F.riuli 64, je 15. X. 1952 izgubil osebno izkaznico in jo razglaša za naveljavno. PEROSA vd. DESTRADI. roj. 10. julija 1913 v Kopru, stanujoča isto-tam. Santorijeva ulica št. I, je izgubila svojo osebno izkaznico, izdano od MLO Koper,, in jo razglaša za neveljavno. IV ANČIC EMILJA, roj. 9. 1. 1917 v Nargozanu. okraj Koper, stanujoča pri Sv, Jakobu št. 176, je izgubila 10. oktobra letos svojo osebno izkaznico, izdano od 3ML0 Izola, in jo razglaša za neveljavno. SANTIN VALERIJA roj. Stok, doma od Sv. Antona št. 55, preklieujem žailivkc, ki sem jih izrekla zoper Cunja Marijo iz Turkov pri Sv. Antonu. Sv. Anton, dne 11. novembra 1952. Človeka sodimo med drugim tudi po načinu vedenja do soljudi, zlasti do najbližjih, to je do lastnega moža ali itene in do dtrok, Pri nas to vprašanje večkrat zanemarjamo, kakor da bi ne b;-lo prav v socialistični družbi eno izmed najvažnejših vprašanj vprašanje odnosa do človeka, do družbe in oblasti, do svojih najbližjih. V Sovjetski ¡avezi ne polagajo, kakor vse .kaže, nobene pozornosti temu vprašanju. Človek je postal pri njih šievilka, stroj, (ki ga upoštevajo -tako dolgo, dokler je uporaben. Družini, ki naj bi bila izvor vseh plemenitih stremljenj in najbolj človeških odnosov, ne posvečajo nobene pozornosti. Prav nasprotno. človek ima celo vtis, da jim je prav cilj razbiti družino, odtujiti otroke staršem in obratno. Otroci žive večji del po zavodih, pripadajo v prvi vrsti državi, vzgojiteljem itd. Pri nas poudarjamo obratno. Družina je tista enota, iz katere črpajo starši kakor tudi otroci vse tisto, kar jih naprav'ja plemenite, poštene. požrtvovalne, domoljubne in predvsem vzgojene ljudi. Kako jte .človeku težko, kako se mu maščuje v vsem nadaljnjem življenju, če je že v rani -mladosti oropan toplega doma, ljutfečih staršev, ki bi ga pravilno usmerjali in poučili o vsem. kar mora vedeti in znati vsak kulturen človek: Marsikatero grenko razočaranje bi ,mu bilo prihranjeno. marsikatera napaka bi se nikoli ne psjavila, če bi ga spremljalo na živekjen-jski polti lepo in kulturno vedenje. Večkrat naletimo na prav surove odnose, ki niso dostojni človeka, zlasti ne našega socialističnega človeka. Posebno obsojanja vreden jle odnos do mater. -Kolikokrat jih vidimo težko obložene s torbami, pa-kdti itd., kako se trudno naslanjajo na stene železniškega vagona, tramvaja ali avtobusa, pred njimi pa sedita mlad fant in dekle in se ne ganeta. »Saj sem plačal, kakor ona«, je kaj slab odgovor, ali »Kdor prej pride, prej melje«. Ti izgovori pričajo o neotesanosti, da cte'o o posurovljenem odnasiu do svojega bližnjega, zlasti pa še do -starejšega človeka. Na nas je, da. poučimo te zanemarjene mlade ljudi, bodisi v šoli, v društvu ali pa doma. Starši, poučite svoje c ti roke, kako naj se vedejo v -takih primerih. Kjerkoli sedijo in vidijo, da starejši ljudje, zlasti -pa še matere z otroki, nimajo prostora, na:j se lako.i umaknejo in jim ponudijo svoj prostor. Ko izstopijo iz tramvaja, železnice ali avtobusa naj pomagajo takim ljudem izstopiti Primijmo otroka za hip. da bo mati lailiko izstopila, ne da bi sebe in otroka izpostavi jala nevarnosti, -da se telesno poškodujeta. Kadar hodimo po cesti, umak-iiimo se isterajšim ljudem in materam z otroki, Pri stopnicah grede jih pustimo pri zidu, pri vhodu v urade ali stanovanja jih pustimo naprej, če je vrsta, jih pustimo, da prej opravijo, Ce jih vidimo težko obložene, pomagajmo jim, vzemimo paket, torbo ali kovček in stopimo z njimi tistih nekaj korakov do cilja. Ce opazimo, da ji,m je kaj padlo na tla, jim poberimo, Vse to ni tako težko, da bi se ne dalo z malo dobre volje in prizadevanjem storiti. Zdaj pa še feno vprašanje. Večkrat smo priča, kako nespodobno se vede naša mladina: preklinja, se surovo šali. predmet razgovora so kaj pogosto opolzke opaske in kvantar.ska namigavanja. Tisti mladi ljudje, ki se celo postavljajo s takim vedenjej.n, so vredni ne samo ■preziranja, ampak tudi pomilovanja. Prav gotovo je to ¡rak-rana vojnih in povojnih razmer, v katerih je ta mladina .rastla in se razvijala, da je tako posurovela. Ne hodimo •ravnodušno mimo vsega tega, ne da bi storili vsega, kar >je v naši moči, da bi se vse to še o pravem času popravilo. Skrbimo za vsebino vzgoje. iz katere naj bi črpala naša mladina. Ta vsebina mora biti bogata, zanimiva in mora pri jati mla-diln srcem. Noben trud ni prevelik, da bi tega vprašanja ne skušali rešiti. Od tega zavisi zdravo čustvovanje in mišljenjte dobršnega dela naše mladine. J. K. M, jj@ gosp ZA DOBRO VOLJO »Očka, ali se rad isajm briješ?« »Saj dobro veš, da ne«. »To je pa vsa sreča! Jaz sem namreč pravkar zlomil tvojo britev!« :iiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna j>Jadram v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. - Stev. tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-U09-171. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din. Zanimivo je pri tem ugotoviti, da je med prijavljenimi člani zelo malo domačinov — Sežanecv. Največ je namreč vpisanih ¡takih, ki so se po službeni namestitvi priselili v Sežano. Celo iz Tomaja in Dutovelj je vpisanih več članov kakor pa iz same Sežane. Ne vemo, kaj je vzrok taki pasivnosti Sežane na tem področju. Prepričanj pa smo, da ne bodo hoteli ostati ob strani, ko bodo videli, da planinsko društvo v njihovi sredi aktivno deluje. Iniciativni odbor je na svojih dveh sejali razpravljal o pripravah za ustanovni občni zbor, pripravil je osnutek pravil kakor tudi predlog programa in proračuna društva za leto 1953. Predlog programa predvideva nabavo najnujnejše opreme (šotor za 1—6 oseb itd.), dva večja kolektivna planinska izleta, in sicer na Nanos ter na Vršič, Mojstrovko, Prisojnik ter več obiskov bližnjih višinskih točk. kakor so Vremšiea, Slavnik, Trstelj itd. Nadalje predvideva pred-log programa markiranje planinske poli iz Vrcm in Gor. Ležeč na Vrem-šieo ter iz Materije in Podgorja na Slavnik, na obeh teli vrhovih pa postavitev skrinjice s spominsko knjigo in žigom. Kasneje pe bo v okviru društva formirala tudi jamarska sekcija. Da bi se društvo finančno opomoglo, ho organiziralo poseben planinski dan z veselico, igrami in prosto zabave. Z aktivnim delom in z zgledi bo društvo privlačevalo vedno več novih članov, se tako širilo, utrjevalo in napredovalo, tako da ne bo dosti zaostajalo Za drugimi starejšimi planinskimi društvi Slovenije. Ciril ICobal Ni dolgo tega, kar sem morala v nekem uradu izpolniti vprašalno -polo. Ne spominjam se več natančno, kakšna vprašalna pola je bila, toda ¡vem, da seVn pisala vse podatke skrbno in s premislekom, Pri rubriki »Poklic« sem nekoliko pomislila, potem pa odločno zapisala: Poklic — Gospodinja! »Toda. tovarišica, to vendar ni poklic!« ¡se je uradnik prizanesljivo nasmehnil in mi hotel vrniti vprašalno ¡polo, »napišite raje: zasebni-ca!« »Kako prosim?« ,sem vprašala zaprepadena, »Gospodinja ni poklic? Sploh ni poklic? Toda menda ml boste verjeli, ida znam kuhati, šivati, -prati in likati?« »To že, toda . . ,« »Torej ¡sem kuharica, šivilja-, perica tn likarica . . . Znam peči tudi kolače in torte, sama popraviim in obleke za svo-htramthožhtmarthar okrasim svoje klobuke, barvam o-bleke iza isvojo hčerko, popravim kolo svojega moža in grem zanj po pisma in časopise . . . torej: slaščičar, modistka, ba-rvar, mehanik in kurir!« »Ze, toda . . .« »Nikakega toda! To še ni vse: sa-,ma očistim moževe obleke, zašije/m nogavice, operem otrokom glave, man ikira-m s-votje nohte: čistilka, Tudi v Sežani bomo imeli planinsko drušivo Zdi se skoraj neverjetno in vendar je res, da v sežanskem okraju še nimamo niti enega planinskega društva. Morda bi nekdo na prvi pogled rekel, da tod ni pogojev za to, ker nimamo večjih planin, oziroma planinskih točk. ki bi privlačevale in nudile dobre pogoje za delovanje takega društva in za razvoj planinstva sploh. To pa ni res, saj imamo med drugimi Slavnik, Vrcmšico. Trstelj. pa tudi Nanos in (..aven, čeprav ne v našem okraju, nista daleč. Imamo pa tudi veliko lepih in zanimivih kraških jam. Po osvoboditvi so že večkrat dali iniciativo posamezni ljubitelji planin, da bi tudi v Sežani ustanovili planinsko društvo; na žalost pa se ta njihova želja doslej ni uresničila. Pobuda pa je postajala vse močnejša in zato so pred kratkim osnovali inieiativni odbor, ki sedaj pripravlja ustanovni občni zbor planinskega društva Sežana, ki bo predvidoma 20. t. m. ob 16, uri v Hotelu Triglav. Doslej je prijavljenih žc okrog 50 članov, njihovo število pa raste iz dneva v dan, ker se še vedno vpisujejo novi. To dejstvo kaže, da je tudi pri nas zanimanje za planinstvo veliko; treba je le prijeti za delo in uresničila se bo želja naših ljubiteljev planin, da bodo imeli svoje planinsko društvo. Nekaj praktičnega za mrzle dni in burjo, ki je pred vrati. Če imate kak ostanek toplega blaga ali staro jopo, si tako pelerino lahko napravite sami po zgornjem kroju in dobro vas bo grela. (S) MfflJSTRtH BELE ZOGIGE -knparica, frizerka, manikirka . . , Ce moža iboli vrat, mu pogledam v grlo in lugoitovi-m vnetje: hišni zdravnik. Sama mu pripravim čaj in sredstvo za izpiranje: lekarnar-. Caj mu nosim vedno v posteljo, merim vročino in berem časopise: bolniška strežnica. »Seveda, tovarišica, toda to vse . . .« »Vse? To še dolgo ni vse, drag£_ tovariš. Sama razkužim sobo, nastavljam strup za miši in podgane, pol-resam DDT: higienski tehnik. Pes poje istrup, -ga 'zdravim: živi-nozdravnik. v vrtu gojim rože in zelenjavo: vrtnarica. Očistim štedilnik in dimnik: dimnikar. Znanko iz Ljubljane peljem po koprskih trgovinah: toiimač. Ra-zkažam ji znamenitosti našega mesta: vodič, Zvečer pripravim njej na čast večerjo in povabim prijatelje: gostiteljica. Prt večerji povabljenim strežem: natakarica. Staremu profesorju ¡pomagam sleči plašč: garderoberka. Za goste pripravim sobo: sobarica. Možu pripravim kopel: ko-pelarica. Spajkam kopalno kad: klepar. Umijof.n in pospravim kopalnico: snažilka. Odprem predal, od katerega sem zgubila ključ: ključavničar. Zalepim in zabijem razmajane deske: mizar. Za moža napišem dva pisma: tipkarica. Hčerkici izderem mlečni zob: zobozdravnik. Otrokom pomagam pri domačih nalogah in učeniju: hišni učitelj. Popoldan pobarvam in po-lakiram okenske okvirje in vrata: pleskar. Zmenjam zavese: tapetnik in dekorater. Iz moževega čevlja izvleče,m žebelj: čevljar. Popravim svoje obleke in perilo: šivilja. Izdatke vneseni v svojo gospodinjsko knjigo: knjigovodkinja. Svojemu m .ižu očitam njegove grehe: državni •tožilec. Svoje lastne napake in izdatke zagovarjam: odvetnik . . . No, to je ¡približno 50 poklicev. In če ,-bi se takole zabavala do jutri, bi jih našla še 65, Ali zdaj še lahko resno trdite, da »gospodinja« ni poklic? Za nami je mednarodno namizno-teniško prvenstvo Jugoslavije, katerega se je udeležila vsa nainizno-te-niška elita: večkratni svetovni prvak Anglež Bergman, dvakratni svetovni prvak Leaelie (Anglija), tretji igralec na svetovni lestvici F-raneoz Root-hofit. francoski prvak Amouretti, tretji francoski igralee Cafiero, avstrijski in nemški igralci ter najboljši Jugoslovani Harangozo, Dolinar, Ga-briČ in Roža. Prav tako, kot je bila elitna udeležba moških igralcev, lahko isto rečemo za ženske, saj sta nastopili med drugim tudi svetovni prvakinji v doublu sestri Roy. Kakor je bilo pričakovati, sta se v finalu srečala jugoslovanski prvak Vilim Harangozo in Anglež Berg-man. Po zanimivi igri je razmeroma z lahkoto zmagal Bergman s 3:0. V tej igri je Bergman pokazal, da je še danes najboljši igralee na svetu. številno občinstvo je očaral z raznovrstnimi udare.i. neverjetno brzino in refleksom ter izredno inteli-ceneo, kar vse je osnovno za dobrega igralca namiznega tenisa. Rergman je si'1 er po narodnosti Avstrijec, med Hilteriev.im režimom pa se je preselil v Anglijo in prevzel angleško državljanstvo. Do sedaj ie štirikrat osvoiil naslov prvaka sveta. Najprej leta 1037 in nato Šahovsko prvenstvo na nižji gozdarski šoli v Idriji V Idriio bi'a premeščena z novim šolskim letom Nižja gosda-rska šola. katero obiskuje 33 učencev. Skoraj vsi učenci so se z velikim veseljem oprijeli šahovske igre. V oktobru so odigrali prvo šahovsko prvensltvo. katerega se je udeležilo 16 učencev. Prvak šole je postal Draksler Milan, ki je dosegel 14 točk ali 93 odstoitkov. Na drugo mesto je prišel Dobre 7. 12 točkami, na tretje pa Potočnik z 11 točkami, D°>vet učencev je doseglo pelo kategorijo. Trnje najboljši se bodo sedaj udeležili turnirja za prvenstvo Idrije, pripravljajo pa se tudi na simultanke. ki jih bodo igrali z njimi najboljši člani Šahovskega društva Idrija. Srečko Logar ^IMfc» Stadion »Partizana« Beogradu — največji in v Jugoslaviji. najlepši športni objekt leta 1939. Ko so že vsi mislili, da je zapustil namizni tenis, se je po vojni nenadoma zopet pojavil na namizno teniški h turnirjih in osvojil po desetih letih 1918 in nato 1950 zopet svetovno prvenstvo. Bergman je eden izmed redkih igralcev, ki zna iz defenzivne igre nenadoma preiti v ofenzivno in vsiliti nasprotniku svojo igro, ki ¡temelji predvsem na defen-živi. Bergman je dalj časa nastopal z bivšim svetovnim prvakom Barno po raznih cirkusih in varietejih za-nad ne Evrope in kazal svojo mojstrsko igro. Pri tem sta se posluževala eelo cirkuških akrobacij in igrala namesto z navadnim loparjem z'nov-cem pet dinarske velikosti. Drini junak jugoslovanskega mednarodnega prvenstva je bil naš državni prvak Vilim Harangozo. ki je floslei štirikrat osvoiil državno prvenstvo (1917. 1938. 1950 in-1951). Star ie 29 le[ in igra že od svojega desetega leta. Njegova glavna zasluga je. dn je danes jugoslovanski namizni '^nis na tako visoki stopnji. Vilim Harangozo je s svorim bratom Tibor-iem ustanovil v Subotied namizno-teniško šolo. ki jo ^talno poseča 100 mladih igralcev in ki daie vsako leto nove talente. Tudi Gabrič je njegov učenec in ni daleč čas, ko bo neenee prekosil učite!ia. tako kot je Vilim svojega brata Tiboria. Tibor Harangozo ie veljal pred leti za naivečii namizno-teiiški talent Jugoslavije in tudi Evrope, dokler si ni poškodoval pri državnem prven> «t vu v Zagrebu roko. Zaradi silnega torbami udarca mu ie skočila roka jz sklepa ter mu tako tudi ostala. Tibor pa ni. obupal, temveč si je skonstruiral poseben lopar, ki mu je omogočal igran ie, tako da se je kma--lu po trdem in napornem treningu zopet uvrstil med najboljše jugoslo,-vanske igralee. Vendar ni mogel nikoli več doseči tiste višine kot prej. Posvetil se je z vso ljubeznijo mladim kadrom. Zaradi njegovih izrednih trenerskih sposobnosti so ga po svetovnem prvenstvu na Dunaju zaprosili Avstrijci, da trenira njihovo državno reprezentaneo. Zatem so isto ?Min izrazili Nemci, za njimi pa še Švedi. Brata Harangozo smatrata, nai dober igralee obvlada predvsem 100-od-lotno defenzivno igro in forhand aree. Baekhauda skoraj ne upo-ta^ V tej smeri vzgajata tudi učence. razliko od prejšnjih dveh teme-igra drugega našega najboljšega ifralea Žarka Dolinarja predvsem na ofenzivi na jraznovrstnejših udarcev. Zahvaljujoč se svoji igri je Dolinnr na svetovnem prvenstvu v Egiptu osvojil še kot 18-Ietni igralee tretje mestn na svetu. Od tedaj igra stalno v državni reprezentanci in je Jugoslaviji prinesel že mnogo zmag. Premagal je že skoraj vse svetovne na-nn/no-teniŠke igralee. med njimi tudi Leaehr, in Bergmana. v igri parov pn je z Vilimom Ilarangozom nniholiši na svetu. Bivši svetovni prvak Leaelie je znan uo svojem nenavadnem treningu, Trenira po cele dneve, tako da si na mizo nariše kroge oziroma kvadrate. v katere pošilia precizne udarce. bodisi 7. leve ali z desne strani. Niegove žoge gredo milimeter nad mrežo !n so močno rezane. Tudi on je defenziven igralee. M. V. itlSl Dve mizi sla bili zasedeni z gosli.; katerih eni so bili precej glasni, drugi pa niso imeli besede. Na desni za vrati je sedelo pet vojakov, razkačenih nad svojimi gospodarji, ki jim niso izplačali mezd in so posedali suhi ko goba. Krčmar jim je že dal dve meri na kredo, več jim ni bolel zaupali. Pri drugi mizi so sedeli kmetje, ki so bili na poli oropani, a so hvalili Boga, da morejo še dihali, v žepu pa jim je bilo ostalo toliko skritih beličev, da so začeli piti, a jih je zmanjkalo, ko so bili najbolj žejni. Štefan je sedel k prazni mizi v levi kot za vrati. »Kaj bi?« ga je vprašal krčmar. »Vrč vina in kaj za pod zobe.ee Krčmar mu je prinesel obojega, pri tem pa se mu je nagnil do ušes: »Oprostite! Žvenk bi rad slišal.« Štefan se je udaril po prsih, da je zapel denar v mošnjici, krčmar ee je zadovoljen odmaknil. Medtem je bil razgovor utihnil. Vsi so gledali novodošleea, ki je pil vino z velikimi požirki in hlastno jedel meso, edino oko pa mu je neznansko grdo gledalo. »Boste dali za pijačo?« se je eden izmed vojakov obrnil h kmetom. »Ali ne vidite, da mi od žeje visi jezik iz ust kot pus ob veliki vročini.« »Nimamo,« so se branili kmelje. »Vam bo krčmar dal na kredo, ker ste pošteni; nam noče dati, ker je prepameten in ve, da bi mu kvečjemu z bunkami poplačali dolg; cvenk po glavi je edini, ki ga ima vojak vedno pri rokah.« »Svojo helebardo zastavim,« je dejal krčmarju vojak, ki je bil najbolj debel in zato najbolj žejen. »Saj zdaj jih itak ne bomo več potre-vali. Pravijo, da so izumili take pihalnike, ki bodo črni prah in ogenj pihali v nasprotnika. Adijo meči in helebarde!« »Čemu mi bo tedaj tvoja helebarda?« je menil krčmar. »Snameš jo in jo lahko rabiš za sekanje mesa. Pri človeškemu mesu se je že dobro obnesla.« Krčmar je molčal, debeli vojak je gledal Štefana in njegove požirke v duhu še enkrat požiral. »Tako ste nam hvaležni!« so se! zopet lotili kmetov. »Mi pa vas varujemo pred sovražniki in razbojniki.« »Lepo nas varujete,« se je oglasil eden izmed kmetov. »Vsak dan nas ropajo. Požeruhi ste!« »Čuješ,« je vojak debeluha trknil s kom;olcem. »Ali si ti ne zdi, da kmetavze srbi koža? Kaj, ee bi jih nekoliko počohali.« Debeluh pa ga ni slišal, želja po pijači ga je tako prevzela, da se je dvignil, stopil do Štefana, prijel za njegov vrč in rekel: »Samo se ponuja.« Štefan se je samo posmejal v brke, pokimal, dejal pa ni nobene. Vojak je izpil in postavil prazen vrč na mizo. Tedaj so se vsi z žejnimi pogledi ozrli na Štefana. Debeluh, ki je zopet sedel k tovarišem, pa si je brisal usta. Štefan je mirno naročil nov vtč vina, vzel denar in ga vrgel na mizo, da je zažvenketalo. »O,« so zavpili vojaki. »To je glas, ki seže do srca! Tebe pa niso napadli razbojniki.« »Kdo je dejal, da me niso?« je vrgel Štefan nejevoljno. »Pa so te,« je dejal debeluh, »a so te povrhu še obdarovali z moš-njicami, ki so jih temle vzeli,« je pokazal na kmete. »Skoraj tako so naredili, šleve nerodne!« se je Štefan razgovori!. »Zaradi gorjače, ki sloni poleg mene in je vsa z bohinjskimi žeblji obi-ta. Več velja kot vaše helebarde in meči, ki so taki, da bi še piščancev z njimi ne zaklal. Če hoče kdo, naj poskusi, prepričal se bo.« Nihče se ni dvignil, vojaki so se spogledali, obšla jih je jeza, da ta človek norčevaje govori z njimi, pa so dejali: »Pa si od razbojnikov pa VCŠ' da Je Patrijarh n» v»s in dobimo več kot dovolj za pijačo, če te ujamemo.« »Nisem razbojnik,« je dejal Štefan. »Zakaj, če bi bil razbojnik, bi bili vi že zd avnaj pobegnili. Mislite, da ne vem, da ste junaki pri ženskah in pri starcih, drugod pa vam srce pade v hlače. Tožite, da niste prejeli mezd, kdaj pa ste jih zaslužili? In je metal skorjice kruha vanje. »Ali slišite?« so se znova spogledali vojaki. »Ta bi rad videl svojo kri, ki mu je cenejša kot vino. Če zine še katero, se pri svetem Marku v Benetkah zaklinjam, da ga razpolovim . . .« ^»Širokoustneži ste! Po krčmah lovite razbojnike, v hosto se ne upate. O, če bi imeli razbojniki žensko krilo, bi že šlo. Popotnik pa se jih mora sam ubraniti, ve lakote, ve žolne, ki bi rade pile. Če bi bili roko-mavhi v dnu vrča, že zdaj bi jih bili polovili, nesrečna zalega, kobilice, ki vse požrete! Nate!« In jimi je metal ostanke mesa. Vojaki so imeli dovolj, postali so zaripli od jeze in so planili kvišku. Zgrabili so za meče in helebarde in grozili, da se je celo krčmar začel bati za svojega gosta. »Boš tiho, kukavica! Smrtnjaka naredimo iz tebe in te obesimo pred krčmo za izvesek. Širokoustnež! Pri priči te pobijemo. Še eno zini. napihnjenec, in moj meč bo pogledal skozi tvoje telo. S helehardami naredimo sesekljan in o iz tebe, našpikamo te s sulicami in puščicami.« Štefan pa se je smejal in mežikal z zdravim očesom. Dvignil se je, zgrabil za gorjačo in govoril: »Bojim se vas in vaše jeze! Stavim, da je morem kupili za pet vrčev vina, toliko je vredna. Ali hočete pet vrčev vina za svojo jezo?« Ko so vojaki slišali o petih vrčih vina, so se v tretje spogledali,-helebarde pa so jim same od sebe zdrknile iz rok. »Pet vrčev vina?« je v imenu vseh govoril debeluh. »Toda, če lažeš, bomo jezo še navihali.« »Ne boste je!« je dejal Štefan. »Krčmar, pet polnih vrčev za te gospode. Jaz plačam!« Krčmar je točil, vojaki pa so pili; kmelje pri drugi mizi so se spogledovali in godrnjali. »Kaj godrnjate!« so dejali vojaki. »Razbojnike bi nagnali kot ta, pa bi še imeli denarce in bi pili.« »Osem nas je bilo, a jih nismo zmogli, eden nas je mrtev obležal. Ta tu je z njimi v zvezi.« »S kom sem v zvezi?« je vprašal Štefan in dvignil poln vrč, da bi ga zalučal na kmete. »Pusti jih!« so ga mirili vojaki. »Ali ne vidiš, da jih davi ncvoščlji-vost in da ne morejo do sape iz žalosti za izgubljenimi novci. — Pa čemu oB ........ I irfSS^ w sediš sam? Prisedi k nami! Pusti gorjačo! Če boš potreboval orožje, ti damo helebardo . . .« Štefan je prisedel. Medtem pa so vojaki izpili, nekateri izmed njih so začeli tolči s pestmi po mizi in vpiti: »Strašno sem jezen! Strašno sem jezen!« Štefan je razumel in jim znova naročil polne vrče. Komaj jih je krčmar prinesel, je začel . nekdo z vso silo rezbijati na vrata. Krčmar je odprl linico. Odprl jo je, a jo je takoj zopet zaprl in se ozrl po gostih. Pred krčmo sta stala dva jezdeca s črnimi obrazi, ki sta pravkar raz jahala konja in ju privezala za kole. »Kaj se bojiš, krčmar!« je dejal Štefan, ki mu je vino pomešano s srdom vrelo v glavi. »Saj nas je več kot dva; oboroženi smo pa tudi.« »Kaj se bojiš, zajec!« so govorili vojaki. »Vstopita naj, da jima pogledamo o obraz.« »Ne boste jih videli,« je dejal krčmar, »zakrinkani so.« »Strgali jim bomo krinke!« so dejali. Krčmar je odprl vrata, vstopila sta dva človeka, eden v viteški, a drugi le v na pol viteški opravi, oba sla imela obraze zakrite do ust. »Krčmar, daj konjema zobi!« je dejal vitez, nato sta se došleca bolj zvalila kot sedla k prazni mizi. »Nimam je!« je odgovoril krčmar. »Prinesi vina, krčmar!« je vpil ta v na pol viteški opravi. »In daj konjem zobi, sicer te sesekljava!« Krčmar je prinesel vina, nato je hotel pred hišo, da vrže konjem klaje, Štefan pa ga je ustavil. »Nam prinesi prej vina, potem pojdi!« mu je ukazal. »Prej konjem!« je vpil na pol vitez, ki je s črno krinko bolščal v Štefana. »Prej nam!« je vpil Štefan, vojaki pa so mu polagali. »Konjske mrke naj počakajo! Mi smo ljudje, ki plačamo!« »Krčmar, jaz te sesekljam,« je rjovel na pol vitez, njegov tovariš pa se je zvijal od smeha. Krčmar je plesal po sredi izbe in ni vedel, kaj naj stori. »Usmilite se me,« je jecljal. »Nikomur ne postrežem; zaprl bom-krčmo!« M——M M'