S. Južnic: Tristoletnica rojstva ustanovitelja prvega sodobnega fizikalno-kemijskega laboratorija na ozemlju sodobne Slovenije TRISTOLETNICA ROJSTVA USTANOVITELJA PRVEGA SODOBNEGA FIZIKALNO-KEMIJSKEGA LABORATORIJA NA OZEMLJU SODOBNE SLOVENIJE Stanislav Južnic ZNANSTVENI ČLANEK Fara, Kostel, Slovenija POVZETEK Bernardin Ferdinand baron Erberg (* 10. 5. 1718, Ljubljana; t junij-avgust, 1773 Krems) je ustanovil prvi fizikalno-kemijski laboratorij na ozemljih današnje Slovenije. Levji delež naprav, ki jih je on tam nabavil, je bil namenjen uporabi vakuumskih tehnik. Da bi se dodobra izuril za zahtevna predavanja nadarjenim zahtevnim študentom, kot je bil Jurij Vega, je nakupil celo vrsto eksperimentalnih priročnikov, predvsem pariških in leydenskih strokovnjakov za uporabo vakuumskih tehnik. Čeprav je uporabljal razmeroma masivne leseno-kovinske naprave, zaradi zanemarjenosti novejših generacij danes težko najdemo in potrdimo v naravi te znamenite spomenike ljubljanske tehniške dediščine. Ključne besede: Bernardin Ferdinand baron Erberg, Ljubljana, zgodnji fizikalno-kemijski laboratorij, zgodnje vakuumske tehnike Three hundred years since birth of the founder of the first modern phyiscal and chemical laboratory in the area of Slovenia ABSTRACT Bernardin Ferdinand baron Erberg (* 10. 5. 1718, Ljubljana; t June-August, 1773 Krems) founded the first physico-chemical laboratory in the territories of today's Slovenia. The lion's share of the devices he supplied was intended for use by vacuum techniques. To learn enough about challenging lectures for gifted students such as Jurij Vega, he has accumulated a number of experimental handbooks of mainly Parisian and Leyden experts in the use of vacuum techniques. Even though he used relatively massive wooden-metal devices, due to the neglect of newer generations, it is difficult to find and confirm in existance of these famous monuments of the Ljubljana technical heritage. Keywords: Bernardin Ferdinand baron Erberg, Ljubljana, early labs for physics-chemistry, early vacuum techniques 1 UVOD Jezuit Bernardin Ferdinand Erberg je znan bralcem Vakuumista (glej S. Južnič, Ljubljanski učni pripomočki ob ukinitvi jezuitske družbe, Ob 240-letnici smrti prvega vodje ljubljanskega fizikalno-matema-tičnega kabineta, barona Bernarda Ferdinanda Erberga, Vakuumist 32 (2012) 3, 25-33). Prav on je dal vpisati lastniški zaznamek v prvo Newtonovo delo na Kranjskem, ki je resda obsegalo bolj geografske vsebine na rovaš poznejše B. F. Erbergove kartografije. 2 ORGANIZACIJA LJUBLJANSKEGA FIZIKALNO-MATEMATIČNEGA KABINETA Erbergi so pomagali cesarici Mariji Tereziji pri posodabljanju ljubljanskih višjih študijev. Teden dni pred rojstvom Jurija Vege so 16. 3. 1754 za nabavo instrumentov namenili vsoto 500 fl, skoraj polovico letnih dohodkov dolske graščine (Historia Annua, 1754, 284; Smole, 1982, 135). Popis štiriinpetdesetih neoštevilčenih naprav za fizikalno-matematične poskuse na ljubljanskih jezuitskih filozofskih študijah je sestavil profesor matematike in fizike Bernardin Ferdinand Erberg dne 17. 9. 1755 (Mullner, 171-172; Schmidt, 1963, 1: 303; AS, komora in reprezentanca, fasc. 40, 17. 9. 1755). z letno dotacijo fizikalnega kabineta 25 fl je B. F. Erberg lahko vsako leto kupil po dva ali tri nove instrumente, če zlatnikov ni porabil za vzdrževanje starih naprav. Nova zvonarna Jakoba Samasse je leta 1767 prevzela skrb za popravila v fizikalnem kabinetu jezuitskega kolegija v Ljubljani že po B. F. Erbergovem odhodu, ko je v Ljubljano prišel Samassov prijatelj Gruber. Tabela 1: Naprave na jezuitskem kolegiju v Ljubljani po Erbergovem popisu z dne 17. 9. 1755 _Panoga znanosti_Število naprav matematika 2 mehanika: 24 merilniki, kohezija, permeabilnost, 8 trdnine kapljevine 4 akustika 3 geodezija 4 vakuum, nadtlak, plini 8 optika 13 astronomija 7 toplota 1 meteorologija 2 elektrika 1 magnetizem 1 skupaj_54_ Erberg je instrumente popisal po panogah, ki naj bi jim služili; posamezne dele mehanike pa je obravnaval kot samostojne enote. Popis je začel s pripomočki za astronomijo, sledili so matematični instrumenti, zbirka meril, orodja za prikaz magnetizma, geodezije, akustike, plinov, toplote, mehanike, optike in elektrike. Le redke naprave je naštel zunaj takšnega vrstnega reda, ki pa ni sledil zapovrstnosti fizikalnih predavanj na višjih študijah. ce k mehanskim napravam prištevamo še merila in akustiko, je B. F. Erbergov popis vseboval kar štiriindvajset, torej skoraj polovico pripomočkov za pouk mehanike. Številne naprave za raziskovanje svetlobe 24 VAKUUMIST 37 (2017) 2 S. Južnic: Tristoletnica rojstva ustanovitelja prvega sodobnega fizikalno-kemijskega laboratorija na ozemlju sodobne Slovenije Slika 1: Erbergov pečat za lastniške vpise v knjigah kažejo, daje po Newtonovem delu iz let 1672 in 1704 optika tudi v Ljubljani postala najpomembnejša eksperimentalna veda. Ob napravah za prikaz zakonov geometrijske optike so nabavili še štiri mikroskope, prizme in stožce. Številni mikroskopi gotovo dokazujejo B. F. Erbergovo zanimanje za biologijo, ki ga kaže tudi domnevno njegov nedatirani rokopis, ki primerja delovanje očesa in kamere (Erberg, okoli 1740, 58). Med prvimi astronomskimi napravami so na jezuitskem kolegiju v Ljubljani že leta 1706 nabavili obročasto kroglo. B. F. Erberg je zbirko dopolnil še z dvema globusoma in zvezdnim atlasom. ptolemejev model je že povsem opustil, saj je nabavil modela vesolja le po Tychovem in Kopernikovem sistemu. Pri tem si je upal celo malo pohiteti, saj ju je kupil dve leti, preden so katolikom uradno dovolili poučevati Kopernikovo domnevo. Tako je resda kikirikal malo pred zoro, vendar dovolj previdno. Pri kolegiju so gotovo nabavili teleskop pred letom 1761, ko je J. Schottl v Ljubljani opazoval prehod Venere čez ploskev Sonca s šestnajst čevljem dolgim daljnogledom na leče. Meritve jezuitskih geodetov so spodbudile B. F. Erberga k nabavi zemljemerskih naprav v Ljubljani leta 1755. Računanje dolžine poldnevnika je postalo kar neke vrste paradni konj jezuitskih znanstvenikov; na slovenskem Štajerskem je poldnevnik meril jezuit Liesganig, ki je učil tudi Gabrijela Gruberja. B. F. Erberg je seveda dobro poznal triangulacijo, s katero sta si njegov bratranec Inocenc Erberg in sestričnin sin Hallerstein pomagala pri risanju zemljevida južne Amerike in Daljnega vzhoda. Sam Boškovic je v začetku aprila 1757 in znova dne 9. 3. 1758 obiskal Ljubljano tudi zato, da bi tik pred B. F. Erbergovim odhodom na Terezijanišče Kranjcem pojasnil nova načela eksperimentalnega pouka in geodetske meritve ozemelj papeške države, s katerimi je zaslovel med letoma 1750 in 1756 (Markovi}, 1968, 320-321). Elektrika in magnetizem sta bila v času B. F. Erbergovih nakupov ljubljanskih eksperimentalnih pripomočkov še obrobni panogi fizike, bolj primerni za privlačno poljudno razkazovanje izjemnih pojavov kot za uporabna fizikalna razmišljanja. Posebnih naprav za preučevanje magnetizma in toplote v Erbergovi ljubljanski zbirki leta 1755 tako še ni bilo, razen če so bile potrebne za geodetske in meteorološke raziskave. Magnetizem je igral obrobno vlogo vse do meritev magnetne sile konec 18. stoletja. V Erbergo-vem popisu iz leta 1755 pogrešamo model parnega stroja, predvsem pa ekonomični lonec pod visokim tlakom, v katerem je Francoz Denis Papin skuhal slavnostno kosilo angleškemu kralju leta 1680. Leta 1755 je Erberg v Ljubljano pripeljal celo naprave za demonstracijo upora zraka, padanja in zakonov hidrostatike. Kar osem pripomočkov je namenil raziskovanju vakuuma, tlaka in upora zraka, saj so ta vprašanja očitno navdihovala njegovo radovednost. S črpalko je izsesal zrak in zvedave študente prepričeval, da zvok ne more skozi prazen prostor, toplotno sevanje pa lahko. Robert Boyle je to dokazal stoletje poprej; dolskim Erbergom je bil poskus že dolgo znan, saj so si domala popolno zbirko Boylovih knjig lahko sposodili pri prijatelju Valvasorju z Bogenšperka. B. F. Erberg je za ljubljanski jezuitski pouk kupil predvsem magdeburški polkrogli Boylovega prijatelja in tekmeca Otta Guerickeja, ob njiju pa še napravo za ponazoritev Galileijevih domnev o gibanju v praznem prostoru. Oba stoletje stara poskusa sta bila prava paša za oči nadobudnih dijakov. Seveda je Erberg poskuse študentom le kazal, ni pa imel dovolj pripomočkov za samostojno delo učencev. Leta 1755 je B. F. Erberg začel na ljubljanskem jezuitskem kolegiju uporabljati kar tri tehtnice, med njimi žsGravesandovo in hidrostatično. Prav natančno tehtanje v Lavoisierovem pariškem laboratoriju je kmalu po Erbergovi smrti omogočilo napredek kemije. Podobne naprave je jezuit Orlando v Trstu kupoval postopoma od leta 1753 do prepovedi jezuitov dve desetletji pozneje. 3 B. F. ERBERG POSODOBI ŠOLSKO KNJIŽNICO Levji delež spisov Erbergov je nastal pod gosjimi peresi bratrancev jezuitov Antona in Bernarda Ferdinanda oziroma njunega strica, protestanta Matije. Ti veljaki pa so bili le vrh literarno izredno učinkovitega rodu, ki je dal Kranjski celo paleto zavidanja vrednih učenjakov. Znanje je postalo konjiček in obenem poklic dolskih Erbergov do te mere, da se je z njihovo znanstveno podjetnostjo oplajala celotna dežela. Med spisi Erbergov prevladujejo eksaktne vede in pravo. Z 25 VAKUUMIST 37 (2017) 2 S. Južnic: Tristoletnica rojstva ustanovitelja prvega sodobnega fizikalno-kemijskega laboratorija na ozemlju sodobne Slovenije Tabela 2: Objave in pomembnejši rokopisi Erbergov z Dola Ime Erberga Leto Kraj Naslov Področje Janez Danijel 1671 Dunaj Disputatio jurídica de Officio Iudicis Pravo Janez Adam 1687 Gradec Conclusiones ex Universa Philosophia Filozofija, fizika (Janez) Matija 1699 Nürnberg Christliche Labung oder frisches Trostwasser gezogen aus den Brunnen der Augsburgischen Confession (Uršic, 1975, 79) Bogoslovje (Janez) Matija 1703 Nürnberg Scherzi Historici (Kurzweilige Historien zum Exponieren) (Uršic, 1975, 80) Bogoslovje (Janez) Matija 1703 Nürnberg Corriere tornato dal Parnasso: in rame, & rime (zuruckgekommene Courrier vom Berg Parnasso) (Uršic, 1975, 80) Poezija (Janez) Matija 1702 Nürnberg Monatlicher Italiänisch teutscher com(m)issions und Factur Spiegel (Uršic, 1975, 61) Gospodarstvo (Janez) Matija 1702, 1710 Nürnberg: Endter Le Grand Dictionaire universel et parfait divisé en trois langues, savoir Italien, François, Allemand (Il Gran Dizzionario Universale & Perfetto (Uršic, 1975, 61) Slovar (Janez) Matija 1703 Nürnberg Grammatica a la moda Tedesco-Italiana a pro dei principianti (Uršic, 1975, 80) Slovnica (Janez) Matija 1704 Nürnberg Guldener Bibel-und Jesus-Schatz/Der Auserwehlten Kinder Gottes Bogoslovje (Janez) Matija 1705 Nürnberg Neu-eröffnetes Handels-Contor und Neu-aufgeschlossenes Handels-Bewölb: in deren Erstem Allerhand Kauffmans-Brieffe Gospodarstvo Janez Ernest 1709 Ljubljana Exercitium Mathematicum, Sive Paradigma Catoptrico-Steganographicum Fizika-optika (izpit) Volbenk Adam 1709 Ljubljana Conclusiones proemiales de natura et objecto logicae Logika (izpit) (Janez) Matija 1712 Nürnberg La Sacro-Santa Biblia in lingua italiana (Uršic, 1975, 80, 181) Bogoslovje Jurij 1713 Linz Assertiones ex tractatus de legibus Pravo (izpit) Jurij 1713 Linz Fasciculus rubricarum utriusque iuris Pravo Janez Benjamin 1716 Ljubljana Anathema Astronomico-Sciathericum Fizika-optika, astronomija (izpit) Inocenc 1727/28 Paragvaj Zemljevid Geografija Anton 1728 Gradec Topografia ducatum Styriae (Uršic, 1975, 148) Geografija Anton 1728 Gradec Topografia ducatum Carinthiae et Carniolae Geografija Anton 1730/31 Dunaj Discussio peripatetica, in qua Principia philosophiae Cartesianae principia per singula fere capita Filozofija Anton 1730 Dunaj Annus salutis... Promotore P. Ant. Erber Anton 1731 Dunaj Metamorphosis poesis ... Promotore P. Ant. Erber Poezija Anton 1734 Dunaj Panegyricus D. Catharinae Virgini et Martyri dicatus Bogoslovje (izpit) Anton 1736 Gradec Dissertationis Phediopicae de Cancolius oecumenacis Anton 1739 Gradec Epitome contraversiarum religionem Bogoslovje (izpit) 17401796 Dunaj? Physica Fizika, fiziologija (rokopis) Anton 1747/48 Dunaj Theologiae speculativa tractatus Bogoslovje Anton 174? Dissertationes Theologico historico Criticae (Uršic, 1975, 112) Bogoslovje Anton 1750 Dunaj Institutiones Dialecticae (ponatisa v Trnavi 1752, 1761) Filozofija Anton 1750, 1751 Dunaj Cursus Philosophicus Fizika, filozofija Bernardin Ferdinand 1754 Ljubljana Assertionibus ex universa philosophia Fizika in filozofija (izpit) Anton Dunaj? Jus naturae in Jus canonicum (rokopisa) Pravo Bernardin Ferdinand 1760 Dunaj Notitia illustris regni Bohemiae scriptorum geographica et chorographica (podobnega dela o Kranjski ni koncal) Geografija Bernardin Ferdinand 1762 Dunaj Habsburg zgodovina Bernardin Ferdinand 1764? Dunaj Res gestae ac scripta virorum S. J. Prov. Austr Ab a. 1551 ad 1764 (Dunajska nacionalna knjižnica, rokopis 975). zgodovina Jožef Kalasanc 1806/07 Dunaj Razprava o divjem kostanju (Kidric, 1925, 165) Kmetijstvo v Dolu Jožef Kalasanc 1825 Dol Versuch eines Entwurfes zu einer Literar-Geschichte für Krain (Rokopis) zgodovina 26 VAKUUMIST 37 (2017) 2 S. Južnic: Tristoletnica rojstva ustanovitelja prvega sodobnega fizikalno-kemijskega laboratorija na ozemlju sodobne Slovenije izjemo protestanta Matije so objavljali malo bogoslovja, medicine pa skoraj nič, z edino izjemo Er-bergovega študentskega rokopisa o fiziki-fiziologiji. Le Matija je med Erbergi objavljal gospodarske ali celo kmetijske spise, ki so jih fiziokrati njega dni močno priljubili bralcem. Kljub uspešnemu urejevanju vrtov ob dolski graščini se je Jožef Kalasanc Erberg o tem razpisal le v razpravi o gospodarjenju z dolskim divjim kostanjem, ki jo je priobčil v dunajski reviji. B. F. Erberg je svoj ljubljanski fizikalni kabinet uredil predvsem po pariških in leidenskih vzorih. zavedal se je, da nove poskusne naprave ne bodo dovolj; pripomočkom je moral dodati še navodila za njihovo uporabo. Leta 1754, tik pred nabavo instrumentov, je kupil daleč največ matematično-fizikalnih del, med njimi ozanamova navodila za zabavne poskuse (1723), Musschenbroekove raziskave z dodatkom o pnevmatskih napravah (prevod 1739), prvi del Desaguliersove eksperimentalne fizike (prevod 1751) in pet zvezkov nemških prevodov del pariške akademije iz let 1692-1715, natisnjenih v Wroclawu (1748-1750). V slednjih je prebiral dognanja astronomov Cassinija, Philippa de la Hira (* 1640; t 1718), Reneja-Antoina Ferchaulta de Reaumurja (* 1683; t 1757), Amontonsa in Švicarja Johanna Bernoullija (* 1667; t 1748); razvrščena so bila po opazovani snovi. Istega leta je kupil vsaj še dve drugi Musschenbroekovi latinski knjigi in v Ljubljani celo natisnil Musschenbroekovo razpravo o magnetizmu v latinskem prevodu. B. F. Erberg je domala vsa svoja dela spisal v latinščini. Bernardin Ferdinand Erberg se je pri dopolnjevanju jezuitske knjižnice zgledoval po bogato opremljenih knjižnicah svojih sorodnikov Erbergov, ki so bile pozneje združene na graščini Dol. Kljub posodobitvam Bernarda Ferdinanda so v knjižnici ljubljanskega kolegija še vedno prevladovala dela jezuitskih piscev (Dechales, Tacquet, Schott, Gooden, Steinmeyer, Sanuitali, Hell, Wiedeburg, Bettini, Frölich in rimski profesorji vakuumisti Clavius, Kircher ter Boškovic). Le-ti so še vztrajali pri geometrijskih izpeljavah, čeprav je sodobnejši infinitezimalni račun vedno več obetal. Ljubljanski jezuiti so nabavili pet knjig z datiranimi lastniškimi vpisi ob začetku pouka fizike-mate-matike na višji stopnji med letoma 1706 in 1709; večino pa jih je kupil Bernardin Ferdinand Erberg v času reform pouka matematičnih predmetov med letoma 1750 in 1758, ko je poučeval matematiko in filozofijo s fiziko v Ljubljani. Sprva so jezuiti nabavljali samo latinske knjige, dokler se Erberg ni lotil nabav novejših del, napisanih v živih jezikih. Pri sedmih matematično-fizikalnih in astronomskih knjigah je bil B. F. Erberg v ekslibrisu izrecno naveden (Wolff 1733, Ozanam 1723, Wiedeburg 1726, Boškovic 1755, Hire 1725, Manfredi 1750, Marinoni, 1745), pri drugih trinajstih matematično-astronomskih knjigah pa ne (Wolff 1756, Genovesi, Gooden, Musschen-broek, Magalotti, Ritter, Clavius, Lana, Brixianus, Sanuitali, Kopernik, Reinhold in Commandino s privezanim Keplerjem). B. F. Erberg je v sredi 18. stoletja skupno nabavil dvainštirideset knjig o eksaktnih vedah, vendar ni bil njihov edini uporabnik, saj je bil ob naslovnici Vaterjeve Eksperimentalne fizike zapisan I. Redlha-mer, ki je leta 1755/56 predaval fiziko v Ljubljani. Redlhamer je ob zaključku predavanj vodil javni izpit kandidatov z eksperimentalno predstavitvijo 160 različnih učnih fizikalno-matematičnih disciplin. Dogodek je bil prava poslastica za oči, saj so med štiridesetimi učenimi poslušalci našteli kar trideset grofov in baronov, med njimi gotovo tudi dolske fizika Slika 2: Število ohranjenih del izpod peres poldrugih tisoč profesorjev fizike-matematike iz avstrijske in češke province, razporejenenih po desetletjih nastanka 27 VAKUUMIST 37 (2017) 2 S. Južnic: Tristoletnica rojstva ustanovitelja prvega sodobnega fizikalno-kemijskega laboratorija na ozemlju sodobne Slovenije graščake. Predstava se je končala s simfoničnim koncertom in teatrom, izpitne teze pa so natisnili v Trstu (Historia Annua, 300-301). Knjiga, ki jo je objavil Christian Vater (1651-1732) pod naslovom Physica experimental systematica in usum studiosae iuventutis, Witebergae, 1734 (Wildejev katalog 1465; NUK-8306; jezuitski katalog št. 21) je imela lastniški vpis: Ex.Liberalitrales P.Ignat.Redlhamer Inscriptus Bibl.Phil.Coll.Labac S.J. 1755. Radodarni B. F. Erberg je marsikatero učeno lepotico v pergamentnih platnicah osebno daroval svojemu ljubljanskemu kolegiju. Tako na podpisani nalepki onstran naslovnice Ozanamovega eksperimentalnega dela preberemo, da je svetnik dvorne komore na Dunaju, Ljubljančan Franc Henrik (Joseph) baron Raigersfeld (* 1697; f 1760), knjigo dne 9. 6. 1743 podaril dunajskemu študentu (uporabne) matematike B. F. Erbergu. Erbergov tamkajšnji profesorje bil sloviti Erasmus Frölich. Darovalec F. H. Raigersfeld je bil tesno povezan tako z Erbergi kot z jezuiti. Tabela 3: B. F. Erbergove nabave danes ohranjenih fizikalnih, matematičnih in astronomskih knjig z datiranimi lastniškimi vpisi v nekdanji jezuitski knjižnici, današnjem NUK-u (Pisci matematičnih in astronomskih knjig so zapisani poševno, pisci Erbergovih lastnih sedmih priročnikov pa odebeljeno. V oklepajih so uporabljene okrajšave za kraj bivanja, če je drugačen od kraja natisa knjige: Ne-Neapelj, Pe-Peterburg, Ri-Rim, Fi-Firence, Lo-London, Lz-Linz. Kraj natisa: Pa-Pariz, Br-Brescia, Pm-Parma, Be-Benetke, Ne-Neapelj, Pe-Pesaro, Pr-Praga, Du-Dunaj, Gr-Gradec, Tr-Trnava, L-Ljubljana, Je-Jena, Nü-Nürnberg, Tü-Tübingen, Wi-Wittenberg, Le-Leipzig, Gö-Göttingen, Fr-Frankfurt, Ha-Halle, Ma-Magdeburg, Wr-Wroclaw (Breslau), Ly-Leiden, Li-angleški jezuitski kolegij v belgijskem Liegeu, Ze-Ženeva, Ba-Basel; UG-učbenik geografije, UF-učbenik fizike; UM -učbenik matematike, UA-učbenik astronomije, UP-učbeniki in drugi spisi z navodili za poskuse, IT-izpitne teze iz fizike, OP-optični poskusi z mikroskopi, AT-astronomske tabele, pripomočki in atlasi, EP-električni poskusi, GM-geodetske meritve, MM-meteorološke meritve; PG-proti Galileiju, Koperniku skupaj z wittenberško agnostično interpretacijo gibanja Zemlje, ZG-Za Galileija, PF-proti Franklinu, ZW-za Wolffa in druge postkartezijanske smeri, ZN-za Newtona; ZM-za Musschenbroeka, ZH-za Hooka, ZK-za Kopernika in Keplerja, ??-neznana usmeritev. Leta izdaje in signature NUK-a: Manfredi 1750 (7910), Wolff 1733 (4049), Marinoni 1745 (4220), Hire 1725-2 (4086), Wiedeburg 1726 (4133); Nollet 1746 (8241), Brixianus 1738 (12070), graditelj vakuumskega balona Tertio de Lana 1684, 1686, 1692 (8461); Della Torre 1750 (8333), B. F. Erbergov predstojnik na dunajskem Terezijanišču Khell von Khellburg 1751 (8206), Sturm 1697&Wolff 1722 (8477), Corsini 1743 (5276), Der Königl. Akademie der Wissenschaften in Paris physische Abhandlungen 1749-2 (8361), Ozanam 1723 (4384), Genovesi 1753 (5131), Majlath 1754 (8440), Kolhans& Schraderius 1663-1681 (8271), Magalotti 1740 (2303), Keri 1753 (8257), Desaguliers 1754/55 (8457), Musschenbroek 1729 (8458), 1731 (4283), 1739 (8463), 1754 (8350), Kopernik 1566 (7922), Doppelmayr 1742 (10575); Kraft 1750, 1751, 1754 (8236), Vater 1734 (8306), Winkler 1754 (8235); Wolff 1750-2 (4136), Regnault 1755 (8480), Varen 1693 (2451), Reinhold 1562 (4197), Ritter 1613 (4164); Clavius-Evklid 1607 (624), Commandino-Evklid- Kepler-Rheticus 1621-23 (4026); Mairan 1752 (8535), Boškovic 1755 (4243), Klaus 1756 (8200), Sanvitali 1750 (4140), Gooden 1704 (4185). Slika 3: Popis knjig znamenitih vakuumistov Francozov Pascala in Nolleta, Nizozemca P. van Musschenbroeka, ob njih pa še Newtona v Erbergovi knjižnici v Dolu ob Savi. Nedatirano Manfredi AT-Bo-??, Wolff 1733 UM&UF-Ze-ZW, Marinoni UA-Du-ZN, Hire AT-Nü(Pa)-ZK, Wiedeburg (5) UMJ-Je-?? 1751 (2) Nollet UP-Be (Pa)-PF, Brixianus UM-Br-ZN 1752 (1) Tertio de Lana-UP-Br&Pm-PG 1754 (18) Della Torre UF-Be(Ne)-??, Khell von Khellburg UF-Du-??, Sturm&Wolff UF-Nü-ZW, Corsini UF-Be-ZN, Der Königl. Akademie der Wissenschaften in Paris physische Abhandlungen UP-Wr(Pa)-ZN??, Ozanam UP-Pa-ZK, Genovesi UF-Be(Ne)-ZG, Keri&Majlath IT-Tr-ZN, Kolhans&Schraderius OP-Le&Gö-ZH, Magalotti UP-Be(Fi)-ZG, Keri&Mitterpacher IT-Tr-ZN, Desaguliers UP-Pa(Lo)-ZN, Musschenbroek (4) UP-Ly/L-ZM, Kopernik UA-Ba-ZK, Doppelmayr AT-Nü-ZN 1755 (4) Desaguliers UP-P(Lo)-ZN, Kraft UF-Tü (Pe)-ZM, Vater UP-Wi-ZW, Winkler EP- Le-ZN 1756 (5) Wolff (UM&) OP-Ha& Ma ZW, Regnault UF-Gr (Ri)-ZW, Varen UG-Je(Ly)-ZN, Reinhold UA-Tü&Wi-ZK, Ritter AT-Nü-?? 1757 (2) Clavius-Evklid UMJ-Fr(Ri)-PG, Commandino-Evklid& Kepler&Rheticus UM,UA-Pe&Fr(Lz) 1758 (5) Mairan MM-Ly(Pa)-ZM, Boskovic GM-Ri-ZN, Klaus UF- Du&Pr- ZN, Sanvitali UMJ-Br-??, Gooden UMJ-Li-?? 28 VAKUUMIST 37 (2017) 2 S. Južnic: Tristoletnica rojstva ustanovitelja prvega sodobnega fizikalno-kemijskega laboratorija na ozemlju sodobne Slovenije Slika 4: B. F. Erberg med drugimi znamenitimi plemiškimi ljubljanskimi fiziki, večinoma njegovimi sorodniki: a) Plemiči po letih rojstva od skupno 129; b) 53 na hrvaškem rojenih jezuitov med 1452 ljubljanskimi jezuiti, razporejenimi po letih rojstva; c) misionarji v tujih deželah po letih rojstva od skupno 47; č) 33 Spodnjih Štajercev med 1449 ljubljanskimi jezuiti, razporejenimi po letih rojstva; d) 292 Kranjcev med 1449 ljubljanskimi jezuiti, razporejenimi po letih rojstva; e) 37 Goričanov med 1449 ljubljanskimi jezuiti, razporejenimi po letih rojstva Dne 10. 6. 1726 seje poročil z dolsko baronico Marijo Ano Elizabeto Erberg (* 1710; f 1752); nevesta je bila hči B. F. Erbergovega bratranca, barona Franca Mihaela Erberga (* 1679; f 1760), prisednika deželnega in dvornega sodišča. Marijin četrti sin, jezuit Franc Borgia Karel (* 1736; SJ 1752; f 1800), je bil med letoma 1767 in 1773 profesor zgodovine na Terezija-nišču, sprva pod tamkajšnjim novim prefektom B. F. Erbergom. Marijin najmlajši sin, Mihael Raigersfeld, je prav tedaj veljal za najbolj nadarjenega študenta na dunajskem Terezijanišču. 4 SKLEP Iz malega raste veliko. B. F. Erbergov laboratorij je kmalu dobil mlade v Ljubljani in drugod po deželi, ki jo tedaj še niso smeli imenovati Slovenija. Vsak začetek je po svoje težak in tudi B. F. Erbergu sprva ni bilo lahko, čeprav je bil med njegovimi ljubljanskimi študenti tudi takšen as, kot je bil Jurij Vega, sicer rojen nedaleč nad Erbergovo graščino Dol ob Savi ob jedrskemu reaktorju v Podgorici-Brinju. 5 LITERATURA Brixianus, Fortunatus. 1751, 1752. Philosophia Sensuum Mechanicum Methodice Tractata at que ad usus Académicos accomodata opera & studio. Tomus primus physicam generalem continens. Tomus secundus physicam particularum complectens. Secundis cursis P.F. Fortunati A. Brixia ord. minor. S. Francisci Prov. Brixia. I—III. Brescia: Rizzardi Khell, Joseph von Khellburg, S.J. 1751. Physica ex recentiorum observationibus accomodata usibus academicis. Vienna. (Ponatis: Vienna, 1754, 1755) Kidrič, France. 1925. Erberg (Geslo). SBL. 1: 160-161 Mairan, Jean Jacques Dorotheus de. 1716. Dissertation sur la glace. Paris. (2: 1717; 3: 1730; 4: 1749). Nemški prevod: 1752. Abhandlung von dem Eise oder physikalische Erfährung der Entstehung des Eise, und der Haben. Leipzig Markovic, Željko. 1968-1969. Rude Boškovic. Zagreb: JAZU Müllner A. 1901. Die Realistischen Disciplinen am Laibacher Jesuiten Collegium. Argo. 9: 171 Musschenbroek, Pieter van. 1729. Physicae Experimentalis et Geome-tricae, de Magnete, Tuborum capillarium vitreorumque speculorum attractione, magnitudine terrae, cohaerentia corporum firmorum dissertationes: ut et ephemerides meteorologicae ultrajectinae. Lugduni. Ponatisa prvega dela: 1754. Petri van Musschenbroek Dissertatio physica experimentalis de magnete, quam cum assertionibus ex universa philosophia palam propugnatis Illustrissimus ac Perdoctus Dominus Bernardinus e Dominis ab Hochenwarth, Carniolus Gerlachsteinensis, philosophiae in 2. Annum auditor, praeside r. p. Bernardino Erber è S. J. Philosohiae Professore Publ.&Ord. Labaci: Reichhardt Musschenbroek, Pieter van. 1739. Mr.Pierre van Musschenbroek, Essai de physique, avec une description de nouvelles sortes de machines pneumatiques, et un Recueil d'expériences. Traduit en françois par Pierre Massuet. Leyden: Luchtmann Smole, Majda. 1982. Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: DZS Uršič, Milena. 1975. Jožef Kalasanc Erberg in njegov poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske. Ljubljana: SAZU Varen, Bernhard. 1650. Bernhardi Vareni med. d. Geographia generalis. Amsterdam: Elsevier. Newtonova priredba: 1693. Jena: Croker. Ruski prevod. 1712. Moskva 29 VAKUUMIST 37 (2017) 2