Št. 9.
V Gorici, 25. februarja 1915.
L« to VI.
„Novi	Izhaja	:
ob četrtkih popoldne.
Rokopisi naj se pošiljajo [do srede zjutraj na uredništvo v Gosposki — ulici št."6, drugo dvorišče. —
Odgovorni urednik: Anton Šinigoj. Tiska „Narodna Tiskarna11 vJGorici.
mm t as
= ..Novi €hh“ stanc : —
za	celo leto...................4	K
„	Nemčijo.....................5	„
„	ostale dežele...............6	„
„	posamezne	štev. ... 10 vin.
  Oglasi po dogovoru. ----------------
Upravništvo je v Gosposki ulici št. 6
druga dvorišče.
Lastnik : Konsorcij »Novela Času« v Gorici.
Italija in mi.
Danes osem dni je bil otvorjen italijanski državni zbor. Veliko se je pričakovalo; nekateri so hoteli že vedeti, da je vojska z, nami že dognana stvar. Nič takega! Ministerski predsednik Salandra je n\oder fiiOiž, ki zna prav ceniti sedanji P'oioza&>AvHlrije in Italije in je zato tudi ‘“"il PtjVv^ji' izjavi izza zadnjega zase-|sl češ;v$a Italija nima povoda zapu-stTtj>vk^foiytiosedanje stališče »oborožene in čakajoče nevtralnosti«, ter da bo pojasnil svetovni položaj šele čez — pol leta. S to izjavo se je zadovoljil italijanski parlament. Zadovoljni moramo biti seveda i — mi, t. j. čakati nam pač treba, kako se razvijejo svetovni dogodki na bojnih poljih.
In tako moremo trezno soditi, da za ta čas ni skrbi, da bi bilo drugače z Italijo, kakor je bilo doslej. Kakor ve »Slovenčev« (dne 20. t. m.) informator iz naj-merodajnejših mest (zunanji minister??), »vladajo med Avstrijo in Italijo normalni in celo prijateljski cdnošaji«.
Katera vprašanja razmotrivajo italijanski listi že od početka vojne, razvidi-mo iz članka v »N. Fr. Pr.« z dne 14. febr., ki ga je naslovilo vplivno avstrijsko pero listom, ki so za vojsko in onim krogom, ki stoje za listi. O vprašanju zavezniške obveznosti, ria katero se izgovarjajo italijanski listi, češ, da Avstro^-Ogrska ob izbruhu vojne ni obvestila Italije o svoji nameri odgovarja pisec članka:
Ali naj bi bili, tako moramo vprašati, privedli z nami zvezane vlade do nujnosti, da bi nam bile pritrdile ali pa odsvetovale, in tako morda za oba dela vstvarili neprijeten položaj? Ni nam bilo 2a osvojitve, ne za ugled velesile, ne za Pot v Solun, za prav nič vsega tega, kar se nam oponaša, nego le za obrambo lastnega življenja. Zveza med tremi državami je bila sklenjena, ker je vsaka zase prepoznala, da je navezana na življenske pogoje obeli drugih. Je-Ii življenski interes večji ali manjši, to naj bi presodil vsak zaveznik zase. Ogroženi pa more le sam odločiti, je-li ogroženost vsebuje življen-sko nevarnost. Ne more pa tega prepustiti drugim, niti prijateljem ne, ki ne morejo presojati z njegovimi očmi. Morali smo odločno nastopiti proti Srbiji tudi za slučaj, da se zapletemo v boj z Rusijo.« Na drugo vprašanje o samosvoji politiki Italije in Avstrije pa odgovarja sledeče: »Ker smatramo to za svojo nalogo, da gojimo avstrijsko-ogrsko politiko, zato je tudi povsem umljivo, da mora Italija, kar se tolikrat proglaša, gojiti čisto italijansko politiko. -- Ce pa moramo vedno in vedno brati, kako se čitajoče italijansko občinstvo, čisto napačno poučuje o stanju ljudstva v naših obmejnih pokrajinah in kako se ravno na podlagi teh potvorjenih popisov oznanja nam sovražna politika, potem je umljivo, če tudi Avstrijci in ogri (Andrassy!) primejo za pero, da uničijo to pravljico in zavezniškemu ljudstvu morebiti vendarle pojasnijo, kake se ga hoče vpeljati na napačen tir«. Posebno važen pa je odstavek, na katerega je italijansko časopisje (»Tribuna«, »Giornale d’ltalia«, »Stampa« itd.) v preteklih dneh tudi primerno odgovorilo. Pisec razmotriva vprašanje, če bi bilo koristno za Italijo, ako bi bili zmagani mi, drugič pa proglaša, da si morja ne damo vzeti, ker ga nujno rabimo.
»Sanjači hočejo uveriti italijanski narod, da mora pričeti osvobodilni boj proti Avstro-Ogrski, osvobodilni boj pač, ki bi mu to sledilo, — če bi se posrečil, to je, če bi pomnoženo število sovražnikov premagalo monarhijo —, da bi dobila Italija nad en milijon slovanskih državljanov ali da bi morala prepustiti sever-no-vzhodno adrijansko obrežje ruskemu pomočniku. Italijansko ljudstvo hočejo zaplesti v boj, ki bi zasekal, naj bi že potekel srečno ali nesrečno za Italijo, globok in krvav, jarek med obema deželama. Iiyfo *^e ‘.na- ljubo peščice prenapetih nacioirafcčv. Če bi mi izgubili svojo obal, bi jo vendar vedno skušali zopet pridobiti. — S silo naravnega zakona bi se pojavilo to stremljenje. Sploh pa, kako more kdo soditi, da bi hotela naša monarhija po brezpritnernem boju govoriti o odstopu svojega sveta, dokler še čuti iskrico življenja v sebi? — Zdi pa se, da je načelo »Živeti in živeče spoštovati« tisto načelo, ki se hoče zdaj uveljaviti. Sicer pa se morda Italiji ponudi v tej vojni marsikatera ugodna prilika. Svet je velik in Italija mogoče še ni na koncu svojega prodiranja. Če se bo dala ujeti katera korist, je italijanski državniki gotovo ne bodo zamudili.«
Gotovo! Priča Albanija, to nebogljeno evropsko dete, ki je več ali manj sokrivo s e d a n j e g a požara in — bo še delalo proglavice i ob sklepanju miru našim ter italijanskim diplomatom.
Za zaključek podajamo še misli pisca Stefenellia v nedeljski štev. »Graz. Volks-blatta« (21. febr.) »Naj že bo kakorkoli, gotovo še trozveza ni prenesla poskušnje in bi bila njena vrednost, če bi tudi obstajala, zelo negotova. O vseh vprašanjih pa prinese jasnost stališče Italije ob sklepanju miru. Itaiija je dobro porabila čas svoje nevtralnosti in je v Albaniji dosegla velike uspehe. Zveza tamošnjih razmer se da lahko razvideti. Ko je izbruhnila ta-kozvana vstaja, ki se je postavila proti »avtoriteti«, kakor smo brali v poročilih, pri čemer pa si že lahko kaj bolj gotovega mislimo, jo je skušala Italija zatreti s svojimi odposlanimi četami. Ko se je prikazala pred Dračem grška bojna ladija, je sklenil Esad paša, slamnati mož Italije, hitro mir z vstaši in »avtoriteta« je bila rešena. Med tem je odstopil sredi vojne naš zunanji minister grof Berchtold. In za njegov odstop nikakor ni bil zadnji povod neuspeh, ki ga je imel pri ohranitvi svojega albanskega programa.«
Kakor se zdi, ni preporno in nevarno vprašanje o naših in italijanskih bližnjih mejah, pač pa v prvi vrsti in prav posebno preljuba — Albanija. To je tista nevarna čer, ki je bila že lansko Veliko-noč obdana od avstrijskih in italijanskih bojnih ladij.	-•	---	»ku*
t-
Sodimo, da v bližnji bodočnosti to vprašanje še ne dozori, pač pa lahko čez pol leta.
Italijanske zahteve po koncesijah.
»Berliner Tagblatt« poroča iz Rima: Za »Giornale d’Italia« je prinesla tudi »Tribuna« uvodni članek, ki je povzročil na predvečer otvoritve laškega parlamenta posebno zanimanje. »Tribuna« se peča s člankom dunajske »Neue Freie Presse«, katerega je posvetila razmerju z Italijo. Poudarja pravico Italije, da si po lastni sodbi ustvari stališče k evropskemu položaju.
Če izjavlja »Neue Freie Presse«, da si Avstrija od nikogar ne pusti vzeti svojega obrežja, je treba odgovoriti, da nihče na to ne misli, da bi vzel Avstro-Ogrski obrežja, ki so polna pristanišč ali da bi Avstro-Ogrsko celo odrezal od morja. Če se na Dunaju tudi boje take nevarno-sti, se temu lahko izognejo s primernimi koncesijami. »O takih primernostih,« konča »Tribuna«, »naj razmišljajo na Dunaju, kakor mi razmišljamo o primernosti naših ukrepov.«
Dunaj 23. t. m. »Giornale d?Italia« odgovarja »N. Fr. Pr.« (23. t. m.), češ da zre stvari preveč v rožicah. Dobro bi ji deli, če bi jo povabili, naj bi si dejstva malo natančneje ogledala, kakor pa da jih presoja le po videzu in dela sklepe, ki se ne strinjajo z resnico. Vsi italijanski državniki z Giolittijem vred, katerega bi ravno N'. Fr. Pr. posebno rada videla, da bi se izneveril svojim patrijotičnim dolžnostim, soglašajo s sedanjo vlado. Njena prostost, da se odloči, je vezana samo po izjavah, podanih parlamentu in ki jih je leta tud' svečanostno odobril.
Vlada ve, da bo stal narod za njo in se bo potegoval z vso edinostjo za tisto razrešitev, ki jo bo ona po dobro premišljenem sklepu označila za edino možno. N. Fr. Pr. naj vendar že enkrat razume položaj in naj ne hodi v posvete k čenčavim parlamentarcem tretje stopinje, ki nimajo nikakega pomena.
Berlin 23. t. m. Beri. Tagbl. poroča po »Perseveranci«, da obstoja med Gio littijem, ministrom Salandro in Sonninom najbolje soglasje. V zadnjih tednih je bilo več sestankov teh državnikov. Med njimi je vladalo popolno soglasje o presojanju važnih dnevnih vprašanj. Prvi sad teh posvetovanj, ki jim kmalu slede še druga, je gotovo ta, da so jenjali Giclittijevi pristaši nasprovati Salandrovemu mini-sterstvu in popolen mir v parlamentu.
Berlin, 23. t. m. Turinska »Stampa« poroča, da se je bavil. ministerski svet z zadnjimi demonstracijskimi zborovanii Ker je vlada uvidela, da postaja razmerje med obema strankama, med nevtralci in bojeviteži vedno nevarnejši za notranji ooložaj, je ukrenila potrebne korake, da bo poslej dobro pazila in vodila javno mnenje.
-i-I* i  ________________________________
Pogledi v bodočnost.
Kaj prinese sedanja ogromna vojska narodom v Evropi? Vsak ugiba in si skuša odgovoriti na to vprašanje. Tudi v verskem oziru. Po časopisih se razpravlja, kako se je versko življenje v teh težkih časih dvignilo in mnogi zgledi se navajajo za to. To delajo katoličani; pa tudi protestanti razmišljajo o vsem tem. Verska zavest se dviga tudi pri njih v Nemčiji; od nje in od svetovne vojske upajo mnogo za okrepitev in razširjenje evangelija ali lu-teranstva. Slišali smo že glasove o dviganju katoliškega življenja; poslušajmo danes luterane iz Nemčije, kako oni govorijo in upajo. V svoji 44. št. piše letos »Protestantenblatt«:	Naše	ljudstvo	je
prav silno potrebovalo prerojenja in sicer prerojenja iz vse pomladujoče sile luteranskega verskega duha, kjer je izvir vsakega resnično stvarjajočega življenja in vsake z Bogom vezane prostosti. Prero-jenje se bo izvršilo, da prav gotovo se bo izvršilo po očiščujočem in posvečujočem ognju te vojske. Nikakor ni mogoče, da bi za naše ljudstvo kot celoto zopet brez koristi vsehnilo božje seme, ki je v ti vojski vzklilo; seme mora roditi zgoraj imenovano prerojenje v obliki druge reformacije pri glavi in udih. Ta reformacija naj se izvrši na polju verskega, nravnega in duševnega življenja v smislu vseh velikih duhov naše nemške domovine in ne v zadnji vrsti — v smislu Lutra.«
Kakor vidimo, pričakuje pisec od sedanje vojske razširjenje luteranstva po vseh nemških pokrajinah.
Drug glas slišimo iz govora, ki ga je imel koncem januarija tajni vladni svetnik prof. dr. Lenz o priliki praznovanja rojstnega dne nemškega cesarja v Hambur-gu Govoril jc:»To jc pravična, vojska, sl-lobran za dom in očetnjavo, vojska, katero je Luter učil in prerokoval, ko nam podaja sliko nemškega junaka: to je vojska luteranske vere. V tem smislu smo pričeli boj in ga hočemo biti s pomočjo Božjo, z Bogom Nemcev. Cesarjeva slika iz bojnega polja nam kaže nemškega junaka. Zunaj na bojnem polju slavi največji praznik naroda, kjer je obkoljen le od Germanov in njihovih otrok.« —
Spet podobne besede nam zvenijo iz spisa »Francosko brezverstvo ali nemško krščanstvo«, ki ga je Ernst Scheiner obelodanil. In dokazuje, kako je bila za Francosko največja nesreča, ker ni sprejela v
16. stoletju luteranstva; dalje obžaluje, da ni postala Nemčija po porazu Napoleona I. pred sto leti vsa luteranska, konečno pa povdarja, sedaj bi bil pravi čas za to. Pravi med drugim: »V več kot enem oziru ima Nemčija pravico, da se-v gotovem smislu imenuje Izrael v Evropi, (to je ono ljudstvo, ki edino ima med vsemi drugimi pravo vero!)... Za naš narod imamo za bodočnost samo eno poroštvo in le eno zavarovanje na življenje. To poroštvo in zavarovanje dobimo, če se povrnemo k prvemu viru narodove moči, k staremu evangeliju reformacije.«
Tako stopa verska zavest luteran-stva pred naše oči. Znani berlinski list »Tag« priobčuje v številki od 4. februarja pesem »Nemška vera« -—- »Deutscher Glaube«. Zadnja kitica se glasi: »Nem-č i j a, Ti pesem junaška jezikov narodov, Ti sveti D u li, prešinjen stvarjajoče sile, Ti vodiš svet v luč tretjega kraljestv a«.
Mnogo so pisali tudi katoličani o vzbujanju in dviganju katoliškega verskega življenja in katoliške verske zavesti, toda ne spominjajo se, da bi kedo to s takim navdušenjem in s tako samozavestjo storil, kakor opažamo pri protestantskih ali luteranskih pisateljih.
Svetovna vojska.
Uspešni boji Avstrijcev z I^usl.
Z osvojitvijo Kolomeje od strani naših čet je postal položaj za ruske sile, ki so se nameravale upreti južno od Črno-vic, zelo težaven. Dne 18. febr. poroča generalni štab, da so bili Rusi tam vrženi čez reko Prut in da so naše čete zasedle
17. t. m. Črnovice. Veliko zadovoljstvo nas mora prevevati, da je bila Bukovina oproščena v tako kratkem času. Nad deset bitk so morale izvojevati naše čete, predno se je sovražnik, čutil poraženega. Veliko je število ruskih ujetnikov, posebno bogat je pa vojni plen.
Nato so naše čete prodirale naprej za bežečim Rusom. Rusi so se hoteli ustavljati med Kolomejo in Nadvorno. Naši so jih vrgli nazaj. Rusi so se umaknili do Stanislava v vzhodni Galiciji. Naše čete so jih tudi tu zasledovale. Razvil se je tu srdit boj, o katerem poročajo: Boj za Stanislav divja z največjo silovitostjo. Rusi pošiljajo rezervo za rezervo v bojno črto in z največjo trdovratnostjo branijo svoje postojanke. Višine pri Stanislavu imajo močno zasedene, ker hočejo za vsako ceno preprečiti prodiranje našega desnega krila, kojega pritisk bi močno čutili. Vztrajni napadi naših čet so pa že precej o-majali ruske pozicije in boj se pričenja za nas ugodno razvijati.
Močne sile so vrgli Rusi proti Wys-zkowu, kjer se vrši boj tudi na čezdalje širši fronti. Rusi neprestano napadajo in poskušajo, ojačeni z novimi rezervami, s ponočnimi napadi pridobiti na prostoru. Vendar smo dozdaj vse ruske napade krvavo odbili.
Pri Dukli kjer Rusi najbolj napadajo, se položaj ni izpremenil. Obojestranske sile so postale enake. Položaj se bo šele izpremenih, če se doseže na vzhodnem delu karpatske črte odločilen uspeh.
Ruske izgube v bojih z Avstrijci so velikanske. Uradno poročajo, da so naši v teku meseca februarja v Karpatih vjell nad 40.000 Rusov, mrtvih pa so Rusi — kakor poročajo listi — samo zadnji tedea imeli 60.000 mož.
Velik ruski poraz v Mazurih
Pret. teden je Hindenburg zmagoslavno končal dolgo trajajočo bitko z Rusi v Mazurskih jezerih. Hindenburg je 10. rusko armado popolnoma uničil. Po njegovih poročilih je vjetih 100.000 Rusov, mrtvih in ranjenih pa gotovo tudi toliko1. Nemci so vzeli Rusom 150 topov in ves tren. Rusi so se umaknili na svoje ozemlje, kamor so jim sledili Nemci. Tu so se boji iznova začeli. Rusi se drže za trdnjavami Osoviec Grodno, Kovno i. t. d.
Na zapadu.
Tu vzbuja največjo napetost podmorski boj med Angleži in Nemci Nemci so potopili že lepo število angleških ladij.
Potopljena je tudi angleška ladja, ki je vozila 2000 angleških vojakov na Francosko. Vsi so utonili. Nemci imajo baje nad 100 podmorskih čolnov. Nemci in Angleži tudi z zrakoplovi obiskujejo drug drugega in si dele bombcnčke v obliki bomb.
Na Francoskem so sicer boji, a odločilnega nič. Francozi so v Alzaciji hoteli začeti napadati Nemce, a so odtod čete poslali na pomoč Srbom.
Proti Srbom.
Naši zrakoplovci krožijo nad Crno-goro in Srbijo. Srbi so bombardirali Zemun in Mitrovico. Naši so v odgovor bombardirali s težkimi topovi Belgrad. Francoske čete se vozijo v Srbijo, kjer se je mudil tud’ francoski general Pau.
Dardanele.
Angleško in francosko brodovje je obstreljevalo utrdbe v Dardanelah, ki branijo dohod pred Carigrad. Turki poročajo, da ni bilo uspeha.
Politične vesti.
Italijanom v Tripolisu se slabo godi.
V zadnjem času je postal položaj v Libiji tako težaven, da so Italijani Fezzan popolnoma izpraznili in se zopet umaknili na obrežje. Domačini so se le navidezno u-dali in sedaj so libijske čete, Askari, s svojim orožjem, prešle v sovražni tabor,. Poglavarji so se otresli italijanskega gospod-stva in upor se je tako razširil, da so bele čete v begu morale zapustiti svoje postojanke, ki so oddaljene več sto kilometrov od obrežja. Nad 400 italijanskih vojakov je moralo pobegniti v Tunis. Tripolis se je u-pri in izuova bo treba osvojiti del kolonije. Sedaj .'■e govori, da bodo Italijani držali Gadamez in ozemlje Orfella. Kakšna sredstva bodo uporabili ni znano.
Albanci napadli Srbe. Okrog 3000 Albancev je z orožjem v roki prekoračilo srbske mejo. Srbske posadke ob mejih so bile pobite deloma, deloma so ušle. Srbi so nato zbrali dele svojih čet in začeli metati Albance čez mejo. Kako daleč so že, ni znano. Albanci so baje zasedli Ohrido, toda poročila so zelo redka. Srbi poročila o albanskem vpadu najorže pretiravajo, da bodo lažje zasedli kos Albanije.
Rumunija in Bolgarska sta sklenili po-dbe glede železniškega prometa. Romska armada po mobilizaciji šteje 650 oč mož. — Tudi Bolgarija se resno pri-avlja na vojsko. Trosporazum je zopet itisnil na njo, naj potegne ž njim, a Bol-rija noče.— Listi so poročali, da se je ;d rumunskimi in našimi četami na meji šil že boj. To pa ni res.
Belgijski kralj Albert postane franco-i kralj? Laški list »Tribuna« poroča iz iriza: Na Francoskem se razširja vedno 'lj mnenje, naj se izvoli belgijski kralj bert za francoskega kralja. Na več tajil zborovanjih so že obravnavali zade->. Kralj Albert je zdaj na Francoskem ta-i priljubljen, kakor nihče med ostalimi etendenti za francoski prestol.
Japonska in Kitajska. Med tema dve-a narodoma preti zopet krvav zapletljai. ponči zahtevajo od Kitajcev del zemlje, tajci nočejo odstopiti. Amerika posredu-Rusija in Anglija pa stojite na strani
ponske.	.	,	.
Ruski pohod na Carigrad, bvic. ru-i listi poročajo iz Petrograda, da se Ruja pripravlja na napad na Carigrad. \ to rho je priprvljena armada 300.000 moz. iisko vojaško mnenje je, da pričenjajo miško-avstrijske armade generalen na-id na celi 1100 km dolgi fronti. Rusi s oje strani ne upeljejo nobene ofenzive se omeje na brambo, dokler se jun ne mudi ugoden trenutek za protiofenzivo.
lestnik baron f ries-Skenš v Gorici.
lobili smo naslednje poročilo, ki je iujemo kot časnikarji:
Namestnik baron Fries je dospel v :ljek zjutraj v Gorico m si ogledal v istvu voditelja okrajnega glavar-namestništvenega svetnika Rebeka :o na Travniku, ki jo oskrbuje ”Go-
0 pomožno društvo Rdečega križa«.
1 ga sprejele predsednica ekscelenca ica Tlienunel, dame odbora grotica i baronica Ritter, ekscelenca groti-ienfeld, generalni major pl. Moset-dr. Kohli. Od tu se je podal uamest-rezervno bolnišnico, kjer so ga podi predsednik »Deželnega pomoz-društva« dvorni svetnik lischlei, jnik bolnice stotnik Jacobi in krospo-dborniki; nadalje monsg. UtoteUne. \arani .mestni protofizik di. Bramo
Orešič. V obeh zavodih si je ogledal stnik vse jirostore in pri tej priliki ril z mnogimi ranjenci ter izrekel
svoje posebno priznanje nad izvrstno u-
pravo in zaslužnimi težnjami Gospejinega pomožnega in deželnega pomožnega društva.
V nadaljnem poteku dneva je obiskal namestnik kneza in nadškofa ekscelenco dr. Sedeja, deželnega glavarja dr. Faidut-tija, goriškega župana in druge predstojnike vojaških in civilnih oblasti in uradov. Dalje je obiskal Njegovo cesarsko Visokost nadvojvodo Ludovika Salvatorja, grofico Selmo Corcnini, ekscelenco barona Teuffenbacha, ekscelenco barona Lo-catellija iti komornega predstojnika grofa Karla Coronini. Posetnico je oddal pri ekscelenci baronu Spaun, pri generalmajorju Mosettigu, pri deženemu predsedniku v pokoju baronu Winklerju, pri vsih deželnih odbornikih, pri ravnatelju gozdnega urada dvornemu svetniku Trubigu, pri predsedniku trgovske in obrtne zbornice Venuttiju, pri voditelju okrožne sodnije višjemu deželnemu svetniku Rutarju in pri predsedniku odvetniške zbornice Maraniju.
Narfiestnik je obiskal tudi okrajno glavarstvo. Tu so mu bili predstavljeni gg. komisarji dr. Baltič, Žnidaršič in Svetek. Gospod namestnik je bil zelo prijazen in povdarjal, da se hoče pri izvrševanju svoje službe vedno zvesto držati zakona ter da hoče biti nepredsoden stvaren napram vsakomur. Delovati da hoče le v korist monarhije in vseh njeni narodov.«
Zaloge z žitom in moko zaprte.
C. kr. namestništvo je dne 24. t. m. izdalo naslednji »razglas z dne 24. februarja 1915. I. o zagotovitvi preskrbljevanja z žitom in moko.
Namera naših sovražnikov, nas izstradati se mora na vsak način preprečiti.
V ta namen so se s cesarskim ukazom. ki je danes objavljen v državnem zakoniku, ukrenile naredbe, ki zagotavljajo našo preskrbo z žitom in moko dos prihodnje žetve.
S tem cesarskim ukazom se devajo vse zaloge žita (pšenica, rž, ječmen, oves in koruza) ter mlinski izdelki vsake vrste (moka, zdrob, ječmenček i dr.), ivzemši otrobe, same zase ali mešane, zmlatene ali nezmlatene, kolikor niso v posesti države ali vojaške uprave, z današjim dnem, dokler se ne ukrene drugače, pod zaporo.
Od danes naprej se pod zaporo dane zaloge brez oblastvenega dovoljenja ne smejo niti podelovati. porabljati ali pokla-dati, niti prodati.
Da se založi najnujšega potrebščina, so v omenjenjem cesarskem ukazu določene primerne izjeme.*)
Kdor svojevoljno razpolaga z zalogami, dejanimi pod zaporo, izven določenih izjem ali ravna proti dolžnosti ohraniti jih, tega čaka huda kazen.
C. kr. namestnik.
*) § 3. cesarskega ukaza se glasi:
Kljub zapori smejo brez dovoljenja
a) posestniki pod zaporo danih zalog za preživljanje pripadnikov svojega gospodinjstva (gospodarstva), vštevši tiste delavce in nameščence, ki jim gre prosta hrana ali krušno žito in mlinski izdelki za mezde, porabljati svoje lastne zaloge, od tega pa do obče uravnave porabljanja porabiti kako količino, ki ne presega za glavo 7.2 kg mlinskih izdelkov ali 9 kg žita na mesec (240 g mlinskih izdelkov ali 300 g žita na dan);
b) peki in sladčičarji porabljati moko za peko in tisti, ki obrtniško za plačilo oddajajo mlinske izdelke tretjim osebam, dobavljati jih, kolikor je to potrebno za založbo neposrednje porabe njihovih odjemalcev v okraju političnega oblastva I. stopinje. Ako je treba, lahko oblastvo do; loči to množino porabe za posamezne ali vse..obrate ali ukrene druge naredbe, da se zabrani nabiranje mlinskih izdelkov pri konsumentih;
c) posestniki kmetijskih obratov porabljati žito za lastno setev ali dobavljati drugim kmetovalcem za namene setve proti potrdilu, iz katerega je razvidno pri-dobitnikovo ime, vrsta in množina semenja in dan oddaje,
d) konjercjci pokladatrod zaloge ovsa. ki ie v njihovi posesti, za vsakega konja povprečno 3 kg na dan, ^
e) mlinska podjetja mleti žito;
f) pričeti prevozi v tuzemstvu se smejo spraviti do konca.«
Namestništvo je k gorenjemu razglasu dodalo še naslednje poročilo:
»Današnji dan stopa v veljavo cesai-ska naredba, katere glavni namen je, da se tildi ob raznih, po vojnih dogodkih po-v ročen ih ovirah zagotovo potrebščine prebivalstva v držav, zboru vstopam kraljestev in dežela na krušnih sadežih do prihodnje žetve. Ta namen se more doseči ob vladajočih razmerah edino le s splošno ureditvijo porabe in sicer tako, da
stopi na mesto prostega prometa z omenjenimi neobhodno potrebnimi predmeti organizacija, po kateri se daje posamezniku na razpolago samo ona množina, ki po izmeri obstoječih zalog in skupnem številu vseli, ki jih treba preskrbljevati, odpada na vsakogar. Omenjena cesarska naredba predstavlja državnogospodarski preskrbuj ukrep naj večjega sloga, ki na eni strani določa z današnjim dnem nastopajoči zapor vseh žitnih in močnih zalog na drugi strani pa vseobsegajoč popis zalog v svrho ureditve porabe, ki se določi pozneje. Ni samo patrijotična dolžnost, temveč dobro umevana korist vsakega posameznika, da se kar najdobrovoljneje prilagodi v splošno blaginjo odrejenemu zaporu zalog in določbi porabnih odmerkov, ko nevšečnosti, ki so za posameznika, producenta in konsumenta, zvezane z le-tem, ne pomenjajo ničesar v primeri z bridkostmi in težavami, ki jih mora že od začetka vojne prenašati naše junaško vojaštvo ob državnih mejah.«
Pozdrav Goričanov iz obleganega Pžemisla.
Pžemisl, 11. febr. 1915.
»Sporočam Ti, da sem hvala Bogu živ in zdrav. V naslednjem Ti navedem imena onih mojih vojakov-tovarišev, ki se nahajajo pri meni na utrdbi. Zdravi smo vsi in tudi preveč ne trpimo vsled zime. Je precej ugodno vreme.« Pismo izraža željo, da bi se ponatisnila imena tudi v goriških slovenskih listih, da se tako obveste svojci podpisanih vojakov. Ni namreč mogoče pisati vsakemu posebej. Na pismu so podpisani: Računski podčastnik Ivo Rihar, Ljubljana, četovodja Silvij Saksida, Prva-čina, desetnik Mihael Bratkovič. Renče, desetnik Anton Samsa, Trnovo, topničarji: Franc Saksida iz Prvačine, Vinc. Batistič iz Mirna, Franc Čermelj iz Dobravelj, Franc Černič iz Mirna, Gašpar Dovžan iz Mojstrane, Matija Flajnik iz Vinice, Anton Formasari iz Ločnika, Fr. Kunstelj iz Gor. Pclšice, Andrej Humar iz Gorice, Pavel Jagodnik, Trnovo.
Iz Pžemisla piše ognjičar Jenko Peter z Sp. $iše pri Ljubljani št. 30, da je zdrav, kakor tudi vsi sledeči, ki so na dopisnici imenovani: M u ž i č Rok, Kožbana 8, P i-i o z z i Miroslav, Dornberg 27. Poljanec Valentin, Gorenja Trebuša 63, P r e-g e 1 j Viljem, Renče 44, Prinčič Josip, St. Florijan 188, P u š 1 j a r Anton, Vrhov-lje pri Gorici. Pšenica Jakob, Doje, 40, Gorenjsko, Saksida Fr.. Prvačina 150, Štrukelj Jakob, Dob 58 pri Domžalah. Z u I j a n Anton, Kcžbaim 21. Žuk Anton, Ribnica 57, Dolenjsko. Lokar Silvester, Lokavec 162 pri Ajdovščini.
Novice.
Poravnajte naročnino za „Novl Čas"! Naznanjamo, da kmalu pričnemo ustavljati Ust onim, ki ga za tekoče leto še niso plačali! Nameravali smo list že ustaviti. Toda od raznih strani so nas opozorili, naj še nekoliko počakamo, ker časi so res izredni. Zato smo počakali, a sedaj kmalu pričnemo z ustavljanjem. Plača se seveda lahko tudi polletna ali v posebnih ozira vrednih slučajih tudi le samo četrtletna naročnina. Najmanj dela in sitnosti nam pa povzroča seveda tisti, ki odrine takoj celoletno naročnino, ki znaša 4 K.— Delajmo z združenimi močmi za naš »Novi Čas", ki je danes po soglasni sodbi vseh vreden vse podpore radi svoje izvrstne kakovosti in odločne pisave.
Jurist Josip Fon. Svoječasno smo objavili žalostno vest, da je padel na bojišču jurist Jože Fon iz Srpenice. V uradnem izkazu je bil naveden kot mrtev. Sedaj pa čujemo razveseljivo vest, da je pisal svojcem iz ruskega ujetništva.
Novi davki. Pri nas bodo uvedli nove davke. Kakor pa nam poročajo, je jiopol-noma izključeno^ da bi nova bremena zadela kmetsko ljudstvo. Zemljiški in hišni davek ie izvzet popolnoma. Tudi misel, odpraviti 15odstotni popust pri zemljiškem davku kar so baje nekateri kmečki »prijatelji« na Dunaju priporočali — je padla pod klop. Ravno tako je popolnoma pokopan vinski davek. Pri vsem tem ima mnogo zasluge Slovenska ljudska stranka in njeni poslanci, ki so na Dunaju posredovali z vso odločnostjo, da novi davki ne bode zopet žulili kmeta.
Šolski otroci za poljska dela. Na
podlagi odredbe naučnega ininisterstva se povsod na deželi, kjer se kaže pomanjkanje poljedelskih delavcev pri pomladanski setvi ali pri drugih delili, nalaga šolam, da se popolnoma postavijo v službo poljedelstva. Posebno se šolskim otrokom. da se jim v vsakem pogledu olajša sodelovanje pri poljedelskih delili, ne dovoli samo potrebna oprostitev šolskega pouka in se uvede eventuelno omejitev pouka za čas potrebe, temveč se, če bo
neobhodno potrebno, dovolj tudi predčasen zaključek šole.
t Č. g. Jožef Novak. Dne 22. februa rja je umrl v Kamniku na Kranjskem č. g. Jožef Novak, bivši župnik v Povirju pri Sežani tu konz. svetnik. R. i. p.i
Smrt slovenskega visokošolca. V f rankobrodu na Nemškem je umrl viso-košolec Marij Besednjak iz Gorice. Študiral je tam na trgovski visoki šoli. Bil je s študijami skoro pri koncu, kar ga je nenadoma doletela smrt. Pokojnik je bil pri-kupljivega značaja in pri tovariših zelo priljubljen. Naj počiva v miru v tujini!
Smrtna kosa. Na Selih pri Volčah je umrl Ivan Š t u r m, odločen pristaš naših načel. Bil je več let občinski starešina in cerkveni ključar. Dočakal je starost 80 let. —
Vojaška vest. Nadporočnik je postal poročnik v rezervi 5. domobr. polka dr. Karl Capuder, profesor v Kranju.
Nadporočnik je jiostal dalje uradnik dež. odbora kranjskega g. Ivan Možina, ki služi pri 27. domobranskem polku pri 2 nadomestni stotniji na Rakovniku. Doma je iz Brji pri Rihembergu.
Nadporočnik Egon Gabrijelčič — padel. Na severnem bojišču je pade! nadporočnik 97. pešpolka Egon Gabrijelčič. Bil je enkrat že ranjen, a se je kmalu vrnil nazaj na bojišče. O njegovi junaški smrti poročajo: Nadporočnik Gabrijelčič je padel, ko so Rusi vehemento naskakovali avstrijske okope, kjer je bil on poveljnik, j Le njegovi eneržiji se je bilo on poveljnik. Rusi niso prodrli v naše okope in da so naši celo ujeli tri ruske častnike in 200 mož. Gabrijelčič je bil v srce zadet in takoj mrtev. Zraven njega je padel njegov poročnik Mocher, zadet v glavo. Gabrijelčič je veljal kot najbolj hraber častnik 97. pešpolka. Ko je bi! prvikrat ranjen v roko, se je povrnil po dveh tednih v fronto. V karakteristiko njegove hrabrosti naj služi, kar se je jioročalo o njem službeno na višje mesto, ko je padel. Poročalo se je, da je padel najhrabrejši častnik polka, katerega eneržiji se je zahvaliti, da Rusi niso zavzeli naših okopov, da so naši ujeli 200 Rusov ter da ostane dan 9. februarja časten dan v zgodovini našega polka.
Pokojnik je bil sin c. kr. dvornega svetnika Miha Gabrijelčiča, našega rojaka.
Odlikovan roiak. Libušnje: Tudi naši vojaki se odlikujejo. Sedaj se je mudil doma na dopustu Ivan Gabršček iz Selc št. 4, ki služi 3. leto pri oddelku strojnih pušk 97. pešpolka. Na njegovih prsih se je svetila srebrna hrabrostna svetinja I. razred a. Dobil jo je na bojišču, kjer je med drugim rešil svoj bataljon s tem, da je o pravem času, ko je ruska premoč pretila pomandrati in ugonobiti cel bataljon, brez bojazni svojo str. puško med pokanjem pušk in gromenjem topov postavil na izpostavljeno mesto in brez strahu pred smrtjo kosil sovražnike tako_, da so morali opustiti napad in se nazaj skriti v strelne jarke seveda le tisti, ki niso bili pokošeni po strojni puški. Ob jed-nem, ko je dobil srebrno svetinjo, bil je tudi povišan od poddesetnika na desetnika. Bil je ranjen, ph zdaj je že ozdravel in se vrnil v Ljubljano.
Odlikovan goriški Slovenec. Naš rojak. četovodja Karol Klanjšek od 7. lovskega bataljona, doma iz Gorice, kateri se nahaja na bojnem polju v Karpatih že šest mesecev, je odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda. Imenovani Klanjšček bode dobival za svojo hrabrost pred sovražnikom od svetinje vsak mesec do smrti po 15 kron. Živeli vrli slovenski vojaki!
S c. kr. slovenske gimnazije v Gorici. S pričetkom 2. tečaja je bil imenovan za suplenta na slovenski gimnaziji dr. Andrej Budal iz St. Andreža.
Naši Junaški planinci. »Slovenec" 23. febr. poroča: Moštvo oddelka strojnih pusk 27. domobranskega pešpolka nam je poslalo vojno dopisnico, na kateri piše med drugim. »Naznanjamo, da Je samo pred našim oddelkom dne 5. februarja obležalo 500 Rusov. Tudi naša artiljerija pri nas prevladuje nad rusko. Mnogo pozdravov!" (Sledi veliko podpisov.)
Hrabri fantje 47. pešpolka. Dne 28. januarja se je vrli 47. pešpolk, posebno odlikoval. Med drugim se poroča: Ko je stotnija pod poveljstvom stotnika Voge1-sanga naskočila Ruse, so vpi« štajerski fantje: »Roke gor!" ii> res, kakor na po-velie se ie dvignila sovražna rojna črta držeč roke k viško. Okoli 200 Rusov se je udalo. Nek ujet Rus je pokazal kritje, kjer se je nahajal ruski bataljonski poveljnik. Stotnik Vogelsang je podpolkovnika osebno ujel. Naši fantje so na bežeče Ruse streljali z ruskimi puškami. Komaj 10 mož ruskega bataljona je ušlo. Izgube Rusov so znašale: 100 mrtvih. 40 težko tanjenih in 335 ujetnikov. Naši so imeli le 8 mrtvih in enako število ranjenih.
Berolinski list o slovenskih vojakih
»Slovenski Gospodar" piše: »Vojni poročevalec lista „Berliner Tagblatt" posebej omenja slovenske štajerske fante v bojih pri Dukli. Graški nemški list so poročilo *Berliner Tageblatta" izpremenili v toliko, da so poročali o „nekem štajerskem polku". V istini pa stoji v berolinskem listu:
,Proti večeru so vrli Spodnještajerci in Slovenci z naskokom zavzeli vas Bzarna“.
— Nam spodnještajerskim Slovencem, ki smo morali začetkom vojske prestati marsikatero sumničenje, je mnogo na tem, da ves svet izve o zanesljivosti, pogumnosti in domoljubnosti vrlih sinov slovenskega ljudstva!" Tako „Slov. Gospodar."
Junaški slovenski lovci. Poročalo nam: Stotnik 1. čete 7. lovskega bataljona v Kanalu g. Ivan Teutsch zelo hvali naše slovenske iante, pa tudi sam je izreden junak, ker je že v drugo odlikovan. Iz prve bitke je prišel ranjen in čeprav še ne ozdravljen, se je že spet vrnil h svoji četi.
Iz pisem, ki jih je g. stotnik poslal g. župniku Jakobu Kleindienstu v Hu-dojužno posnemamo, da se je njegova četa, ki jo silno previdno vodi, že dvakrat bojevala proti veliki ruski premoči. Prvič, v avgustu, je zadrževala njegova četa cel ruski polk en dan in eno noč. O drugem napadu pa to le njegovo pismo z dne 31. jan.: »Sem že dosegel drugo odlikovanje. Dne 27., 28. in 29. januarja so tri dni in tri noči 3 ruski bataljoni napadali mojo četo. a nevspešno. Zgubili so zelo veliko ranjencev in krog 310 mrtvili so pustili pred mojo fronto. Zajeli smo 82 ujetnikov. Granati šrapnelov in ekrazit bomb je kar deževalo. To je bila godba in smrad.«
Mrtvi, vjeti in pogrešeni rojaki. Iz
Libušnjega: Te dni smo zvedeli, da je prvi iz naše duhovnije dal življenje za cesar-rja in domovino, namreč Andrej Gabršček iz Vršna h. št. 37, ki je služil pri 1. stoniji 20. lovskega bataljona.^ Umrl je častne smrti na severnem bojišču. Naznanilo o smrti so prinesla uradna poročila in pa bataljonsko poveljstvo je vrnilo nanj naslovljene dopisnico z opazko: mrtev
— nazaj! -— V vjetništvu, kolikor sedaj za gotovo vemo, sta dva, ker sta sama pisala iz vjetništva, in sicer: Franc S o v d a t iz Lader st. 6, ki je služil kot desetnik pri 97. pešpolku, — nahaja se-v mestu Bogo-čar, gubernija Veronješ; in Franc Gregorčič, Krn št. 8, ki je služil pri 27. d. pešpolku, nahaja se v mestu Tomsk v a-zijski Sibiriji. Pripovedujejo, da je gotovo vjet tudi Franc Faletič iz Smasti h. št. 34, ki je bii že enkrat ranjen, pa se je moral zopet vrniti v boj, ko je ozdravel;
•— kje se nahaja, se ne ve, ker sam še ni pisal. — Pogrešamo jih več, ki se že mesece in mesece niso oglasili, kakor n. pr. Mihael Rutar iz Selc h. št. 7. — oče
štirih malih otrok, enega med njimi še vidci ni. ki je služil pri 27. dom. polku 10. stotnija: vojak; pripovedujejo, da je 20. oktobra hudo ranjen padel — od tedaj pa ni o njem niti najmanjšega sluha; — Anton S o k o! iz Smasti št. 32, - oče treh malih otrok, ki je služil pri 27. dom. pešpolku;
— Jožef Gabršček iz Lader h. št. 11, četovodja 5/7. pešpolka, ki je baje tudi padel, pa Pdeu križ o njem ničesar ne ve... i. t. d. — Invalidom je spoznan Anton S m r e k a r, Libušnje št. 6, ki je služil pri 27. dom. pešpolku; eno nogo mu je raztrgal šiitpnel, drugo so mu preluknjale puškine kroglje; — še le po dveh mesecih so mu iz kolena vzeli dve kroglji. Sedaj se nahaja doma. blažmoma družina v Sol-cih št. 2 dobiva pozdrave in poročila po z r a č n i pošti ou Svojega gospodarja Franca Sturm, ki sluzi pri topničarjih v Pžemislu; tudi necuh pesnika Gregorčiča, Fran Gregorčič, desetnik dom. pešpolka 27 )č ri^al iz Pžtmisla Iz letnikov 18(>5 in IN9'» jih bo šl.> iz tukajšnje duhov-mio r.a nal or. d v j s e i
Plazovi v baški dolini. Iz baške doline nam poročajo': Po naših vrheh je silnega snega. Prejšji teden je na ta sneg še močno deževalo in povsod so se trgali močni plazovi. Posebno veliki plazovi so drli s Črne Prsti. V Stržiščah so ljudje s strahom pričakovali najhujšega. V gornjem delu vasi si niso par noči upali iti spat in mnogi so šli iz hiš. In res prejšnji četrtek zjutraj pridrvi okoli 9. ure strašen plaz in popoldne okoli 4. zopet drugi ki sta hišam sicer prizanesla, pač pa sta podrla in privlekla s sabo lep kos gozda, skal in proda in grmovja, ter zasula in pokončala nad 150 m na široko vse obdelano polje dol do grape pod vasjo. Plaz je visok ponekod do 15 metrov. Najstarejši ljudje ne pomnijo takega plazu m pravijo, da ni šel po tej poti še nikdar. U-bogi ljudje so res hudo prizadeti, /c nekaj let suša, toča in slaba letina, zdaj še vojska in plazovi in pokončana, opustošena polja.
Iz ruskega ujetništva. Ignacij Jug, u-eitelj v Zakrižu pri Cerknem, je pisal, da ie bil ranjen v desno roko in da se na-
haja v Moskvi. Doma je iz Ušnika pri Volčah.
V ruskem vjetništvu se nahaja Jože Boštjančič iz Opatjegasela št. 47. Nahaja se v kraju Čistopolje. Piše domov svojim starišem. da je živ in zdrav.
Franc Trojar iz Podtrtnika št. 20 je tudi ujet. Predno je padel v ujetništvo si je prislužil hrabrostno svetinjo I. razreda, kakor je »Novi čas« že poročal.
Iz Sibirije je pisal Jožef Prinčič, doma iz Gor. Cerovega št. 11.
Iz bolnišnice v Budimpešti je pisal svojemu prijatelju Mat«vžu Dakskoblerju Anton Cufer iz Podtrtnika št. 33. V pismu se zahvaljuje za poslani mu »Novi Cas« in sporoča, da je močno ranjen na nogi.
Izjemne odredbe naučnega ministra za vpoklicane srednješolce. Vsled odreje-nja vpoklicanja letnikov 1895 in 1896 je izdal naučni minister za učence srednjih šol nekatere olajšujoče, izjemne odredbe.
Tako se učenci rojstvenih letnikov 1895 in 1896, ki obiskujejo 8. gimnazijski, 7. real-ski razred, ali 4. tečaj učiteljišča, če so bili potrjeni pripuščajo k zrelostnemu izpitu, ob pogojih, ki so bili svoječasno (o priliki vpoklicanja letnika 1895.) izdani. — Dijakom rojenim 1. 1895. in 1896., ki obiskujejo predzadnji, ali kak drug razred (letnik) kake srednje šole, se izroči, (v slučaju dejanskega vpoklicanja k aktivnemu vojaškemu službovanju), predčasno letno izpričevalo; to pa ie, če so v zadnjem semestru tako napredovali, da bi bili v slučaju nadaljevanja šolskega leta, koncem leta sposobni za vstop v višji razred, in če so obiskovali zavod do njihovega faktičnega vpoklicanja (k aktivni vojaški službi. Privatisti smejo k izpitom predčasno.)
Nadalje se osmo-, oziroma sedmo-šolci rojstnega 1. 1897, če prostovolj-n o vstopijo v oboroženo silo, takoj pripuščajo k zrelostnemu izpitu.
Oni srednješolci, pripadajoči omenjenim dvem vpoklicanim letnikom, ki si hočejo pridobiti pravico enoletnega prostovoljstva morajo dokazati, da se v tekočem šolskem letu (1914—15.) nahajajo v letniku učilišča, po čigar dovršitvi bi si pridobili pravico enoletnega prostovoljstva. ali pa da se nahajajo v takem letniku srednje šole, da bi po dovršitvi tega letnika dobili pravico za pripust k dopolnilnem izpitu.
Prošnje za uvrstitev v kako drugo četo, nego ono, kateri so dodeljeni kot čr-novojniki, morajo v 1. 1895 rojeni vložiti napozneje do 8. marca; v 1. 1896 rojeni pa najdalje do 8. aprila t. 1. in sicer, če hočejo ustopiti kot enol. proštov, v skupno armado, na pristojno poveljništvo dopolnilnega okraja, če pa žele vstopiti v domobranstvo, pa na pristojno domobransko: poveljništvo.
Prosi se pomoči za oslepelega vojaka.
Prosi se milodarov za vojaka Markiča iz Podgore, ki je oslepel.
»Junaške Blejke« na odru Marijinega doma v Trstu. V nedeljo dne 14. t. m. in v torek 16. t. m. je igrala tukajšnja Marijina družba v Marijinem domu gori omenjeno igro s prav lepim uspehom. Ce prav so igrala večinoma priprosta dekleta, je igra naredila prav lep vtis na vsakega gledalca. Razen lei^ega igranja, za katero gre priznanje tudi delavnem režiserju g. kaplanu Coku, moramo še omeniti zelo lepe kostime slovenske narodne noše in krasno scenerijo, ki je prikazovala ravno bleško jezero. Igra je bila zelo prečno izbrana za sedanje resne čase, kjer je potrebno ne samo junaško srce, ampak tudi veliko zaupanje v Boga in Mater Božjo. Pevski zbor pod vestnim ravnanjem g. kateheta M. Škabar je razen nekaj narodnih med igro zapel tudi A. Švabovo, »Pala je slanca«, Aljaževo »Domorodno iskri-to« in V. Krekov »Pogovor z domom.
  Ugodno je bilo poslušati to
ubrano petje troglasnega ženskega zbora. Seveda so marljive igralke in pevke imele zadostno zadoščenje za svoj trud v polni dvorani občinstva, ki je z vnemo sprem-ljevalo vse, kar se dogajajo v na odru in burno odobravalo. Lahko rečemo resnično, da je vse bilo malo preveč resno za zadnjo pustno nedeljo, ampak upamo da bomo prihodnje leto z Božjo pomočjo bolj veseli.
Ranjeni in bolni vojaki v Gorici.
Na novo so došli:	Humbect Kotašek,
Teodor Vaselik, Ivan tlodes, Ivan Brumat, Fran Gruber. Fran Vio, Adolf Grbec, Anton Fišer, Štefan Pasalič, Fran Hvala, črnovojniki:	Ivan Vidmar, Aleksander
Fleke, Ivan Baumbach, Stefan Farkaš, zrakoplovci, Anton Jerek, 7. pešpolk, Jurij Jovič, 27. Pešpolk, Mohor Brešan, 7. pešpolk, Alojzij Briško, Karol Benčič, 97. pešpolk, Josip Danevčič, 47. pešpolk, Dominik GleSCič, Ivan Boštjančič, obmejne straže Iv. Brumat, Fran Bregant, Ivan Gradnik, Josip Nadaja, Anton Toful, 27.
domobranski pešpolk, Adolf Fara, Ivan Osek, kolesarja.
Goriški rojaki po tujih bolnišnicah.
Fran Kristjančič iz Gorice, pešpolk št. 97; se je nahajal v bolnišnici v Tatraseplaku, ranjen na desnem kolenu, Aleksander Miklavec s Krasa, pešpolk št. 97, ranjen na desni roki; v Rakamašu na Ogrskem je ležal ranjen Anton Kokalj iz Mirna, domobranski pešpolk št. 27 ; v Nyiregyhaza ie bil v bolnišnici Henrik Kodrin iz Gorice, ranjen na levi roki, pešpolk št. 47; v Špitalu ob Dravi je bil bolan v bolnišnici Štefan Centa, črnovojnik iz Sv. Lucije, v Ljubljani v Ljudskem domu je bil Fran Brankovič iz Renč, dom. polk št. 27; v Tišinu se je nahajal Mihael Kodrič iz Goriškega, bolan, 27. dom. polk; v Budimpešti je bil Anton Silič iz Bilj, bolan, 20. lovski bataljon; v Nagykaniži je bil Josip Mervič, črnovojnik, ranjen v prsi! v Beljaku se nahajal Anton Rustjan, pešpolk 2, bolan. V teh seznamih je naveden med mrtvimi Martin Berlot s Kanalskega, umrl v Ljubljani 8. decembra 1914; pokopan je na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani, oddelek 44, vrsta 6, grob št. 4; Marij Pelicon iz Gorice je ležal bolan v Celovcu, ranjen na desni nogi; v Borovljah Anton Bernot iz Gorice, bolan, rojen leta 1887.
Zastave so visele v Gorici v proslavo nemške zmage v Mazurskih jezerih in v proslavo naših uspehov v Bukovini in jugovzhodni Galiciji.
3. skupina vojnih razglednic obsegajoča K; \ojnih m 8 velikonočnih slik, je pravkar izšla. Siike si> izvirne risbe domačih umetnikov. Nekaj slik — posebno one, nanašajoče se na Šimom Gregorčičeve poezije (»Slovo«, »Za dom med bojn; grom«, »Dekletova molitev«, »Po bitvi«, »Oljki«, »Oj z Bogom, ti planinski svet!«) so naravnost krasno izpadle. Tudi ostale slike se nanašajo zgolj na domače molitve. Raprodaio in založništvo je prevzela u-prava ^llu.vnranega Giasnika« v Ljubljani. Cena mali skurim s 16 komadi je K i .20, velik iskupim s 24 komadi, ki obsega tudi 3 velikonočnih slik. K 1.80. Znesek treba poslati vnaprej. Trgovci dobe primeren popust bodisi od skupin kakor tudi pri naročilih od 100 sortiranih komadov naprej. Pri naročilu treba natančno navesti. aii naj se pošlje mala ali velika skupina. — — Slovenci, segajte le po domačem blagu! Na ta način podpirate tudi slovenske umetnike, ki so baš zadnji čas uvaževanja in podpore vredni. — Dobivajo se v Knjigarni Kat. tisk. društvaa,v Gorici. To je res naše slovensko blago!
Cene sladkorja. Zastopniki čistilnic sladkorja so pred nekaj dnevi podali c. kr. trgovskemu ministru obvezno izjavo, da bodo iste dale na razpolago potrebno množino sladkorja do začetka novega pridelka sladkorne repe po neizpremenjenih sedaj veljavnih cenah.
Povpraševanje po pomožnih strežnicah. Slezijška deželna vlada potrebuje za svoje bolnišnice kvalificirane bolniške strežnice, ki imajo v bolnišnicah prakso. Te dobijo r^zun proste potnine tudi prosta stanovanja in K 20 mesečnega zasluž ka, ki se poviša pri zadovoljivi službi na K 40. Naznanila na deželno pomožno društvo Rdečega križa za Goriško in Gradiščansko v Gorici, Via Tre Re št. 1.
Na severnem bojišču se je poročil 6.
t. m. črnovojnik Ivan Breznik s Koroškega. Poročilo pravi, da je duhovnika nadomeščal poročnik, ki je prečital od župnika poslane tiskovine. Nevesta ni bila navzoča, ker je doma na Koroškem.
Zopet velika nesreča v Vremskem Britofu. Poročajo iz Vrem. Britofa: Tu je pri delu tudi nekaj oseb iz tukajšnje okolice, ter 120 Bošnjakov. Dne 16. februarja se je dogodila grozna nesreča. Pri jako narasli reki sta delala v čolnu Janko Vatovec iz Zgor. Vrem in en Bošnjak, mohamedanec. Poslednji je izgubil ravnotežje ter zgrabil Vatovaca čez prsi in roke, ter sta oba telebnila v vodo. Ubogi Vatovac je bil dober plavač, a ni se mogel ganiti, ker mu je oni roke trdno držal, tako da sta oba utonila. Trupli še niso našli. Pred letom je ravno na tako tragičen način našel smrt brat Vatovca, namreč pri premogovniku »A-drija«. Dva brata ima v vojni (eden je u-jetnik v Srbiji). Oče in mati sta stara o-krog 70 let.
Koze v Avstriji. Uradno poročajo: Od 14. do 20. t. m. so obolele na kozah 104 osebe. Odkar je izbruhnila vojska, je obolelo na Dunaju na kozah 819 oseb. Izven Dunaja so oboilele od 14. do 20. februarja 103 osebe.
Bojkot svinjskega mesa. Na Dunaju, v Gradcu in drugod so začele gospodinje zelo agitirati za to. da se ne vživa več svinjina, dokler ne bodo padle cene svinjskemu mesu.
Ladjedelnica v Tržiču radi napadov — zaprta. V Tržiču se je zgodilo že več
napadov na razne delovodje in predstojnike. Dne 22. t. m. se je zgodil zopet tak napad. O tem poročajo: Delavec Ivan Tušar, rojen v Trstu leta 1890, ni hotel iti na delo, katero mu je ukazal izvršiti Špacapan, in sicer na ladji, ki se gradi; rajši je pretrpel, da je bil odpuščen od dela. To ;e bilo pretekli petek. Dne 22. t. m. se je peljal delovodja Špacapan zvečer od dela na svojem kolesu. V bližini njegovega stanovanja pa je ustrelil nanj omenjeni Ivan Tušar iz revolverja ter ga zadel v hrbet, ali prizadjal mu je le lahko poškodbo1. Tušar je izginil. Delovodja Špacapan je delal v Lloydovem arzenalu v Trstu 28 let, sedaj je v Tržiču in sicer od leta 1910; med tem časom so bili izvršeni nanj trije atentati: nekdo je vrgel za njim težko železo, ki ga je pa le opraskalo in nekdo mu je bil isti dan zastrupil vino, katerega pa k sreči ni bil izpil. Sedaj je bil izvršen tretji atentat. — Vodstvo ladjedelnice je izdalo oglas, v katerem omenja atentat, zbog katerega se zapre ladjedelnica. Delavce izplačajo danes popoldne in jim izročijo knjižice. Obenem je vodstvo razpisalo nagrado 500 kron, ki jih dobi oni, ki pokaže pot, da se aretira napadalec. Nenadno zaprtje ladjedelnice je hudo zadelo več sto družin. Pričakovati je pač, da ladjedelnica ne ostane zaprta več časa, marveč, da se prav kmalu zopet otvori.
Socialist Marica pred vojaško sodnijo — obsojen. Znani socialistični agitator Marica iz Nabrežine je bil pred vojnim sodiščem v Gorici, obtožen, da je nagovarjal črni vojski podvržene moške, naj malo jedo, da bodo šibki in se tako odtegnejo vojaški službi; obtožen je bil tudi kaljenja javnega miru. Marica je obsojen na 2 leti in pol strogega zapora, poostrenega s trdim ležiščem in postom ter temnico en dan vsak mesec.
Skala porušila hišo in pobila 3 ljudi. Dne 18. febr. zjutraj ob pol 3. se je v Kranju na bregu Kokre utrgala velika skala, ki je zgrmela v dolino, kjer je podrla hišo, v kateri je prebival 78 letni Jurij Sire s svojo ženo, 22 letno hčerjo in 20 letnim hlapcem. Hišo, ki stoji ob Kokri, je skala porušila in vse 4 stanovalce pokopala pod razvalinami. Še le okrog 8.h zj. so ljudje izvedeli za nesrečo. Izkopali so iz razvalin le Jurija Sirca živega, ostali so bili mrtvi.
Povodnji na Hrvaškem. Vsled silno narasle vode rek Kolpe in Korane, ki sta prestopili bregove, je več ulic mesta Karlovca pod vodo, kakor tudi v sosednjih občinah. Ljudje se morajo voziti s čolni in se je bati, da se več hiš ne podre. V Rečici se je zgodila nesreča. V dveh čolnih so se štirje kmetje vračali domov. Silen veter, ki je vlekel, je preobrnil dva čolna Trije so	utonili, samo	eden seje z največjo težavo rešil. Tudi	v	okolici	Siska je
vse pod	vodo in tudi	v	samem	Sisku je
več ulic	poplavljenih.	V	Petrinji	je povo-
denj, ulice so pod vodo, tako da so se morali kmetje pripeljati v čolnih na semenj. Pri tem se je prevrnil neki čoln in sta dva kmeta utonila.
Jajca v Parizu. Jajca bodo imeli v Parizu samo še za bolnike, tako je poročala pariška zveza trgovcev z jajci in maslom. Pariz potrebuje na leto 800 milijonov jajc. Tudi na deželi jih porabijo več kot jih pridobijo, torej je Francoska navezana na uvoz jajc in Ruskega, Avstrije i. dr. Uvoz je nemogoč. Največji liferanti jajec so ravno v okrožjih, ki so zasedena od Nemcev. Na Dunaju stane jajce 12 v, v Berlinu 14 v, v Parizu pa 24—30 v.
Zaprti mažarski milijonarji, ki so goljufali. V Segedinu je v zaporih 15 mažar-skih veletrgovcev, ki so skoro sami znani milijonarji. Zaprli so jih, ker so goljufali pri dobavah za armado.
Zakaj sv jokali? Na Belo pri Kranju je prišel prvi izmed vojakov domov ranjenec — po bergljah. Nič ni pisal kdaj da pride; domači ga niso pričakovali, noč ga je prinesla, ravno ko so domači večerjali. Stopil je v hišo in obstal med vratmi. Obstal je med vratmi in zaplakal kot otrok. Takrat pa je zajokala cela hiša: žena, otroci in posli. To je bil srce trgajoč plač, ki ga ni bilo mogoče kmaiu pomiriti. Ko se je pa polegel, so si najprvo povedali, zakaj so jokali. Mož je rekel, da se zato ni mogel zdržati solz, ker je prišel domov, ker je mislil da ne bo nikoli več. Žena pa je povedala, da je jokala zato, ker ga je zagledala živega, ker je tudi mislila, da ne bo nikoli več. In pa zato, ker je prišel po — bergljah. Ampak, tudi to se bo preneslo, samo da je doma!
Mirnik. Občni zbor »Kmečke hranilnice in posojilnice v Mirniku« bo dne 14. marca t. 1. pop. po blagoslovu v župnišču z navadnim vsporedom. — Odbor.
Naj no vej Se vesti.
Dunaj, 24. (Kor. Uradno se razglaša: 24. februarja.
4
Na poljsko-gališki fronti vlada, izv-zeraši posamezne živahne topovske boje in praske na nekaterih krajih, večinoma mir.
Položaj v Karpatih je splošno neizpre-menjen. V včerajšnjih bojih ob gornjem Sanu je bila z naskokom vzeta neka višina ter je bilo ujetih 5 častnikov in 198 mož. —
Severno od Volovskega sedla je sovražnik, izrabljajoč gost snežni metež, skušal predreti s trdovratnim napadanjem po naših četah zasedenih postojank. Naskoke smo odbili ob težkih sovražnikovih izgubah.
Boji južno1 od Dnjestra zavzemajo še vedno večji obseg in razseg.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Pogrešani vojaki.
Podpisana vljudno prosi sporočila vsakega, vojaka ali ne vojaka, ki bi kaj vedel o njenem soprogu: Ivanu Spačal, pešec pri 97. pešp., ki že čez tri mesce ni nič pisal. Hvaležna mu bo gotovo. Prosi naj ji takoj sporoči na ta-le naslov: Ivana Spačal, Vojščica, Pošta Kostanjevica, Via Rubije, Primorsko. Žalujoča družina.
Podpisani lepo prosijo sporočila o njih hišnem gospodarju, oziroma sioprodu: Frančišku Lozej. Je črnovojnik. Pred tremi mesci premeščen je bil iz Trga Vipavskega v Galicijo, in potem ni o njem več nič slišati: Sporočilo, se prosi, pošlje naj se na naslov: Amalija Lozej, Vojščica, P. Kostanjevica, Via Rubije, Primorsko. Žalujoči: oče, mati in soproga.
Pogreša se že 3 in pol mesecev črno-vojnika Alojza J uren iz Vojščice. Žalujoča družina prosi sporočila, če kedo ve kaj o njem. Podal se je v Galicijo. Sporočilo naj se blagovoli poslati na ta naslov: Frančiška Juren, št. 63, Vojščica, P. Kostanjevica, Via Rubije, Primorsko. Žalujoči: soproga, tast in tašča.
Pogrešan vojak — črnovojnik. Že dolgo časa ni nobenega glasu o Jožefu Pahor, ki je služil pri črnovojniški stotniji 3/3, ki je odšla na bojišče v Srbijo. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagohotno sporoči njegovi ženi Jožefi Pahor, Nova vas št. 2, p. Opatjeselo.
Pogrešan vojak, Jožef Hrvatin, c. i. kr. pešpolka 97. I. nad. Marš Komp. Feld-post 73. se ni javil od decembra pret. leta. Prosim naznaniti na naslov kuratni urad Starad p. Podgrad v Istri.
Naš kruh.
C. kr. okr. glavarstvo v Gorici je izdalo naslednji oglas:
Na podlagi ministerijalne naredbe od dne 30. januarja 1915. 1. drž. zak. št. 24 in namestništvene naredbe od dne 10. februarja 1915. 1. dež. zakonik št. 6, glede izdelovanja in prodajanja hruha in peciva se naznanja siedeče:
1. Nežna (fina) pšenična moka za pečenje in za kuhanje se ne sme rabiti za izdelovanje kruha (izvzemši malega peciva, glej točka 5.)
2. Za izdelovanje kruha se smejo rabiti samo mešanice, obstoječe k večjemu iz 50% pšenične moke za kruh, pšenične moke jednovrstnega mlenja ali pa ržene moke, med tem ko mora biti ostanek iz ječmenove, turšične, ovsene, rižove in krompirjeve moke, močnatega krompirja ali pa krompirjeve kaše. Primer močnatega krompirja ne sme presegati 20%. Ra-zun tega se lahko doda tudi sladkorja k večjemu do 5%.
3. Moka, ki je pri rokah, v kolikor ne vsebuje predpisanih mešane, se mora napraviti z primernimi dodatki.
4. Peki in prodajalci kruha so dolžni prodajaiti kruh tudi zrezan v kosih v vsaki množini.
5. Za izdelovanje malega peciva se sme rabiti fina pšenična moka za pečenje sarmo do 50%, pšenična moka za kuhanje pa samo do 70% skupne teže. Ostanek mora biti pa iz pod točko 2 navedenih dodatkov.
6. Malo pecivo se sme izdelovati samo v hlebčkih po 35 gramov, za ceno 4 vinarjev in po 120 gramov teže za 12 vinarjev. Te cene veljajo tudi za vse prodajne lokale, kavarne, gostilne itd. Izdelovanje vsake druge vrste malega peciva (žernljičke, rogljički itd.) je brez izjeme prepovedano.
7. Pečenje malega peciva mora biti končano najpozneje do 12. ure opoldne in se ne sme zopet začeti do 7. ure zvečer.
8. Kruh in malo pecivo se sme razdajati ljudem samo popolnoma ohlajeno in mora na vsak način odgovarjati gorenjim prepisom, ako je v naši deželi napravljeno.
9. Predpisi o mešanju moke se morajo izpolnjevati tudi od strani drugih ljudij, ako prinesejo peči kruh v pekarne. Peki so tedaj dolžni odreči pečenje kruha, ako je drugače izdelan.
10. Za obrtno izdelovanje kolačev, potic, štrukljev, prepečenca itd. se sme rabiti pšenična moka za pečenje samo do 70% skupne teže. Ostanek moira biti po iz pod točko 2) navedenih dodatkov. K obrtnemu izdelovanju spada tudi vsaki izdelek, ki ga mora naročnik plačati. Razun tega je dovoljeno izdelovanje tega peciva samo dva dni v tednu, ki jih določi in javno naznani župan.
11. Trositi pšenično, rženo ali ječmenovo moko za osamljenje testa v pekarnah in sladčičarnah je prepovedano.
12. Kruh in sladčice se smejo oddajati gostom izdelovalci, prodajalci, kakor tudi kavarnarji in gostilničarji samo na zahtevanje. Postavljati na mize in ponujati na izbero je prepovedano.
13. Peki, sladčičarji, prodajalci peciva in gostilničarji vsake vrste morajo nabiti ta oglas v svojih prodajalnih prostorih na očitnem mestu.
14. Vsi gori navedeni obrtniki so dolžni dopustiti uradnim nadzorovalnim organom vpogled v svoje prodajne prostore in računske spise in dajati zahtevana pojasnila. — Ti organi imajo tudi pravico odvzeti uzorce v svrho preiskave.
15. Prestopki teh predpisov se bodo kaznovali, v kolikor ne bi spadali v sodno kompetenco od polit, oblasti prve instance z denarno globo do 5000 kron ali z zaporom do 6 mesecev. Razun tega se lahko tudi odtegne pravica obrti.
16. Ta določila se ne nanašajo na izdelovanje kruha in peciva za vojaško u-pravo.
Določitev množine moke zasebnikom na Ogrskem. Budimpeštanski magistrat je sklenil, da se doženejo zaloge moke pri zasebnikih. Vsaka rodbina sme obdržati zalogo za 6 mesecev in sicer tako, da pride mesečno na vsako glavo 6 kg. Oblast si pridrži pravico, da razlasti prevelike zaloge zasebnikom proti odškodnini in da jih razdeli tistim, ki z moko niso preskrbljeni.
Kako je s kruhom v Berolinu. V pon-
deljek 22. t. m. so zagospodovale v Berlinu krušne znamke. Za kos kruha ena krušna znamka — 25 g — 50 g — 100 g: odrezek za odrekom odpade od znamke. Treba bo zelo varčevati, da bo zadostovalo za sedem dni štiri funte moke ali kruha. Nedelja je bila zadnji dan prošle prodaje kruha. Seveda so si ljudje nakupovali, kolikor so pač mogli. Seveda je bilo to nezmiselno, ker kruh ni prekajeno meso, da bi se ga moglo dalj časa hraniti. V berolinskih hotelih se je preskrba s kruhom vršila brez težav. V Berlinu stanujoči gosti so morali prinesti seboj krušne znamke, če so hoteli dobiti kruh. 1 ujci pa so prejeli dnevne znamke,datirane z dotič-nim dnem, za katere so dobili 270 g kruha za cel dan.
Vojna žemlja stane 6 fenigov, Kilogram kruha 50 fenigov, poldrugi kg 75, dva kg 1 marko.
Predpisi za prodajo kruha veljajo tudi za dvor. Kakor izvemo, ni med meščanskim in dvornim gospodinjstvom nobene razlike glede preskrbe-s kruhom, v cesarskem gradu, kakor tudi v di ugih palačah dobi vsak član krušno znamko. Brez te ne dobi nihče kruha od najvišjih dostojanstvenikov do zadnjega sluge. E: nako je urejena preskrba, s kruhom tudi pri članih cesarske rodbine.
Iz pisem kov.
Junaki
naših .juna-
v puščavi In med grobovi.
France Kovačič iz Modreja, predsednik izobraž. društva »Soča« pri Sv. Lucjji je pisal svojemu prijatelju iz bojišča:
Dragi prijatelj!	v	...
Pišem Ti te vrstice daleč v tujini m zato vem, da Te bodo zanimale in razveselile.	v	...	,
Mnogo dni in noči je ze mmilo, oa-
kar sem odšel od doma črez Ogersko in dalje na jugozahodno rusko mejo. Danes se nahajam tukaj na severu v neki preprosti vasici. Kakor Ti je znano, sem bil pri-deljen poljskemu zboru in zato živun meti
samimi Poljaki, tujec med tujci in ne vidim nobenega domačina. A vendar sem s svojimi tovariši prav zadovoljen, saj so prijazni in zelo pobožni ljudje. Jeziku sem se skoraj popolnoma privadil in zato se mi zdi prav luštno in domače.
Borimo se vedno, danes tukaj, jutri drugje. Mnogo potov smo že prekorakali, dobrih in slabih, pa tudi nniogo visokih gora. Mnogokrat sem prepotoval tako daleč, ko od Trsta do Trbiža in še dalje, pa zopet nazaj. Ti poti so bili hudi, kakšen krat sem bi! tako truden in izmučen, da sem hodeč zaspal. Dež je padal neprenehoma z vetrom, zraven je pa še snežilo; večkrat sem bil tako zmrzel in premočen, da sem komaj prestopal. In, vendar sem bil vedno dobre volje, saj čutil sem, da me vzdržuje neka višja moč pokonci.
Veliko poljske zemlje sem že videl, ki je sedaj po nekaterih krajih prava puščava. Vojska jo je uničila. In koliko je tod grobov padlih junakov, ki jih doma željno pričakujejo, a jih ne bo! Tu pa tam okrasi kak grob poljsko dekle s cveticami in vencem ter ga ogradi, da zgleda naravnost lepa. In zdaj vlada nad tem poljem tihota, ker vojska je odšla_______
Nobeden se pa vojske tako ne boji, kot Židje. Ti vsi bežijo in puščajo prazne domove, ki nam včasih jako prav pridejo, da v njih prenočimo. Kakor hitro pa vojska mine, že se vračajo s celo svojo družino na kakem raztrganem vozu na svoje domove, če jim jih niso Rusi požgali.
Kako junaški so poljski prostovoljci, Ti nisem pisal. Oni korakajo z godbo na čelu in prepevajo bojne pesmi z veliko navdušenostjo v ognju in drugod. Pred polkom koraka majhen, 151etni fantič, ki si je priboril že tri zvezde in veliko pohvalo.
Vse to skušati in gledati je nekaj neprijetnega, posebno v temni noči, ko vse miglja in se križa kakor veliko mravljišče. Vmes pa gromenje topov in svetloba pokajočih šrapnelov in neprestani žvižg raznih krogelj! Veselim se pa, da morem tudi jaz sodelovati še zdrav in hvalim Boga v želji, da bi srečno zmagali sovražnika in ga prepodili daleč tla čez Varšavo!
Že dvakrat odlikovan št. ferjanski Orel.
V ljutih bojih v Karpatih je bil ranjen tudi član št. ferjanskega Orla vrli Jožko Klanjšček. Za svoje junaško vedenje je bil že dvakrat odlikovan s hrabrostno svetinjo. Sedaj se nahaja v vojaški bolnišnici v Hodominu na Moravskem. Odtod piše svojemu bratu domov 14. t. m.: »... Jaz upam, da pojdem v par dneh odtod, najbr-že v Ljubljano in od tam domov. Težko že čakam časa, da še enkrat vidim domače ljudi, ljubi Št. Frjan, slišim njegove zvonove, se snidem z ljubimi domačimi, starši, brati in sestrami. To bo veselje. Tudi na našem cerkvenem koru upam še enkrat zapeti. Potem pojdem pa zopet na Rusa — še po tretjo svetinjo. — Ta pa mora biti
zlata. Z dvema še nisem zadovoljen ...«
Na straži ob Drini.
Član goriškega Orla Angelj F o r č i č, ki služi pri 23. domobr. polku, piše od Drine našemu uredniku 16 t. m.:
Danes je pust. Pa mislim, da je doma prav tako žalosten ko tukaj. Jaz sem zdrav in dnevi mi tečejo brez bojnega viharja. Tu v Bosni, kjer smo mi, je precej toplo. Ne vemo, če ostanemo še dolgo tu.
Ni
mi znano, kaj sta zakrivila. »Novi Čas« sem prejel že dvakrat z največjem veseljem. O priliki poročam »Novemu Času« kaj zanimivosti iz teh krajev, posebno o prebivalstvu. Seveda tu ni tako, kakor je bilo v Gorici. Tu ob Drini je veliko pokopališče, na katerem so pokopani padli junaki.
Svoje verske dolžnosti tu lahko izvršujemo, ker je tu lepa katoliška cerkev. Lepo pozdravljam vse....«
Knjigarna Katoliško tiskovnega društva v Gorici naznanja, da ima v zalogi najnovejše molitvice za m i r ki naj se molijo po odloku sv. očeta. Papeža Benedikta XV. Prodajajo se a 3 v, več skupaj a 2 vin. —
Bilrotov papir za vojaške nogavice, posamezne pole a 2 v 100 komadov 1.80
pole so prirezane take, da pride ravno nogavica iz ene pole. Isti papir se dobi tudi na metre, 1 kvadratni meter stane 20 vin. več skupaj a 16 vin. v knjigarni Kat. Tisk. Dr.
Vozni red.
Gorica’,— Ajdovščina in nazaj.
						
820	855	i	j odh. GORICA doh.l	1	631	722
830	921		Sv. Peter pri Gorici		622	722
849	920		Volčjadraga		6ii	72S
857	92£	1	| doli. Prvafiina odh. i		6oo	611 '
512:730	530	odh. Trst drž. postaja doli.			725	8i£
910	92£		[ odh. Prvačina doh. 1	1	551	633
919	943		Dornberg		552	622
931	953		Batuje		512	615
9 <2	1022		Kamnje		;520	559
949	1010		Dobravlje		521	552
1000	1012		Sv. Križ-Costa		519	5«
1007 l	102S	1	| doh- Ajdovščina odh. i	1	512	531
Štev. 554
RAZGLAS.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil II. četrtleija, t. j mesecev
aprila, maja in junija 1913.
začne v
ponedeljek, dne 8. junija 1915,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike irt sicer četrtke in ponedeljke od 9, ure zjutraj do 1- popoludne.
Dne 14., 17., 21., 24. in 28. aprila bodo od 10. do 12. ure predpoldne v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi.
04 ravnateljstva zastavljalnice,
V Gorici, 29. aprila 1915.
Za zgradbo predora
v avstr. Šleziji se sprejme takoj 150 minerjev, 50 zidarjev, 30 kamnosekov. Ponudbe naj se pošljejo pod W. G. 5226 na Rudolfa Mosse,. Dunaj I. Seilerstatte 2.
Zobozilmišti in zoMeMi atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tekališče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.
ardinira v svojem ateljeju e d 9 ure dop. do 5. ure pop.
*****
M1HAELJ TURK
dorlca — «a Kornu Stev. 6 — Goric*
priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postiežbo. Sprejema naročila za maskiranje po smernih cenah.
t**********
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici.
J	n • . CA /.'J T~o*	tiftinisha alavnica K 8.000.000
družnice: Celje, Celovec, Sauajero, Split, Trst.
Delniška glavnica K 8,000.000 Rezervni zakladi „ 1,000 000
Vloge na knjižice |», 4VI„ v tekočem računu po dogovoru.
n .i^nnla »rprlnnt '
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrt banih vrednostnih papiijev.
Eskont menic Stavbeni krediti. Predujmi vrednostni na papirje. Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje
Safes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna piunia.