Stev. 243.
V Trstu* v petak« 1. septembra 1916.
Izhaja vsak dan, tudi ot> nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljko uredništvu lista. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
lzda>*telj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista »Edinost* — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim pcroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
aročnitia znaša: Za celo leto.......K 24.—
a pol leta .................
za tri mesece.........................****
ca nedeljsko I cdcjo za calo leto....... SM
za pol leta........................2.60
S
_Letnik XII.
Posaaafne številke »Edinosti" se prodajajo po G vlrurjevj, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ena kolone..
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....m:n po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za«
vodov...............mm po 20 vin*
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......:.....2.—
MaV oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnini ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno (•
upravi .Edinosti' — Plaća in toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nanajata v ulici Sv. Frančiška Asllkega it 20. — PoŠtnohranilnlčal račun Št 841.852
Pregled najnovejših dogodkov.
Italijanska bojica. — Nič posebnih dogodkov.
Ruska bojišča. — Sovražno artiljerijsko delovanje od Rige do Dnjestra.
Romunska bojišča. — Ob romunsko-ogrski meji severno Donave Romuni odbiti. V Ciškem pogorju so se n asi -ume knili iia nove postojanke zapadno Uzik— Szerede (v sredi sedmograško-romunske vzhodne meje, okoli 45 km od meje).
Balkanska bojišča. — Nič pomembnih dogodkov.
Zapadna bojišča. — Živahno artiljerijsko delovanje. Južno Martinpuicha Nemci izgubili namaknjen jarek. Pred Verdunom razmeroma mirno.
Turška bojišča. — Nič posebnega.
Razno. — Diplomatični odnošaji med Romunsko in Bolgarsko prekinjeni._
i&ašlianska bojišča.
DUNAJ. 31. (Kor.) Uradno se razglaša: 31. avgusta 1916.
Italijansko b o j i š č e. — Nič posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 29. avgusta: Na treiuiuski fronti je nasprotnik izvršit majhne napade proti našim postojankam v fargoridski dolini (adamelski okoliš), na pobočju Monte Zebija (asiaška planota), v fassanskem odseku (Avisio) in v vi-sdendeški dolini (gornji piavski dolini). Napad na Monte Zebiju je bil pripravljen z zadušljivim plinom, ki pa je bil neškodljiv zaradi pravočasne uporabe varnostnih krink. Sovražnika smo vrgli povsod in pusti! je v naših rokah nekoliko ujetnikov. V gorenji butski dolini živahno delovanje težkih sovražnih topov. V goriškem odseku in na kraški planoti počasen, a trajen nasprotniški topovski ogenj na goriška predmestja in. soške mostove ter d o! s ko črto. Naša artiljerija je odgovarjala odločno in motila sovražna utrjevalna dcJa.
Preti zaplembi paiače našega veleposlaništva pri papežu.
DUNAJ, 30. (Kor.) C. in kr. ministrstvo
zunanjih stvari jc 30. avgusta t. L dalo naprosili kraljevo špansko veleposlaništvo pri Kvirinalu, da v imenu c. in kr. vlade izmči pri rimskem kabinetu protest zaradi /m Icmbe palače avstro-ogrskega veleposlaništva pri sv. stolici, ki se glasi:
/ italijanskim odlokom, izdanim 25. avgusta t. 1. je bila pod imenom »palazzo 11! Venezla - znana palača avstro-ogrske-ga veleposlaništva pri sv. stolici proglaša;-a za italijansko državno posest in c. in kr. vlada pozvana, da v določenem roku izprazni palačo. Dasi ravno je Italija podala z (j dovolj dokazov za to, da se ne boji nobene, še tako težke prekršitve prava, če gre za zadovoljitev njene pohlepnosti, vendar c. in kr. vlada ne more drugega, kot da Odločno protestira proti novemu nasilju, zagroženemu po italijanski vladi. C. in kr. vlada smatra izpod svoje časti, da bi se spuščala v deloma lažnive, deloma smešne pretveze, s katerimi skuša Italija olepšati oni zločin, in se omejuje na ugotovitev, da se italijanska vlada ne straši demagoških spletek niti tedaj, če žnjimi bije v obraz slovesno pismeno zajamčenim obveznostim. V mirovni pogodbi, sklenjeni 3. oktobra leta 1866. je Italija izrecno priznala »palazzo di Vene-z;a za last Avstro-Ogrske, ko je bila že v konvenciji s Francosko 24. avgusta 1866 1. izrečena nedotakljivost te pravice. Italijanski odlok, izdan 25 .avgusta t. 1., ne nasprotuje nič manj italijanskim zakonom samim, da se zastopnikom! vlasti pri sv. stolici priznavajo vsi privilegiji, kakor gredo pri kraljevem italijanskem dvoru poverjenim diplomatom. Pregnanje c. in kr. veleposlaništva pri sv. stolici iz palače, kjer ima svoj sedež, krši v enaki meri pravice njegove svetosti papeža kot pravice Avstro-Ogrske. C. in kr. vlada, izjavljajoč, da smatra odlok, izdan 25. avgusta t. 1. za ničev, si pridržuje, da u-krene v tej stvari vse, kar se ji zdi primerno.«	_______
Ruska bojišča.
DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se razglaša: 31. avgusta 1916.
Rusko bojišče. — Na ruski fronti je sovražnik na več krajih razvijal artiljerijsko delovanje.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 31. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 31. avgusta 1916.
Vzhodno bojišče. — Zapadno Ritre, v d vinskem predmostju, v stohod-skem kolenu, jugovzhodno Kovela, jugozapadno Lučka in v posameznih odsekih armade generala grofa Bothineiia so se vršili živahni artiljerijski boji. V Karpatih smo pri zavzetju Kukula zajeli enega častnika in 199 mož. Sovražne protlsunke smo tu zavrnili. Pri izvedbi napadov na voja-Ške naprave v Lucku io Torčinu so naši
letalci sestrelili tri sovražna letala. Na-daljno letalo smo 29. t m. pri Llstopadih ob Berezinl onesposobili za boi.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Ruska uradna poročila.
DUNAJ, 31. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Ruska uradna poročila:	...	_
28. avgusta popoldne: Severno Kolše-va so 26. avgusta sovražni oddelki skušali prodirati, toda morali so se v ognju naše artiljerije vrniti v svoje izhodne jarke. Ob Ščari, južno železnice Bara-noviči—Luninjec, so Nemci, močni približno 2 bataljona, napadli naše namaknjene jarke na zapadnem bregu reke, toda bili so zavrnjeni. Ob Stohodu, južno kraja Stobihva, so naši poizvedovalci obkolili avstrijsko stražo ter so je en del zajeli. V okolišu Dnjestra, severno Mariampola, so se nase čete po boju polastile gozdiča na vzhodu vasi Delejov, kjer so se ustanovile. Zajele so 1 častnika in 37 vojakov ter zaplenile dve strojni puški.
28.	avgusta, zvečer: Položaj je neiz-premenjen.
29.	avgusta, popoldne: Ob Stohodu je sovražnik napadel naše postojanke na zapadnem bregu reke v okolišu Tobola in Helenin—Zyrova, severovzhodno Sto-bihve, ali bil je vržen. Tekom dneva je nasprotnik izstrelil v tem okolišu nad 2000 izstrelkov z zadušljivim plinom. Jugovzhodno Smolarjev je sovražnik zaman nadadel naše na otokih se nahajajoče oddelke.
29. avgusta, zvečer: Položaj je neiz-premenjen.
šnja vojna napoved Avstro-Ogrski. Kronski svet je pritrdil. Kralj je vstal in vsi so zaklicali: »Živela Romunska!« Ruske čete se nahajajo že od 26. t. m. na romunskih tleh.
Vojni načrt.
»Daily Chronicie« objavlja uvodni članek, v katerem se pravi, da Rusi preko Romunske udarijo na Boglarsko in Turško, Romuni pa na Sedmograško, da tamkaj poizkušajo doseči svoj cilj. Lis končno pravi, da naj se naloga obeh zaveznikov ne smatra za prelahko. — »Corriere dltaiia«, čigar poročila iz Bukarešta so bila doslej večinoma zanesljiva, poroča, kako si mislijo na Romunskem nadaljni razvoj stvari. V diplomatskih krogih menijo, da Romunska dovoli ruski armadi svoboden prehod skozi Dobru dž o. Odtod napadejo Rusi na suhem in na morju Varno, da si jo pretvore v strateško bazo za nadaljne operacije proti središču Bolgarske. Romunska vojska se razdeli v dva dela. Prvi del, 200.000 mož, bo prodiral z Rusi vred proti Bolgarski in si Silistro in Ojurgjevo ob Donavi pretvoril v oporišče. Severna armada, kakih 300.000 mož, bo podpirala Ruse pri vdoru v Sedmosrraško in na oni strani Donave.
Dlplcniatlčnl otfnoSiij! met! Romunsko Iif Bolgarsko preklnjsni?
BEROLIN, 31. (Kor.) Woiftov urad javlja: Tukajšnje bolgarsko poslaništvo je dobilo iz Sofije poročilo, da je romunski poslanik sinoči zahteval svoje listine, da so torej z romunske strani diplomatični odnošaji med Bolgarsko in Romunsko z včerajšnjim dnem ob 6 in pol zvečer prekinjeni.
Romunska bojišča.
DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se razglaša: 31. avgusta 1916.
Romunsko bojišče. — Na vrhovih vzhodno Herkulovih toplic smo odbili romunske napade. V Csiškem gorovju se boreče c. in kr. čete so se na hribovju zapadno Csik—Szerede umeknile v nove postojanke. Drugače se na ogrski fronti poiožaj ni izpremenil bistveno. Namestnik načelnika generalnega štaba: d1. Hofer, fml.
Poklic romunske Črne vojske.
Iz Ženeve se poroča: Romunski konzulati objavljajo odredbo vojnega ministrstva, ki kliče pod orožje vso romunsko črno vojsko. Odredba je datirana 26. avgusta.
Carp. — Jonescu. — Filipescu. — Bra-tianu.
»Novoje Vremja« poroča iz Bukarešta: Peter Carp se je že 17. avgusta po svoji avdijenci pri kralju izrazil napram svojim prijateljem: Naša intervencija pri kralju je prišla prepozno. Romunska že stoji na ruski strani. — Kakor poročajo »Birževija Vjedomosti«, se sestavi koalicijska vlada s Take Joneskom in Filipes-kom, toda šele po pričetku sovražnosti. Bratianu se upira z vso silo, ker zaslug za vojno napoved noče deliti z nobeno drugo strnko, in zahteva, da ostane na vladi njegov kabinet. 19. avgusta je bilo že 450.000 Romunov pod orožjem.
Kronski svet
»Vossische Zeitung« javlja: Po vojni napovedi ni bilo nobenih vessti več o dogodkih v Bukareštu. Zato se ne ve, kaj se je zgodilo v kronskem svetu. Mogoče je, da kralj res ni hotel podpisati vojne napovedi, dočim pa je bila vojna napoved v tem že na poti, ne da bi bil on kaj vedel za to. Lahko je, da so po odredbi Bratiana in njegovega prijatelja, generala Illieska, sedanjega načelnika generalnega štaba, začele pokati puške v trenutku, ko je mislil kralj, da se Romunska ne naiiaja v vojnem stanju. — Rimska »Tribuna« pa poroča iz Bukarešta 27. t. m.: Veliki kronski svet, ki se bi bil moral sestati ob 10 dopoldne, se je sestal šele popoldne. Pri izhodu iz Cotrocenijeve palače so Filipeska zaustavili nekateri časnikarji, katerim je zaklical smehljaje se: »Dosegli smo, živeli prijatelji Romunske!« Ta vest se .je hitro raznesla po mestu. Izvesile so se romunske in ententne zastave in bilo je nekaj majhnih patriotič-nih manifestacij. Ob 5 je prišel kralj v uniformi vrhovnega poveljnika v kronski svet in je otvoril sejo s kratkim govorom. Na njegovi desnici je sedel Bratianu. Po kralju sta govorila Bratianu in načelnik generalnega štaba Iliiescu, ki je obširno pojasnil položaj armade in razpredelbe čet. Nato so podali izjave vsi navzoči. Bratianu je nato strnil vsa podana dokazila in je zaključil, da je potrebna takoj-
— Glasilo ruske vojaške stranke »Ruskij Invalid«, trdi, da se je ruska ofenziva v Galiciji zaustavila zaradi bodočih balkanskih dogodkov, ne pa zaradi izčrpanja napadnih čet List izjavlja, da je Jtttoga Rusije v Galiciji že izpolnjena, se-4at da gre za dosego drugih važnih ciljev. List izvaja nadalje, da se namerava velika skupna ruska in romunska operacija, poudarjajoč, da se zadnji čas ruska ojačenja za fronto niso več zbirala smeri Stanislavov-Lvov, temveč ob romunski meji.
Romunski vrhovni poveljnik.
Iz Londona se poroča: Za vrhovnega poveljnika romunskih armad je bil imenovan general Averescu.
Ruski prehod čez Donavo.
Iz Ženeve poročajo 30 avgusta: Balkanska agencija javlja: V nedeljo zvečer so se po končanem prehodu čez Donavo združili Rusi, katerim so dodeljene tudi srbske čete, z Romuni. Isti dan je kralj zaukazal splošno mobilizacijo.
Kraljeva uloga.
Po poročilu pariškega »Journala« je romunski poslanik Lahovary izjavil napram nekemu sotrudniku omenjenega lista, da je nameravani nenadni napad na ogrske mejne prelaze spadal k načrtu romunskega generalnega štaba. Zato se je vojna napoved naznanila avstro-ogr-ski vladi šele v zadnjem trenutku. Poslanik je dostavil, da se ruske čete že raz-površčajo na romunskih tleh, da nemudoma prično nameravane operacije. — Kako ulogo je igral zadnje dni romunski kralj Ferdinand, še ni pojasnjeno. Kakor menijo v Berolinu, je pač mogoče, da je tudi on postal žrtev Bratianove prevare. »Vossische Zeitung« pravi, da je Bratianu pred nekaterimi tedni poizkušal zahrbtno izviti kralju iz rok romunsko armado. Bratianu, ki poleg ministrskega predsedstva opravlja tudi posle vojnega ministra, je tedaj nameraval armado pod pretvezo vojaških vaj poslati v boj. Tako naj bi bili presenetili kralja in ga postavili pred gotovo dejstvo. To je bil oni čas, ko so poslanci centralnih vlasti prišli k Bratianu in mu sporočili, da bi uresničenje teh načrtov pomenjalo vojno. Najbrž je tudi kralj sam nastopil proti temu Bratianovemu namenu in le-ta se je uklonil, ko je videl, da kralja ni mogoče iznenaditi. — Iz Sofije pa se poroča: Romunski kronski svet je po večurnem posvetovanju sklenil vojno napoved Avstro-Ogrski kljub svarilom sivolasega Petra Carpa, ki je rotil svojega kialjevega gospoda, naj se ne zanaša preveč na rusko pomoč. Značilna je tudi vest, da bo romunski kralj Ferdinand potoval v ruski glavni stan, da pozdravi carja, ali pa se snideta vladarja kje drugje. Nato se bo kralj udeleževal operacij s*oje armade na bojišču.
Romunska in Bolgarska.
Sofijski romunski poslanik Derussi se, kakor poročajo iz Sofije, mudi že cel teden v Bukareštu. Verjetno je, da se ne vrne več v Sofijo. Vojno napoved Romunske izroči bolgarski vladi najbrž prvi poslaništveni svetnik. — »Novoje Vremja« piše, da je pravzaprav že nastopilo vojno stanje med Bolgarsko in Romuq-sko. Bolgar ji so ob romunski meji delali velike priprave in v zadnjem času pokazali več kot ob eni priliki, koliko jim je na tem, da bi prišlo do oboroženega spora z Romunsko.
Volno napoved Romunske.
Razpravljajoč o tem činu Romunske, oživlja praška »Union« ravno za sedanje čase zanimive zgodovinske reminiscence iz dogodkov evropske poli bike. Najprej
konstatira, kako Romunska posnemlje zglede Italije v tem, da — pozabljajoč na laška ozemlja, ki so si jih prisvojili Angleži in Francozi — išče odškodnine drugod. Besarabijo prepušča Rusom, sega po o-zemlju Avstro - Ogrske in si je hoče prisvojiti s pomočjo svojih novih zaveznikov.
Potem sledi ekskurzija v minolost zadnjih desetletij, Napoleon.
Napoleon III. je leta 1870 projekt uve-denja enega Hohenzollerncev na španski prestol porabil kot povod, da je Prusiji-Nemčiji napovedal vojno. Očitno je bil vzrok za to odločitev v dejstvu, da je med vojno leta .1866 princ Kari Hohen-zollernski - Sigmaringen. pripadnik stranske linije pruske kraljeve hiše, šel na Romunsko in so ga tam proglasili za kneza Romunske. Danes je Ferdinand nečak prvega kralja Romunske iz hiše Hohenzollerncev, kralj Romunske In še v zadnjih dneh so se na tem dejstvu snovale kombinacije proti možnosti, da bi Romunska na strani entente posegla v vojno. Kralj Ferdinand se čuti Romuna in romunskega kralja in je moralično obveznost nasproti državi, ki mu je do 18. marca 1889 bila domovina, v kateri je bil do tega dne član dinastije največje in vodilne države, nemške države, menda potolažil s tem, da za sedaj ni napovedal vojne Nemčiji. Ali to je zgolj stvar forme. Z vojno napovedjo, Avstro-Ogrski je tudi z Nemčijo v vojnem stanju.
»Union« sodi, da je s tem težišče vojne preneseno na Balkan, Sarrail, ki je v stiskah, dobiva nujno zahtevana ojačenja in kombinacija gre očitno za tem, da se, ko bodo težave na Balkanu premagane, tako oproščene čete — porabijo drugje. — Praški list pa je uverjen, da to pot ne poj-de tako lahko z »militaričnim izpreho-dom«, kakor je bilo to v letu 1912. Bržkone začno Bolgari napadati
Položaj na Vzhodu in zapadu ostane neizpremenjen. Za Rusijo pa bo imel ta poseg na Balkan to posledico, da nje pozicija v Voliuiji oslabi. Nikakor pa n! od posega male romunske armade pričakovati kakega odločilnega preobrata v splošnem vojnem položaju. Tako nam govori — zaključuje praški list — že dejstvo, da tudi nastop nerazmerno večje italijanske vojske ni prinesel odločilne iz-
premembe v splošnem vojnem položaju. * * *
»Neues Pester Journal« priobčuje razgovor z romunskim generalnim konzulom v Budimpešti Bilicurescuom, ki je izjavil: »Kralju, ki je, kakor znano, Hohenzollernc, je ostala le ena pot, da izpolni voljo naroda. Narod je hotel vojno. Napoved vojne se ima pripisati intervenciji Rusije, ki drži Romunsko v svojih rokah. Še do nedavno so bile ob rusko-romunski meji koncentrirane ogromne mase čet. Geslo rusko
se je glasilo: ali z nami, ali proti nam! * * ♦
- Grof Julij Andrassy se je izjavil napram poročevalcu lista »Magyar Hirlap«: Cesta se Madjarska in madjarstvo tudi doslej morala boriti za svoje življenje, ako ste se morala v svetovni vojni braniti proti zaroti, ki gre za njiju uničenjem, pa je ta nova vojna napoved napad, ki je direktno naperjen proti nam. Mi vsi skupaj in vsak poedini najde odgovor na to. Romunski pohled je naperjen na Erdelj, ali Erdelj je Madjarska- Ne le da ga hočemo braniti, marveč hočemo poskrbeti enkrat za vedno, da tisto, kar je romunska politika imenovala doslej »erdeljsko vprašanje, izgine s sveta za vedno. Mi imamo moči, da kaznujemo izdajstvo, in močni smo dovolj, da končno zavarujemo našo integriteto in naš obstanek.
Grika pred odločitvijo.
ve: Pariški listi javljajo venizelovske manifestacije iz mnogoštevilnih grških mest. tako iz Vola, Verije, Mitilen in Hija. Zborovanja so poslala kralju brzojavko, v kateri poživljajo k vojni napovedi Bolgarski. Demonstracij v Atenah se je udeleževalo 50.000 oseb.
Venizelos si prizadeva sedaj doseči v Atenah isto, kar je dosegel Take Jonc-scu v Bukareštu. Zavleči hoče deželo v vojno in dela z običajnimi sredstvi, pouličnimi demonstracijami in strahovanjem kralja. Ententa dela v Atenah zopet z vsemi svojimi sredstvi.
Italijani zasedajo grška pristanišča.
LUGANO, 30. (Kor.) »Secolo« javlja iz Aten: Italijanski poslanik je izročil grškemu ministrskemu predsedniku noto, v kateri se utemeljuje potreba, da so Italijani začasno zasedli Porto Palermo in Chimara.
HAAG, 30. (Kor.) Po brzojavki, ki so io prejele »Times« iz Aten, je dospelo v Chimaro, južno Valone, italijansko bro-dovje s transportnimi ladjami, v svrho zasedenja tega kraja.
Za kralja in proti Venizelosu.
ATENE, 25. (Kor. Ag. Havas.) (Zakasnelo.) Približno 20.000 oseb se je udeležilo protimanifestacije, ki se je bila organizirala, da izrazi zaupanje kralju in vladi. Nekdanji ministrski predsednik Gu-naris je napadal Venizelosovo politiko, je Venizelosa obdolžil, da je zakrivil sedanji položaj Grške, ter izjavil, da narod in domovina vzpričo obstoječih jamstev nista v nikaki nevarnosti.
Balkanska boliies,
DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se razglaša: 31. avgusta 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Nič posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 31. (Kor.) NVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 31. avgusta 1916>
Balkansko bojišče. — Nič pomembnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
SOFIJA. 30.- (Agence Tel. Bulgare.) Generalni štab poroča danes: Na mace-donski fronti ni bilo izpremembe. Naše čete, ki so dosegle in zasedle določene jim postojanke, se utrjujejo tamkaj. Po porazih, ki smo jih zadali sovražniku in v katerih smo zaustavili njegovo ofenzivo, se na vsej fronti omejuje na brezuspešen topovski ogenj. Samo severno Ostrovske-ga jezera in v dolini Matnice se nasprotnik prizadeva z brezuspešnimi protinapadi zopet zavzeti izgubljene postojanke in zboljšati svoj borni položaj. Toda zavrnili smo vse poizkuse. Na Tahinskem jp^eru smo s svojim topovskim ognjem potopili dva sovražna parna čolna. — Sovražno brodovje je brez uspeha obstreljevalo ustje reke Meste. Sovražno brodovje je napadlo most pri železniški postaji Buk. Napad ni imel za posledico niti materijalne škode niti človeških žrtev.
Esad v Solunu.
SOLUN, 30. (Kor.) Agencija Havas javlja: Esad je z vsemi svojimi četami dospel v Solun.
Ranjenci in bolniki s solunske fronte.
BERN, 30. (Kor.) »Depeche de Toulou-se« javlja o solunski armadi, da je doslej s tremi bolniškimi ladjami bilo 12.000 francoskih vojakov bolnikov prepeljanih v domovino.__
Zapadna bojišča.
BEROLIN, 31. (Kor.) VVolffov urad polž Pariza se je poročalo 27. t. m.: Vse r0ča: Veliki glavni stan, 31. avgusta 1916.
vesti iz Grške vzbujajo vtisk, da bo postopanje Romunske odločilno vplivalo na Grško. Seveda je za entento neprijetno, da grški generalni štab opušča močne postojanke in zapušča materijal in municijo, tako da morejo, Bolgar j i ta sredstva uporabljati proti ententnim četam. Z zadovoljstvom pa se ugotavlja, da ni popolnoma zamrl čut nacijonalne časti in da proti-struja proti politiki generalnega štaba narašča od dne do dne. Na Grškem so dosoeli do kritične točke, ko se morejo puške sprožiti same. Splošen vtisk je, da morejo najbližji dnevi dovesti do dogodkov, ki bi bili največje važnosti za Balkan.
Iz Londona se poroča: Po vesti, ki so jo prejele »Times« iz Aten, se v trgovinskih krogih vedno bolj utrja prepričanje, da Venizelos v kratkem zopet pridobi svoj nadvladujoči vpliv. Srbski ministrski predsednik Pašič je izjavil, da je Venizelos v svojem razgovoru izrazil mnenje, da Grška kmalu najde pot za dosego svojih nacijonalnih želja. — Demonstracij za Venizelosa se je po poročilih francoskih listov iz Aten udeležilo okoli 70.000 oseb, med njimi veliko vojakov in rezervnikov. Venizelos je imel nagovor, v katerem je pozival prebivalstvo, da naj se priključi eralju, če bi kralj izjavil, da se ne bo dal več slepiti po fati morgani nemških zmag. Vkljub veliki množici ljudstva se mir ni kalil. »Vossische Zeitung« javlja iz 2ene-
Zapadno bojišče. — V frontnem odseku na obeh straneh Armentieresa je sovražnik razvijal živahno artiljerijsko delovanje. Njegove po močnih strelnih napadih prodrle poizvedovalne oddelke smo zavrnili. Pri Roclincourtu severno Arrasa je neka nemška patrulja v ao?ie-škem jarku zajela nekaj mož. Na obeh straneh Somme je topovski boj trajno zelo močan. Kakor se poroča naknadno, smo včeraj zjutraj južno Martinpuicha izgubili proti sovražni postojanki namaknjen jarek. V okolišu Moze je mir, izvzemšl majhne boje z ročnimi granatami pri Fleuryju.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorir.
Angleške izgube.
LONDON, 30. (Kor.) Seznama izgub, izdana 28. in 29. t. m. vsebujeta imena 429 častnikov (141 padlih) in 5407 mož, oz. 184 častnikov (46 padlih) in 522 mož.
Turška bojišča«
CARIGRAD, 30. (Agence Tel. Milil.) Glavni stan javlja:
Kavkaska fronta. — Na desnem krilu in v središču smo v nekaterih odsekih sovražnikove napade, ki jih je izvršil, da bi zaustavil naše prodiranje, odbili ob sovražnih izgubah. V središču ovira ogenj naše artiljerijo sovražnikovo utr je valno
Stran II.
„EDINOST* štev. 243.
V Trstu, dne 1. septembra 1916.
delovanje in razdira njegove strelske Jarke.
Angleži bombardirali maloazijsko obal.
LUGANO, 30. (Kor.) Šestdeset angleških ladij ie baje bombardiralo maloazijsko obal od mesta Makri, nasproti Rodu, pa do Jaffe ter razdejalo postajo M ar mar o in tovarno municijc v Mersini.
Novo perzijsko ministrstvo.
PETROGRAD, 30. (Pet. Tel. Ag. — Kor.) Kakor se poroča iz Teherana, je novi kabinet sestavil Vosug ed Danleli, ki prevzame predsedništvo in ministrstvo zunanjih stvari. Vsi drugi člani kabineta pripadajo zmernim, Rusom in Angležem prijaznim krogom.____
Danska nevtralnost?
BEROLIN. 31. (Kor.) »Norddeutsclie Allgemeine Zeitung« javlja: Danski oosla-nik je po nalogu svoje vlade sporočil tu. da bo Danska v nemško-itahianski vojni absolutno nevtralna.___
V. NEMŠKO VOJNO POSOJILO.
BEROLIN, 31. (Kor.) Od 4. septembra do 5. oktobra se razpisuje V. nemško vojno posojilo v obliki 5-odst6tnega državnega posojila, neodpovedljivega do leta 1924., po kurzu 98 in 4M> odstotnih državnih zakladnic po kurzu 95.
lažne politične m\I.
Lntenta proti Madžarom. »Pester Lloyd javlja iz francoskih časopisov: »V izdanju »Matina« od 13. t. m. nahajamo »znamenitih« stvari. List se izraža definitivno o »madjarskih bojaznih«. O ministrskem predsedniku pravi: »Ne da bi se oziral na interese svoje domovine, ki jej noben narod ni želel nič slabega, se grof Tisza pretvarja v mešetarja med pangermanizmom in prekuhano domišljavostjo Madjarov. Temu narodiču ki je navajen tiranizirati mnoge druge, je že davno v navado, da — zroč na avstrijsko sposobnost srednje mere — ustvarja o sebi pretirane pojme. Potomci Košutovi so — pa naj bodo njihovi motivi kakršnjikoli — s svojim vedenjem v teh dveh letih obsojeni in noben glas se ne povzdigne v njihovo korist na dan obračuna.« — »Pester Lloyd« odgovarja: »To je res strašna nehvaležnost, ki jo kaže madiarski narod napram zapadnim narodom, ki mu absolutno ne žele nič hudega! Ali pomenja želeti kaj hudega, če se zahteva, da se Karpati odstopijo Rusiji, Erdelj Romunski, Sriem in Hrvatska in Slavonija Srbiji — in ako se vse to skuša doseči z znatno silo ogromnih topov in brezkončnim topovskim ognjem?! Mi smo torej nehvaležen narod — no, hvala Bogu, nismo izgubili niti pedi zemlje!«
V sedanjem avstrijskem ministrstvu sta dva Ceha: minister javnih del baron dr. Trnka in minister za poljedelstvo dr. Zen-ker. Ta poslednji je te dni praznoval šest-desetletnico svojega rojstva. Glasilo čeških agrarcev, »Venkov« ,pravi o njem, da je Zenker prvi minister za poljedelstvo v Avstriji, ki s podpiranjem poljedelske pro-dukciie uvaja napredno smer,-zavedajoč se nje važnosti za skupni napredek in položaj države kot velesile. Ta dvojica čeških ministrov — zaključuje list, — ki zastopata stroki tehnike in poljedelstva, barona dr. Trnka in dr. Zenker, sta nam v sijajno jamstvo za najlepše uspehe in napredke.
Pašlć in sedanji dogodki. Možu treba priznati, da je pravi čdotvorec. Vkljub svoji visoki starosti je agilen kot kak mladenič in vzlic dejstvu, da je minister države, ki je ni več, se zna inscenirati in igrati — seveda le na videz — važno vlogo. Sedaj je tu, sedaj je tam, povsod zgovoren odvetnik — v izgubljeni pravdi. Sicer je umevno, da poizkuša vse, da bi rešil ladjo, ki je doživela brodolom tudi po njegovi krivdi. Te dni je bil — ali je še — v Atenah, kjer je konferiral z Venizelosom in je dosegel toliko, da so začeli nekateri grški listi zopet pisati, o zadnji srbsko-grški pogodbi, trdeč, da je še v veljavi. \ istem smislu piše tudi glasilo srbske vlade izhajajoče v Solunu, ki zagotovlja na polna usta prijateljstvo med Srbijo in Grško. Pašič dela pač, kar more v prilog entente, od katere se še nadeja rešitve. Temu, sicer — kakor že rečno — umlji-vernu prizadevanju, je bilo menda posvečeno tudi nedavno Pašieevo potovanje v Petrograd. Tedaj so ruska glasila zagotavljala, da je bil popolnoma zadovoljen z doseženim uspehom. Je bilo celo glasov, da ie Pašič strmoglavil Sazonova, ki mu ruski srbofili očitajo, da ni imel smisla za slovanske naloge Rusije. Agilnosti Pasiea sicer vse priznanje, ali kot zrel in tudi — navihan človek (te lastnosti ima baje v obilni meri) bi bil moral vendar že priti do izpoznanja, da je ves ta trud zastonj in da se bori za rešitev stvari, ki so jo že rešili topovi. — Tistemu naglašanju še trajajoče veljavnosti grško-srbske pogodbe, Je pa pripisovati važnost v toliko, v kolikor izhaja iz njega, da bi Venizelos hotel narod grški pridobiti za to, da aktivno poseže v sedanje dogodke na Balkanu. In to je tisto veliko vprašanje, radi katerega je dni ves svet napeto gleda v Atene.
ApFGVlzoeijsKs smu
Mlečne izkaznice.
Z dnem 3. t. m. se prično razdeljevati mlečne 'z! uznice za otroke, in sicer za sedaj 'a otroke, rojene v letih 1915. in 1910. Razdeljevale se bodo v uradu za izkaz ce (ulica della Valle št. 3) po alfa-fce.skcm redu priimkov, in sicer:
dne 3. sept. od 9 dop. do 12 op. za črki K i:i B;
dne 4. sept. od 3 do 6 pop. za črke C, T), L ;
dne 5. sept. od 3 do 6 pop. za Črke F, G, H, I;
dne 6. sept. od 3 do 6 pop. za ftrke K,
L, M;
dne 7. sept. od 3 do 6 pop. za črke N, O, P, O. R: dne 8. sept. od 9 dop. do 12 op. za
črko S;
dne 9. sept. od 3 do 6 pop. za črke T, U, V, W, Z.
Mlečna izkaznica se more dobiti samo proti živilski izkaznici družine, ki ji pripada otrok, za katerega nal bi veljala izkaznica za mleko. — Kdaj se prične razdeljevati mleko proti tej izkaznici, se objavi ob svojem času.
DomaČe vesti.
Novi korni poveljnik v Gradcu, general infanterije Hugo Martiny, je rodom Kranjec. Rodil se je dne 13. oktobra 1860 v Kranju kot sin davčnega uradnika.
Iz aprovizacijske komisije. G. namestnik baron Fries-Skene je namestnika cesarskega komisarja, c. kr. sekcijskega svetnika dr. Alb. Hirscha pl. Stronstorffa imenoval za člana aprovizacijske komisije c. kr. primorskega namestništva.
Mleko za otroke in ranjence. Prejeli smo: Kakor znano, je tržaška občina v najširši meri poskrbela za aprovizacijo svojih lastnih zavodov. To je doneslo občini precejšnjih koristi. Ne, da bi se bile delale morda »kupčije«. Nasprotno, velik del živil se je prodajalo po lastni ceni, nekatera živila, kakor n. pr. zmrzlo meso, pa celo ob znatni iztrubi. Toda bili so slučaji, v katerih občina živ H ni mogla prodajati ravno po lastni ceni, ako ni hotela delati konkurence poštenemu obrtniku, ter je na ta način dala prodaja včasih prebitek odgovarjajoč poštenemu dobičku. Iz dohodkov, ki so se dosegli na ta način, je nabavil cesarski komisar nekaj vagonov steriliziranega mleka in smetane. To dobavljeno mleko in smetano je cesarski komisar razdelil tako, da se pomore s tem predvsem naši mladini in pa ranjencem na soški front-iT in sicer se je' odkazalo: za prehrano komaj odstavljenih otrok (na roke g. dvornega svetnika pl. Celebrinija) 15 zabojev, zdravniški postaji 36 zabojev, bolnici »Burlo Garofolou 15 zabojev, mestni ubožnici 45 zabojev, Nazaretskemu zavetišču 25 zabojev, Terezijanišču 15 zabojev, sirotišnici sv. Jožefa 25 zabojev, Salezijancem 15 zabojev, frančiškanskemu oratoriju v ulici Rossetti 10 zabojev, zavodu »Andreano« 10 zabojev, zdravilišču v Ankaranu za organizacijo oskrbnic vojnih sirot v Trstu 12 zabojev, društvu prijateljev otrok za otroško zavetišče 15 zabojev, zavodu »Albertinum« 12 zabojev in v korist ranjenim vojakov soške fronte 50 zabojev.
Gojenci in goienUe učiteljiiške«a zano-slovalnega tečaja v Trstu, kakor tudi oni, ki žele vstopiti v J. letnik, oziroma v pripravljalni tečaj, se vabijo, da pridejo v soboto, dne 2. septembra t. I. v c. kr. pripr. za srednje šole v Trstu via S. Fran-cesco št. 25 II, točno ob 10 uri dop. A. K.
Razpisana mesta računskih uradnikov v Istri. Pri deželni upravni komisiji v Poreču se imajo provizorno izpolniti eno ali več mest računskih uradnikov. Umirovljeni računski ali davčni uradniki, oziroma druge osebe, vešče računarstvu, ki so proste vsake vojaške dolžnosti, naj takoj predlože komisiji svoje prošnje, opremljene z izpričevali, navedši svoje zahteve.
Iz Sv. Lucije pri Portorose (v Istri) nam pišejo: Sporočamo vam, da smo tu zopet napredovali za mal korak. V nedeljo dne 27. avgusta smo imeli prvo propoved v našem jeziku. Milo nam je bilo, ko smo čuli v božjem hramu svoj mili materinski glas. Ipak se počasi giblje tudi na naši Piranščini.
Vzorna cbčina! V času, ko vse žaluje, je v Istri neka slavna italijanska občina — Oprtalj — kateri na čelu je dobroznan; župan Fachin (ali kakor se on podpisuje Facchini), ki zapira oči, da ne vidi, kaj se nedeljo za nedeljo godi. V toplicah Sv. Stjepana se pije in pleše, kot da smo v mirni dobi. In plesalci! Komaj šoli odrastki deca, ki doma nima nobenega nadzorstva.
Prosimo s tem si. c. kr. okr. glavarstvo v Poreču, da nemudoma napravi red tem škandalozniim prizorom!
Slovenska javnost se opozarja na prireditev zasebne C. M. šole v Kopru, ki se bo vršila v nedeljo, 10. septembra. Polovica čistega dohodka se odda skladu za vdove in sirote padlih vojakov na soški fronti in polovica istrski C. M. družbi. Šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Vpisovanje za šolsko leto 1916/17 se vrši začetkom šolskega leta 1916/17 dne 13., 14. in 15. septembra t. J. od 9.—11. dopoldne pri Sv. Jakobu in na dekliški Soli na Acquedottu, na deških vzporednicah na Acciuedottu pa 13.. 14. in 15. septembra t. 1. od 2—4 popoldne. V soboto 16. sept. t. I. je šolska služba božja, v ponedeljek 18. sept. t. 1. ob 8 uri zjutraj se začne redni pouk. K vpisovanju novih učencev in učenk je treba pripeljati otroka in prinesti s seboj le-te papirje: 1. krstni Ust ali izpisek iz rojstne matice anagrafičnega urada, 2. izpričevalo o cepljenju kožic. 3. izpričevalo o zdravju oči, ki pa mora biti iz tekočega leta, s-tarejše ne velja, 4. za vpis v višje razrede tudi zadnje šolsko izpričevalo. Brez teh papirjev vpis ni mogoč. Za vsakega otroka je treba povedati tudi domovinsko občino t. j. sedež pristojnega županstva. Dosedanji učenci in u-čenke teh šol morajo v dneh vpisovanja oddati zadnje Šolsko naznanilo v Šolski pisarni. Staršem in njih namestnikom toplo
priporočamo, večkrat poprašati v Šoli po vedenju otrok. Da se Izognejo globam zaradi šolskih zamud, morajo starši ali njih namestniki vsako Šolsko zamudo takoj opravičiti. Za opravičevalne izgovore veljajo po postavi (§ 66. s. in učn. r.): a) otrokova bolezen, b) ako zbole osebe, ki stanujejo s šolskim otrokom v istem hišnem gospodarstvu ali po okolnostih v isti hiši, In je s tem združena nevarnost o-kužbe; c) bolezni roditeljev ali drugih rodbinskih udov, ako nujno potrebujejo otrokovo postrežbo; d) ako kdo v rodbini in v sorodstvu umre ali se kaj izrednega dogodi; e) slabo vreme, ako je otrokovo zdravje v nevarnosti; f) tako slaba pot v šolo, da se po njej ne more hoditi. — Ce se rabi šolski otrok za domača kmetijska ah obrtna dela, se to ne šteje za opravi-cevalni izgovor. — Nemščina je obvezen učni predmet od tretjega razreda naprej, laščina pa neobvezen od četrtega daiie. — Telovadba je v deških razredih pri Sv. Jakobu obligatna, v dekliških neobligatna, na Acquedottu pa se ta predmet, kakor na večini mestnih šol, ki so brez telovadnice, ne uči. — V VI., VII. in VIII. razredu deške šole je pouk urejen po načrtu za meščanske šole.
Iz Kozine. Dne 27. t. m. smo imeli tu velik koncert, vjeselico z jako obširnim sporedom. Priredila jo je tukajšnja c. kr. železniška stotnija pod izbornim vodstvom c. kr. stotnika trosp. O. Mauta. Dan je bil krasen, vrt Dreherjeve zaloge ves v zelenju ter lepo odičen. Godba tržaške sirotišnice je igrala izborno. Malih godcev je bilo nad šestdeset. Vodstvo tega zavoda se je jako zanimalo za to prireditev, kajti dalo je godbo na razpolago brez vseh troškov. Celo hrane so si prinesli seboj. Tem potom izrekamo slavnemu vodstvu najiskrenejšo zahvalo za njegovo požrtvovalnost. Sodelovali so pevski zbor iz Doline, tamburaški iz Kozine, komik iz Divače ter domači pevci in pevke. Vsi so najlepše rešili svoje naloge. Srčna hvala jim! Ogromnega občinstva, med katerim smo videli tudi drž. poslanca, sedaj c. kr. nadporočnika gosp. dr.a Rybara, se je zbralo na vrtu. Pri vsem velikem obsegu prostora je ta postal tesen. Točilo se je izborno Dreherjevo pivo. Gospe iz Klanca so nain pridno prodajale sladčic in peciva, g. restavrater Horak pa mrzlih je-dil. Prodajale so se dalje cvetlice, znaki, razglednice itd. Vse se je razpečalo. Veliko pozornost je obračalo občinstvo bogatemu srečolovu. Dobitkov je bilo nad 240. Iskrena hvala pridnim nabirateliein ter požrtvovalnim darovateljem! Imamo iudi celo vrsto preplačniko\, ki so na ta lačin izkazali svoje domoljubje. Srčna hvala jim! — Tem potom izrekamo tudi srčno zahvalo gosp. vodji zaloge, P. Tavčarju kot darovatelju ter pridnemu udu prirediteljev. Hvala tudi vsemu cenjenemu občinstvu, ki se je tako mnogoštevilno odzvalo vabilu.
Pozno v noči smo se razšli zadovoljni in v svesti si, da smo na ta način tudi zadaj za fronto pripomogli mili domovini, kajti ves čisti dobiček, ki se cen! no K 2000, je namenjen fondu soške fronte.
Promet pri vojnopoštnih uradih z zasebnimi zavitki. K vojnopoštnemu prometu z zasebnimi zavitki so dopuščeni nastopni vojnopoštni uradi: 8, 9, 11, 19, 19/11, 20, 32, 34. 37, 39, 48, 51, 52, 55, 64, 65, 69, 73, 76 79, 88, 95, 98, 1%, 111, 113, 125, 128, 133, 137, 138, 140, 142, 146, 148, 168, 176, 177, 178, 181, 185, 186. 188, 200, 203, 207, 215, 217, 218. 219, 220. 221. 222, 223, 224, 226, 236, 237, 238, 239, 242, 250, 252, 258, 207, 269, 273, 277, 278, 282, 298, 302, 307, 3! 6, 323, 324, 335, 338, 345. 400, 510, 511, 512. 513, 514, 517, 600, 601. 602, 603, 604, 605, 607, 608, 611, 612, 613, 615, 630. Vojnopoštni promet z zasebnimi zavitki je od sedaj naprej dovoljen le na one vojno-poštne urade oziroma etapne poštne urade s številko, ki so označeni v tem seznamu. Vsi drugi vojnopoštni uradi in etapni poštni uradi s številko, ki niso navedeni v tem seznamu, so zaprti za vojnopoštni promet z zasebnimi zavitki. Pošiljanje vcjiK poštnih zasebnih zavitkov na c. in kr. etapne poštne urade s krajevno označbo je dovoljeno brez izpremembe v dosedanjem obsegu.
V prometu blagovnih vzorcev so dopuščeni nastopni vojnopoštni uradi: 8, 11, 14, 15, 16, 17. 19, 19/1!, 20, 23, 24, 25, 26, 27, 29, 32, 33, 34. 35, 36, 37, 38. 39. 44, 46, 48, 50, 51, 52, 54, 55. 61, 62, 64, 65, 69. 70, 73, 74, 76, 78, 79, 80, 85, 86, 88, 91, 92, 94, 95. 96, 98, 100. 102, 103, 104, 105, 106, 109, 110, 111, 113, 117, 117/11, 118, 125, 128, 133, 137, 138, 142, 145, 146, 148, 166, 167, 171, 175. 176, 177, 178, 179, 181, 182, 183, 184, 1S5, 186, 188, 195, 195/11,
195'III, 200, 202, 203, 204, 207, 208, 209, 210, 212, 213, 214, 215, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 226, 227, 228, 230, 231, 236, 237, 238, 239, 242, 250, 252, 253, 255, 258, 259, 263, 266, 268, 269, 275, 276, 277, 278. 279, 280, 282, 283, 284, 298, 302, 303, 304, 306, 307, 310, 311, 312, 316, 320, 321, 322, 323, 324, 331, 333, 335, 339, 340, 350, 354, 355, 356, 357, 358, 359, 360, 444, 444/11, 444,111, 508, 510, 511, 512, 514, 515, 516, 517, 600, 601, 602, 603, 604, 605,-607, 608, 609, 611, 612, 613, 614, 615, 630. — Promet z blagovnimi vzorci je od sedaj naprej dovoljen le na one vojnopoštne urade in etapne poštne urade s številko, ki so označeni v gornjem seznamu. Vsi drugi vojnopoštni uradi in etapni poštni uradi, ki niso naveden v tem seznamu, so zaprti za promet z blagovnimi vzorci. Pošiljanje blagovnih vzorcev na c. in kr. etapne poštne urade s krajevno označbo je dovoljeno brez izpremembe v dosedanjem obsegu.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 2. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 138, zastavljeni meseca~julija 1915. na rdeče listke, in sicer od št. 1100 do št. 2500.
Pozdrav z bojišča. Slovenski primorski fantje str. stotnije pošiljajo s koroške fronte pozdrave vsem Slovencem in Slovel.kam. Roman Rutar iz Tolmina, Valentin Carli iz Cerkna. Josip Boškin iz Gorice. Josip Nardin iz Gorice. Ivan Gorjan z Vogerskega. Ivan Zorn iz Prvačine, Josip Gregorič iz Prvačine. Josip Znidaršič iz Divače.
ZDRAVNIK
M. Dr. Karo! Perničic
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, 1. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne fn otroške bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
cdustnlK u Trstu
si dovoljuje naznanjati, da njegova
se je
odvetniška pisarna preselila v Trstu
»ulito del Forni Ste. 15,1, nadstr.
CESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uHci delle Pos*e štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
p.
Riunlone Adrlatica di Sieuria v Trstu
(Lastna palača)
ustanovljena leta 183S.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombinacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12
1914) K 558.907.957. Odkar obstoja družba, je bilo v v-eh branšah izplačano na škodah K S U.121.137 60.
Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važ nejših krajih Avstro-Ogrske monarhije.
Uornoitna Dizajna, EfeoMš
„Bla^njna uredništvu „Edinosti*.
If f 15 86 d®^3" 1'rg Leonardo da Vinci štev._ 2_, ISlb vrata 8.
585
(M
kf|iH za moške, najboljše vrste. št. 39—45, se iUljl prodajo j_o najnižji ceni. Via Tor S. Lo-
reuzo 10, vr. 13 (S. ilichele).
4S2
Kupujsm
volno, bombaž in pokrivala. Ulica del Toro št. 8.	582
l?!!**!*v°lDO< železo, lito železo, bombaž IVllfU^&iIl in žaklje vsake vrste. — Trst, ulica Barriera vecchia 27. Prihajam tudi na dom. 467
VflfllO vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-Li\vA\Xt vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mestni bolnišnici.)	.566
HeUlifana sofiu ijs^^tl ^
v najem. Ulica Commerciale 14, I. naustr. 1057
Kette & Halolan svojim cenj. odjemalcem
da imata, veliko množino belega in črnega vina na razpolago. Cene zmerne.	572
tla de&elo samo za preprodajalce.
Kogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svatiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, roboi, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledat«, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOJ* LKVI. ulica 3. Nicolo
štev. iy
62
domači naravni pridelek razpošilja od 3 kg naprej
Begunje pri Cerknici
I. yrste oirsMis pivo
iist Opeinaft.
Prodaja se v vsaki množini in tudi cele usšone.
ZY-Opčine.
Oglasi, osmrtnice, zanvale in vsakovrstna naznanila reklatnne vsebine, naj so poši-liaio na .Jnseratnl oddelek Edinosti« —
BSBaS&aSIBBaeiESBBHBeeaSBBBSBBBBHiaBiBteSBEElBaBSSBIBBBHaBBHBBaai
S CASASIET • V£R3E?Š
C&3ARET - VARBSTČ
Via StacSFon 10 — TRS?
• Via Stad on 10
Ravnatelj -lastnik KARL. MAURICE.	Fri Hupfeldklavirju J. ItOSENBLATT.
Veliki spored letno-jesenske sezone: Mea Wnlden, fantastična plesalka. Luc Cay CIausen, premembna plesalka, Henriette Blanche, pevka, Josef Ste.dler. najpopularnejši dunajski komik, Frizzi Lang, predavateljica, Greti F- rst pevka, Emmv Kerrer. dunajska subretka. iMar^lt Santlor, orijentalska plesalka, Lotte Wei-t*and, pevka, Lola Orleans, subretka, Ena Lessen, predavateljica, Elly Gtinthner, predavateljica, Miz/i VVitte, pevka, Frieda Halben, operetna pevka, MUH Dl^i, pevka.
Začel&k cb 85
pev; ivecef.
Cera l, vrs^ K S-—. Si. irsie K 1.-
B B
s ■
s
Bi
B) B
Gil5i5S?^7aBSBBaiBI&39BBB5SiaBBBBBBE!ff«IZRaaBBflBB&Ea&BeaS9BaSB£ieč«BBaBBaS»SaB
ulica San Gicvanm 2.- ^odrušnka v Zadru.
mi
majoličnih peči in štedilnikov (SpaiM)
lastnega izdelka.
Edino zastop. tov. majoličnih peči: Carl Mayer's Sohne, Biansko.
Iibers piošš
za stene kakor tudi za štedilnike, majolic, peči izdelane za trajen ogenj, uporabljivo tudi za plin.