Uredniški odbor Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Naslov uredništva Telefon Izdal zanj Založila zanjo Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejemaTelefon Jezikoslovni zapiski so uvrščeniv mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska;IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljujepa nobene predelave. Jezikoslovni zapiski 22 . 2016 . 1 ISSN 0354-0448 Kozma Ahačič, Hubert Bergmann, Metka Furlan, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija 01 4706 160 Peter.Weiss@guest.arnes.si ali isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Marko Snoj Založba ZRC Oto Luthar Peter Weiss, Simon Atelšek Evita Lukež Collegium Graphicum, d. o. o. 250 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija 01 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu Jezikoslovni zapiski 22 .2016 .1 Fran Miklošič, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen (1886) kazalo RazpRave in članki 7 Nataša Gliha Komac – Simona Klemenčič – Nina Ledinek – Jani Kozina Jezikovna krajina v Republiki Sloveniji in določbe veljavne zakonske ureditve: raba slovenščine pri izbiri firm oz. imen pravnih oseb zasebnega prava ter fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost (sociolingvistični vidik) 23 Varja Cvetko Orešnik – Janez Orešnik Naravna skladnja in slogovni razloček med dvojnicama 39 Matej Meterc Empirični pristopi k razločevanju med neparemiološkimi in paremiološkimi stavčnimi frazemi 51 Tadeja Topolnik Breznikovo pojmovanje jezikovnih sprememb v Evangelijih in listih 69 Gerhard Neweklowsky Ziljsko narečje na Bistrici in v Straji vasi 79 Tjaša Jakop Prislov v srednjesavinjskem narečju 91 Barbara Ivančič Kutin Narečna poimenovanja za divje žene z nazaj zasukanimi stopali 103 Martina Piko-Rustia Žabarin, marnvam, punam, mornjem po domače: narečje v družinah na avstrijskem Koroškem 115 Mateja Bilavčić – Špela Zupančič Nekaj narečnih značilnosti v besedilih izbranih govorov primorske in dolenjske narečne skupine 127 Krunoslav Puškar Germanizmi u frazeologiji kajkavskoga govora grada Križevaca 153 Radmila V. Žugić Leksikografska interpretacija višečlanih leksičkih jedinica u rečnicima prizrensko-timočkih dijalekata i pitanje njihovog statusa kao posebnih odrednica 171 Dijana Ćurković Accent paradigms ofa-type masculine nouns in the Neo-Štokavian ikavian local dialect of Bitelić Ocene in pOROčila 187 Polonca Šek Mertük Jezikoslovna in literarna misel Antona Vratuše, stoletnega mladeniča 193 Janez Orešnik Moji spomini na obdobje, v katerem sem se ukvarjal s tvorbeno slovnico (1964–1978) jubileji 199 Jakob Müller Dr. Marjeta Humar: ob življenjskem jubileju 203 Jakob Müller – Alenka Porenta Marjeta Humar: slovenistična bibliografija 1979.2016 Recenzentke in recenzenti Kozma Ahačič .Tanja Fajfar .Metka Furlan .Nataša Jakop .Tjaša Jakop .Alenka Jelovšek . Mateja Jemec Tomazin .Karmen Kenda-Jež .Tina Lengar Verovnik .Nataša Logar .Marija Malnar Jurišić .Herta Maurer-Lausegger .Teodor Petrič .Tijmen Pronk .Natalija Ulčnik . Perina Vukša Nahod RazpRave in članki nataša Gliha komac – simona Klemenčič – nina ledinek – Jani kozina jezikovna kRajina v Republiki sloveniji in dOlOčbe veljavne zakOnske uReditve: Raba slOvenščine pRi izbiRi fiRm Oz. imen pRavnih Oseb zasebnega pRava teR fizičnih oseb, ki opRavljajo RegistRiRano dejavnost (sOciOlingvistični vidik) cobiss: 1.01 V prispevku ugotavljamo, kako določbe veljavne zakonske ureditve urejajoslovensko je­zikovno krajino. Omejujemo se na problematiko rabe slovenščine pri izbiri firm oz. imen pravnih oseb zasebnega prava ter fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost. Pri­spevek opozarja, da relevantna zakonska določila niso povsem usklajena, problematizira vprašanje razmejevanja med slovenskimi in neslovenskimi firmami oz.imeni in orisuje stališča uporabnikov do zakonskih določb –gledano skozi prizmo vpliva zakonodaje na podobo jezikovne krajine. Ključne besede: javna raba slovenščine, zakonodaja, firme oz. imena pravnih oseb zaseb­nega prava, jezikovna krajina The linguistic landscape in Slovenia and current legislative provisions: Use of Slovenian in naming companies, legal entities, and natural persons operating registered businesses (a sociolinguistic perspective) This article assesses the ways current legislative provisions are affecting the Slovenian linguistic landscape. The authors focus onissues concerning the useof Slovenian in the naming of companies, legal entities, and natural persons operating registered businesses. It is pointed out that the relevant provisions arenot necessarily in accordance with each other. Issues concerning defining Slovenian versus non-Slovenian arediscussed,aswell as users’ attitudes toward the provisions—all as seen through the prism of the legislation’s influence on the linguistic landscape. Keywords: publicuseof Slovenian, legislation, companies, businesses, naming of legal entities of private law, linguistic landscape 0 Vprašanja zakonskih določil o slovenskem jeziku in vloge slovenskega jezika v javni rabi spremljajo slovenistično stroko že vsaj dobra štiri desetletja, pri čemer so predmet razprav pogosto imena podjetij in drugih delovnih organizacij (npr. v t.i. jezikovnih kotičkih, na posvetu Slovenščina v javnosti 1979 (Pogorelec idr. 1983), v kar nekaj izjavah Jezikovnega razsodišča 1980–1989,1 Toporišič 1991, Gložan­čev 2000). Stabej (2006: 230) vprašanje javnih napisov zaradi posebne politične in jezikovne zgodovine slovenskega jezikovnega prostora označuje kot »skoraj naj­bolj izpostavljeno aktualno jezikovnopolitično vprašanje v osrednji Sloveniji«. 1 Npr. v prispevkih Za delovne in druge organizacije predvsem domača poimenovanja (4. 12. 1980) (Jezikovno razsodišče 1984: 17–19) inKozmetika imen (27. 5. 1983). Aktualnosttematikepotrjujetatakonedavnaobjavarazpisovzaciljneraz­iskovalne projekte 2016 z razpisano temo Ocena jezikovnopolitičnega stanja: raziskava o jezikovni krajini v Republiki Sloveniji in potrebah govorcev sloven- ščine zunaj meja Republike Slovenije2 kot tudi leta 2014 izvedeni raziskovalni projekt Izbrani vidiki jezikovne situacije v Republiki Sloveniji v vlogi presoje učinkovitosti njene veljavne zakonske ureditve, ki ga jenaročila Služba za slo­venskijezikMinistrstvazakulturoRS.Glavninamenprojekta jebil»naročni­kuponuditiznanstveneinstrokovno-tehničnepodlage,kibijihlahkovokviru izvajanja svojih pristojnosti uporabil pri odločanju o smiselnosti ter obsegu in načinuspremembesedajveljavnezakonodajenapodročjujavnerabeslovenšči­ne, pričemer jebil poudarek naproučitvi učinkovitostioz.primernostipravne ureditve« (Ferčič idr. 2014: 6).3 V nadaljevanjuz dovoljenjemnaročnikapredstavljamo zgoščenpreglediz­sledkovsociolingvističnegadelaraziskaveofirmahoz.imenihpravnihosebza­sebnegapravainfizičnihoseb,kiizvajajoregistriranodejavnost.4 Osredotočamo senapregledaktualnihdoločilzakonodajeRS,kiurejajopodročjerabefirmoz. imenpravnihosebzasebnegaprava.Sprašujemoseonjihovirazumljivosti,uresni­čljivostiinuporabnosti,insicerzvidikanjihovegavplivanaimena,kissvojim pojavljanjeminumeščenostjovjavnemprostorusooblikujejoindoločajosloven­sko jezikovno krajino. 1 slOvenska jezikOvna kRajina in Raba fiRm Oz. imen pRavnih oseb zasebnega pRava skozi peRspektivo zakOnskih dOlOčb Jezikovno krajino po Shohamy in Gorter (2009: 1) razumemo kot »jezik v okolju, besede in podobe, ki so razstavljene in izpostavljene v javnih oko­ljih«. Pri podobi jezikovne krajine je tako npr. pomembna velikost, poudar­jenost črk, mesto napisa. Vse našteto ima poleg pragmatične tudi simbolno vlogo.Jezikovnokrajinoformalnodoločajozakonskadoločilaveljavneprav­ne ureditve, vendar jezikovna krajina kot taka de facto izkazuje simbolna razmerjamedjezikiobmočja,pričaorealizacijizakonskihdoločilinkažena dejansko podobo nekega jezika. 2 Dostopno prek: https://www.arrs.gov.si/sl/progproj/crp/razpisi/16/razp-crp-16.asp (6. 5. 2015). 3 Raziskavo je izvedla interdisciplinarna skupina raziskovalcev: raziskovalci Inštituta za javno upravoinnarodneskupnostiPravnefakulteteUniverzevMariboru,zadolženizaraziskavein drugeaktivnostispodročjaprava(Ferčič–Knez–Tratnik2014),terraziskovalciInštitutaza slovenskijezikFranaRamovšainGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZU,zadolženi za sociolingvistični del raziskave (Gliha Komac idr. 2014: 15–71). 4 V nadaljevanju zaradi večje preglednosti in berljivosti besedila namesto zveze pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost uporabljamo le zvezo pravne osebe zasebnega prava.Sicerpasopravneosebezasebnegapravagospodarskedružbe, društva, zasebni zavodi, zadruge in druge ustanove. Podobo slovenske jezikovne krajine na območju RS ureja veljavna pravna ureditevvdržavi,posrednopatudipravniredEvropskeunije.5 EnajstičlenUsta­veRSdoloča,dajeuradnijezikvRepublikiSlovenijislovenščina,naobmočjih, kjerživitaitalijanskainmadžarskanarodnaskupnost,patudiitalijanščinainma­džarščina.6 Leta2004jebilsprejetZakon o javni rabi slovenščine (Ur.l.RS,št. 86/2004inšt.8/2010;vnadaljevanju:ZJRS),kiurejapodročjajavnerabesloven­skega jezika. Posamezna področja rabe podrobneje določajopodročni zakoni in različni podzakonski akti. 1.1 Relevantne zakonske določbe ZJRS v 17. členu določa, da morata biti firma7 oz. ime pravnih oseb zasebnega pravainfizičnihoseb,kiopravljajoregistriranodejavnost,vpisanavsodniregister alidrugouradnoevidencovslovenščini.Predpisanoje,daselahkoprevodfirme oz.imenavtujijeziknaobmočjuRSuporabljasamoskupajsfirmooz.imenom vslovenščini,pričemerprevodvtemzapisunesmebitigrafičnoboljpoudarjen kotfirmaoz.imevslovenščini.V19.členuzakonajedoločeno,dajeoustreznosti firmeoz.imena,kisenapodlagi17.členaZJRSlahkovpiševsodniregisteroz. drugouradnoevidenco,mogočepresojatinapodlaginavodila,kigaizdapristojni ministerzakulturo.GrezapodzakonskipredpisNavodilo o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava oz. imena fizične osebe, ki opra­vlja registrirano dejavnost, pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco (Ur.l.RS,št.53/2006;vnadaljevanju:Navodilo o ugotavljanju jezikovne ustrez­nosti firme).8 Tav2.členudoloča,damorajobesedne,slovničneinizrazne(pra­vopisneoz.izgovorne)prvinefirmeoz.imenaustrezatinormislovenskegaknji­žnegajezikaaliizviratiizgradivaslovenskihpokrajinskihnarečij.Štejese,dato velja,čeprvineizvirajoizprvotneslovenskejezikovnedediščine,česovzgodo­vinskemrazvojudodanašnjihdninastalenapodlagiprvotneslovenskejezikovne dediščineoz.česobilevraznihzgodovinskihobdobjihprevzetevslovenščinoiz tujihjezikovtersosedodanašnjihdnislovničnoinizrazno(pisnooz.izgovorno) žeuskladilesslovenskojezikovnonormo.Sprejemljivesotuditvorjenkeizbesed, ki ustrezajo predstavljenim izhodiščnim načelom. 5 Poleg Ustave RS, določb ZJRS in področne zakonodaje ter podzakonskih predpisov izbrano jezikovnotematikoprizadevaindoločazakonodajaEvropskeunije,t.i.splošnoveljavnanačela mednarodnegapravainmednarodnepogodbe,kijihjeratificiralDržavnizborRepublikeSlo­venije (prim. Ferčič idr. 2014: 63). 6 RabojezikasicerurejaševečdoločbUstaveRS,vendarneposrednegavplivanapodobojezi­kovne krajine nimajo. 7 V12.členuZakona o gospodarskih družbah (Ur.l.RS,št.42/2006)jeizrazfirma opredeljen kot ime,s katerim družba posluje, pričemer mora biti v firmioznaka,ki nakazujedejavnost družbe.Podrugemodstavku19.členadružbalahkouporabljatudiskrajšanofirmo,kivsebuje vsajsestavino,pokaterisefirmadružberazlikujeodfirmdrugihdružb,inoznako,zakakšno družbo gre. Tudi skrajšana firma se vpiše v register. 8 Predstavljamoleključnevsebinskepoudarke,celotenpodzakonskipredpispajedostopenprek: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NAVO780(25. 4. 2016). Tretji člen tega predpisa določa, da kot okvirno merilo za preverjanje sklad­nosti firm oz. imen s knjižnojezikovno normo šteje njihova opredelitev v standar­dnih jezikovnih priročnikih (npr. SSKJ, SP ipd.), kot pomožno merilo se upošteva pojavljanje v reprezentativnih jezikovnih korpusih, če pa pojavitev v omenjenih virih ni, se ustreznost ugotavlja na podlagi sistemske skladnosti s splošno uveljav­ljenimi slovenskimi besedami ter nespornimi slovničnimi in izraznimi možnostmi. 4.člen predpisa ureja rabo fantazijskih dodatkov v firmi oz. imenu, in sicer ta ne smejo zbujati predstav, temelječih na resničnosti, oz. morajo vključevati izmišlje­ne in v naravnem jeziku pomensko neprepoznavne sestavine. 5. člen določa, da oustreznosti potencialne firmeoz.imena presojajo pristojniuslužbenci sodnega registra in drugih organov, ki vodijo vpisni postopek, pri nejasnih ali spornih pri­merih pa daje mnenje ministrstvo, pristojno za kulturo. Osemnajsti člen ZJRS določa, da morajo biti obrati, prodajalne, gostinski in drugi lokali ali drugi poslovni prostori, ki so poimenovani drugače kot z registri­ranim imenom ali firmo pravne osebe zasebnega prava oz. z imenom in priimkom fizične osebe, poimenovani v slovenščini. Dopušča tudi izjeme: če pomenijo med­narodno rabljen izraz zaposamezno vrsto poslovnega prostora, če vsebujejo tujo blagovno ali storitveno znamko ali če gre za krajše besedne zveze, ki so zaradi običajne rabe razumljive večini potrošnikov, in sicer če predstavljajo sestavni del celostne podobe. Določbe o jeziku imen pravnih oseb zasebnega prava vključuje tudi 10. člen Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 64/2011; v nadaljevanju: ZDru-1), ki določa, da morabitiimedruštvavslovenščini.Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, je ime društva v obeh uradnih jezikih.Tretjiodstavek10.člena hkrati določa, da ima ime društva lahko dodatno sestavino, ki društvo podrobneje označuje. Določba prvega odstavka 10. člena, ki se nanaša na uporabo jezika, za dodatno sestavino imena ne velja, če je v slovenščini ali jeziku narodne skupnosti, čegre za ime ali del imena mednarodne zveze društev, katere član je društvo, oz. tujega društva,ki je ustanovitelj podružnice tujega društva v RS, če gre za osebno ime ose­be, kot ga določa peti odstavek 10. člena zakona, če gre zatujebesede,kioznačujejo dejavnost društva, pa slovenski jezik zanje nima ustreznega izraza, če gre zadomišljijsko poimenovanje ali če gre za mrtvi jezik. Relevantne določbe o jeziku firme vključuje tudi Zakon o gospodarskih druž­bah, katerega določbe so se v zadnjih dveh letih spremenile. Leta 2014, ko je bila izvedena raziskava, ki jo je naročila Služba za slovenski jezik (Ferčič idr. 2014), je zakon (Ur. l. RS, št. 42/2006; v nadaljevanju: ZGD-1) v prvem odstavku 20.člena določal, da mora biti firma v slovenskem jeziku, v drugem odstavku pa predpisoval, da se prevod firme v tuji jezik lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku. V tretjem odstavku 20. člena so bile določene izjeme glede na določilo prvega odstavka istega člena, in sicer so se besede v tujem jeziku v firmi lahko uporabljale, če soustrezale firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so bili sestavni del firme, ali registriranim blagovnim in storitvenim znamkam ali če je šlo za domišljijska poimenovanja, ki niso vključevala tujih črk. Izjemo glede rabe tujih jezikov je ZGD-1 delal tudi pri mrtvih jezikih. Različica ZGD-1, sprejeta sredi leta 2015 (ZGD-1-NPB10; 3. 9. 2015), rabo slovenskega jezika izrecno zahteva le (še) pri enotah, ki niso dodatna sestavina firme. Izjemomase po novi zakonodaji v firmi lahko pojavijo tudi črke x, y, q in w, ki jih slovenska abeceda ne vključuje, in sicer v primeru, da gre za firme, imena ali priimke družbenikov, ki so sestavni del firme, ali registrirane znamke. Zakon še določa, da se prevod firme v tuji jezik lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku. Drugi relevantni zakoni izbire jezika v zvezi s firmami oz. imeni pravnih oseb zasebnega prava neurejajo ali pa ga urejajo ssklicemnazgoraj predstavljena za­ konska določila. 1.2 Težave z interpretacijo ter posledično uporabnostjo relevantnih določb Natančnejši pregled veljavne zakonodaje razkriva, da do težav pri uresničevanju zakonskih določb (lahko) prihaja zaradi nejasnosti oz. možnosti različnih interpre­tacij ter neusklajenosti zakonskih določil in podzakonskih predpisov. V drugem odstavku 1. člena Navodila o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme je poleg tega določeno, da »se določbe tega navodila ne uporabljajo za tiste firme oz. imena, pri katerih področni zakoni v primeru izpolnjevanja zakonskih pogojev dopuščajo uporabo besed v tujem jeziku«. Težave povzročata določili tretjega odstavka 20. člena ZGD-1 in tretjega odstavka 10. člena ZDru-1, ki v firmi pravne osebe zasebnega prava in imenu društva dopuščata tujejezična domišljijska poimenovanja (ki ne vsebujejotujih črk)9 in tujejezične prvine iz mrtvih jezikov. Ker ZGD-1 in ZDru-1 ne opredeljujeta natančno, kaj oz. kakšna domišljijska po­imenovanja (lahko) so, omenjena člena pa ne navajata definicije mrtvega jezika nitinedoločata (relativno) dokončnega seznamatakih jezikov, je pri vpisih firm oz. imenob konkretnih predlogih prihajalo do različnih tolmačenj pravnih določb, posledično pa do različne pravne obravnave uporabnikov. Z vidika možnosti objektivnega presojanja o pravni ustreznosti imen so pro­blematična tudi določila tretjega odstavka 10. člena ZDru-1, da določba prvega odstavka 10. člena zakona, ki senanašanauporabo jezika, zadodatno sestavino imena društva ne velja, če gre za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva, pa slovenski jezik zanje nima ustreznega izraza. Podobno velja za določila 18. člena ZJRS, da sevimenu lokala lahko izjemoma pojavijo neslovenske prvine, če po­menijo mednarodno rabljen izraz zaposamezno vrsto poslovnega prostora ali če gre za krajše besedne zveze, ki so zaradi običajne rabe razumljive večini potrošni­kov, in sicer če predstavljajo sestavni del celostne podobe. Temeljno neskladje v zakonodaji se pojavi z uveljavitvijoZGD-1-NPB10. V tem področnem zakonu je zahteva po uporabi slovenskega jezika omejena le na enote, ki niso dodatna sestavina firme. To pa je v neskladju s krovno jezikovno 9 Določilo velja le za ZGD-1, ne pa tudi za ZDru-1. zakonodajo, tj. ZJRS, ki določa, da mora biti firma oz. ime pravnih oseb zasebnega prava v celoti vpisana v sodni register ali drugo uradno evidenco v slovenščini. Težave povzroča tudi Navodilo o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme. Določila niso opredeljena dovolj natančno in pristojni uradniki imajo težave z objektivno presojo zakonske ustreznosti predlaganih imen. Nerealno je namreč pričakovati, da bo uradnik samostojno in kompetentno presojal o jezikovnosi­stemski skladnosti prvin znormokakšne od jezikovnih zvrsti slovenščine, onji­hovi normativni vrednosti, o njihovi etimologiji (prim. Stabej 2012: 14), skratka o vprašanjih, na katera tudi stroka išče odgovore. 2 uResničevanje veljavnih zakOnskih dOlOčb S proučevanjemustreznosti zakonskih določb, ki predpisujejojezik firm oz. imen pravnih oseb zasebnega prava, zlasti zvidika (z)možnosti njihovega uresničeva­nja, se je v zadnjih desetih letih sistematično ukvarjalo najmanj pet raziskav (Ma­rušič 2006; Marušič – Žaucer 2009; Accetto idr. 2009; Marušič – Žaucer 2012; Ferčič idr. 2014). Marušičeva študija iz leta 2006 opozarja, da tako zaradi narave naravnih jezi­kov kot zaradi organizacijskihtežav ni mogoče izoblikovati (uporabnih) določil, na podlagi katerih bi bilo mogoče jezikovne izraze, tako občnoimenske, še v večji meri pa lastnoimenske, nedvoumno razdeliti na slovenske in neslovenske. Raziskava Franca Marušiča in Roka Žaucerja (2009) je presojala o(ne)slo­venskosti imen lokalov in poslovnih prostorov10 glede na: slovenskost črkovne­ga nabora imena, slovenskost glasovne vrednosti črk imena, stopnjo slovenskosti oz. podomačenosti zapisa imena, poreklo občnoimenskega dela imena, poreklo lastnoimenskega dela imena in slovenskost skladenjske strukture imena. Avtorja sta opozorila, da odločanje o slovenskosti imen podjetij po nobenem od navedenih kriterijev ni enostavno in nedvoumno, saj je pri vseh odločitvah prisotna določena meraarbitrarnosti. Poleg tega se lahko vsakega od kriterijev (in tudi vsekriterije hkrati) razume le kot indikator, ne pa kot objektivno merilo za določanje sloven­skosti imena. Kljub navedenemu je raziskava razkrila, da je delež imen lokalov, ki izkazujejo zlasti atribute slovenskosti, visok, v povprečju višji kot 80% (Maru­šič– Žaucer 2009: 5–12). Raziskava istih avtorjev iz leta 2012 je ugotavljala stopnjo (ne)slovensko­sti firm oz. imen pravnih oseb zasebnega prava, vpisanih v Poslovni register Slovenije pred sprejetjem (krovne) jezikovno relevantne zakonodaje in po njej. (Ne)slovenskost imen je bila ocenjena na osnovi kriterijev, ki so v veliki meri izhajali izNavodila o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme. Raziskava je po­kazala, da deležimen podjetij,ki izkazujejo (bolj ali manj objektivno določljive) 10 Analiziran je bil naključen nabor imen 226 gostinskih lokalov na slovenskem turističnem porta­lu (http://www.slovenia.info) in spletnem mestuKulinarična Slovenija (www.kulinarika.net). atribute neslovenskosti, tudi v času pred sprejetjem veljavne (krovne) zakonodaje v povprečju ni bil velik, da pa se je po letu 2006, ko je v veljavo stopilo Navodilo o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme, še za nekaj odstotkov zmanjšal (Maru­šič–Žaucer 2012: 30). Avtorja znova ugotavljata, da se je o (ne)slovenskosti firm in imen drugih podobnih pravnih oseb zaradi že identificiranih zadreg pri ločeva­nju imen na slovenska in neslovenska (prim. Marušič 2006) mogoče odločati le na osnovi razmeroma preprostih in (bolj ali manj) objektivnih kriterijev, ki jih glede nasvoje strokovno znanje lahko upoštevajo tudi uslužbenci Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) in sodnega registra (Marušič – Žaucer 2012: 42). V raziskavah Marušiča in Žaucerja (2009, 2012) se je potrdilo, da imen ni mogoče obravnavati v okviru binarne opozicije slovensko: neslovensko. (Ne)slo­venskost je smiselno dojemati zgolj kot stopenjsko kategorijo (prim. Marušič – Žaucer 2012: 38; Marušič –Žaucer 2009: 26). Stopnja (ne)slovenskosti imen loka­lov se po rezultatih raziskave iz leta 2012 v daljšem časovnem obdobju ni bistveno spremenila; zakonske spremembe, uvedene zZJRS in Navodilom o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme, občutnejšega vpliva na (ne)slovenskost imen lokalov po mnenju avtorjev niso imele (Marušič – Žaucer 2012: 40).11 3 izkušnje upORabnikOv in njihOva stališča dO veljavnih zakOnskih dOlOčb S problematiko (ne)slovenskosti firm oz. imen pravnih oseb zasebnega prava se sooča več skupin uporabnikov. Poleg splošnih uporabnikov jezika, ki sezimeni podjetij srečujejo v glavnem prek izoblikovane jezikovne krajine, so to še uradni­ki, ki veljavno zakonodajo vsakodnevno udejanjajo, ter pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost in z izbiro firm oz. imen jezikovno krajino v enem od njenih pomembnih segmentov sooblikujejo. 3.1 Splošni uporabnikiRaziskavi Marušiča in Žaucerja (2009 in 2012) sta preverjali načelna stališča uporab­nikov do ZJRS s poudarkom na določilih 17. in 18. člena zakona. Sodeč po rezultatih raziskave iz leta 2009, je več kot polovica anketirancev seznanjena z zakonskim dolo­čilom ZJRS, da morajo biti imena lokalov, razen izjemoma, v slovenščini (Marušič – Žaucer 2009: 17). Obe raziskavi (Marušič –Žaucer 2009: 18; Marušič –Žaucer 2012: 11 V raziskavi je bil analiziran relativno majhen vzorecimen, upoštevani pa sobili tudi podatki izpred leta 2006, ko je vveljavo stopilo Navodilo o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme, poleg tega sovtemčasu že veljala določilaZGD-1. Ugotovitev do neke merenasprotujere­zultatom, ugotovljenim pri pregledu Poslovnega registra Slovenije –stopnja slovenskosti imen se je, če upoštevamo (zgolj) objektivno merljive in razmeroma preproste kriterije za določitev slovenskosti, namreč nekoliko povečala. Kar pa opozarja le na dejstvo, da celostne stopnje slo­venskosti jezikovnega izraza, kot jo doživljajo uporabniki, ni mogoče oceniti napodlagi zgolj formalnih, objektivno merljivih kriterijev. 36, 37) kažeta, da se govorci z ureditvijo statusa javne rabe slovenščine s (krovnim) zakonom načeloma strinjajo, torej prepoznavajo simbolno in varstveno vlogo zako­nodaje kot pozitivno, problematična pa je zakonska ureditev glede jezika imen loka­lov. Podrobnejša analiza odgovorov kaže, da načelna stališča splošnih uporabnikov o javni rabi slovenščine niso povsem trdna, odgovori na podobna vprašanja, zlasti če so tematsko bolj specifična, izkazujejo omahovanje in določeno mero neujemanj. Po­vedna je ugotovitev (Marušič –Žaucer 2012: 34), da kar 85% anketirancev pritrjuje stališču, da bi slovenščini v javni rabi bolj kot z zakonskimi določili lahko pomagali zdrugačnimi pristopi, vendar pa raziskava neponuja konkretnih rešitev. Analiza je pokazala še, da splošni uporabniki z veljavno zakonodajo o javni rabi slovenščine in zakoni, ki določajo jezik firm oz. imen pravnih oseb zasebnega prava ter lokalov, vpovprečju niso dobro seznanjeni (Marušič – Žaucer 2012: 36, 37). Marušič in Žaucer leta 2009 v delu raziskave o stališčih uporabnikov sloven­skega jezika do (tujejezičnih) imen lokalov vSloveniji ugotavljata, da uporabni­ki omahujejo med težnjo po ohranjanju oz. nekakšni načelni zaščiti slovenskih imen in prepričanjem, da je svobodna izbira imena (tudi lokala) posameznikova neodtujljiva pravica. Nasprotni prepričanji istočasno zagovarja več kot polovica govorcev. Med razlogi, zakaj so tujejezična imena lokalov moteča, so najpogo­steje navedene zadrege pri razumevanju tujejezičnih izrazovin težave znjihovo izgovarjavo ter razlogi, ki se nanašajo na simbolno vlogo jezika. Vsaj 15% anketi­ranih je prepričanih, da tujejezično ime (lahko) predstavlja konkurenčno prednost (Marušič – Žaucer 2009: 19, 20). 3.2 Uradniki S problematiko veljavne zakonodaje v zvezi z izbiro (jezika) firm oz. imen pravnih oseb zasebnegaprava se neposredno soočajo uradniki, ki odločajo in/ali svetujejo o zakonski ustreznosti firme oz. imena. Po poročilu Nataše Gliha Komac idr. (2014: 33–40) uradniki AJPES-a12 me­nijo, da imajo primerna in dovolj natančna navodila za svetovanje in odločanje, medtem ko se slaba polovica anketirancev (44%) s tem stališčem ne strinja. Refe­renti, ki ocenjujejo, da navodila problematike, s katero se v povprečju vsakodnevno srečujejo,nerazrešujejo dovolj dobro, opozarjajo, da se težave pri vpisu imena v uradne evidence pojavljajo zlasti zaradi želje uporabnikov po tujejezični firmi oz. imenu pravne osebe zasebnega prava oz. zaradi predlogov uporabnikov, da se v uradne evidence kot ime vpiše skovanka iz tujejezičnih prvin, pri čemer je o njeni jezikovni ustreznosti glede na zakonska določila težko presojati. Zahtevna je presoja o tem, ali je predlagano ime skladno predvsem z 2. in 3. členom Navodila o ugotav­ljanju jezikovne ustreznosti firme, težave pa so tudi z opredelitvijo mrtvihjezikov. 12 Raziskava je bila izvedena med AJPES-ovimi referenti, ki v funkciji svetovalca ali odločevalca obravnavajo največje število vlog, saj poskrbijo za registracijo pribl. 50% samostojnih podje­tnikov in okoli 80% gospodarskih družb. Na vprašalnik se je od pribl. 80 vprašanih odzvalo 32 referentov, tj. pribl. 40%. Anketiranci opozarjajo nasplošno nedorečenost, neusklajenost oz.premajhnona­tančnost navodil, zaradi česar prihaja do različnih tolmačenj zakonskih določb in, posledično, do različne pravne obravnave uporabnikov, pri čemer prihaja do razlik v obravnavi tako pri posameznih uradnikih kot na ravni pristojnih institucij. Kljub izraženim pomislekom in prepričanju o pomanjkljivosti obstoječih na­vodil anketiranci vveliki večini (70%) menijo, da sonavodila potrebna, čeprav obstaja področna zakonodaja, npr. ZGD-1, ki naj bi bila pravno bolj zavezujoča od konkretnegapodzakonskega predpisa in naj bi podrobneje urejala javno rabo slovenskega jezika po posameznih področjih. Tudi za področno zakonodajo v ve­čini (57%) menijo, da nevsebuje dovolj natančnih določil. Opozarjajo zlasti na nejasnost določil tretje in četrte alineje tretjega odstavka 20. člena ZGD-1, ki se nanašajonadomišljijska poimenovanja in mrtve jezike. Ob navajanju predlogov rešitev za navedene težave so večinoma izrazili potrebo po bolj natančnih, nedvo­umnih in enotnih navodilih. Pojavil seje tudi predlog po nadzoru in sankcijah v primeru neupoštevanja oz. napačne rabe že sprejetih pravil. Velika večina referentov (94%) je vsaj venemprimeru že zavrnila predlog vpisa firme oz.imenavsodni register ali drugo uradno evidenco. Na vprašanje, koliko je zavrnitev, so odgovori različni, v povprečju pa anketiranci ocenjujejo, da je zavrnjenih do 10% imen. Ob tem jih je nemalo navedlo, da se z uporabnikom vprimeru izbire zakonsko neustreznega poimenovanja že pred dokončno oddajo vloge za registracijo poslovnega subjekta pogovorijo oz. mu svetujejo, kakšno naj bo ime, da bo glede naveljavna zakonska določila jezikovnoustrezno. Med naj­pogostejšimi razlogi za zavrnitev imena referenti navajajo tujejezičnost imena ter njegovo neskladnost znormoslovenskega (knjižnega) jezika, občasno pa je ime zavrnjeno, ker je bilo predlagano ime že registrirano. Referentisopovedali, da njihovi uporabniki vpretežni večini željo po regi­straciji tujejezičnega imena upravičujejo s prepričanjem, da takšno ime prispeva k boljši prepoznavnosti na tujih trgih. Pogost argument je tudi, da se je nekoč tujeje­zična imena dalo registrirati, danes pa zakonodaja tega ne dopušča več. Hkrati za­radi obstoječih omejitev podjetnikom velikokrat zmanjka idej, kakšno ime izbrati, zato iščejo slabe kompromise med svojo vizijo poimenovanjain pravili, za katera menijo, da jih prekomerno ovirajo. 3.3 Pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost Analiza ZJRS in njegovega uresničevanja (Accetto idr. 2009; prim. Meden –Zad­nikar 2009)13 je pokazala, da podjetniki dojemajo veljavna določila ZJRS v zvezi z jezikom firm in imen pravnih oseb zasebnega prava kot preveč restriktivna. 13 Anketni vprašalnik raziskave je izpolnilo 38 anketirancev (od 506), zato navedeni odgovori služijo le kot usmeritev razmišljanja o morebitnih težavah podjetnikov z določili 17. in 19. člena ZJRS in 20. člena ZGD-1. Podobna stališča so kazale pobude, ki so jih posamezniki in gospodarske družbe naslavljali na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.14 Na Mi­nistrstvu so ugotavljali, da so določila 20. člena ZGD-1 za nekatere poslovne subjekte preveč omejujoča in da si podjetniki želijo možnosti uporabe tujejezič­ne firme. Opozarjali so, da se želja po uporabi tujejezičnih izrazov v firmi kaže tudi v trendu povečevanja uporabe tujejezičnih izrazov v firmah, ki jih poslovni subjekti registrirajo na podlagi tretje alineje drugega odstavka 20. člena ZGD-1, torej kot domišljijsko poimenovanje, ki ne vsebuje tujih črk. V anketi Accetto idr. 2009 so podjetniki navedli, da jih obstoječa zako­nodaja omejuje pri uveljavitvi na tujih trgih in v primeru franšiznih obratov. Predlagali so delno sprostitev zakonskih določb glede rabe tujejezičnih izrazov, in sicer z argumentom, da so slovenski izrazi (za izdelke, storitve) potencialnim strankam včasih slabše poznani kot tujejezični izrazi. Opozorili so, da bi morala biti zakonska določila bolj nedvoumna, tj. da nebi smelo prihajati do različnih tolmačenj zakonskih določb, hkrati pa menili, da bi bilo nujno pri uporabnikih jezika dvigniti splošno zavest o (javni) rabi slovenščine. Po njihovem mnenju bi morala zakonodaja predvideti več ukrepov korek­tivne in preventivne narave, kar bi prispevalo k dvigu zavesti o ustrezni rabi slovenščine (Meden – Zadnikar 2009: 465, 469). Kljub temu so anketiranci kar v 82% odgovorili, da ZJRS na njihovo delo­vanje nima vpliva, delež tistih, ki zakona ne bi spremenili, pa je le malo manjši, tj. 79%. Določbe ZJRS je sicer poznalo slabih 40% anketiranih podjetnikov (Accetto idr. 2009: 25, 26). Natančnejših podatkov o naravi težav, s katerimi se podjetniki zaradi obstoječe zakonodaje soočajo, ta raziskava ne nudi. Sorazmerno jasen in objektiven vpogled v raziskovano tematiko ponuja raziskava Gliha Komac idr. (2014: 39–52)15 oizkušnjah uporabnikov, ki soza opravljanje svoje dejavnosti registrirali, tj. vpisali v sodni register oz. druge ura­dne evidence, firmo oz. ime pravne osebe zasebnega prava v obdobju 2006– 2013.16 Večinski delež anketiranih (77%) ob registraciji svoje dejavnosti zaradi izbire firme oz. imena ni imel težav, slaba četrtina anketirancev (23%) pa je naletela na ovire. Nekaj več kot polovica slednjih je imela težave, ker predlaga­no ime ni bilo slovensko, ni bilo v skladu z normo slovenskega knjižnega jezika, je bilo že zasedeno ali pa so imeli uradniki težave s presojanjem, ali je zakonsko ustrezno ali ne. 14 Npr. dopisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, poslana Ministrstvu zakulturo 16.10.2013 in 26. 5. 2014 (prim. Ferčič idr. 2014: 159–160). 15 V raziskavi je sodelovalo 1022 anketirancev, tj. pribl. 3% vzorca oz. 0,5% celotne populacije, kar stroka (Blejec 1976: 341) zagovarja kot ustrezen vzorec. 16 Gre za obdobje po sprejetju ZJRS in na njem temelječega podzakonskega predpisa Navodilo o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme in ZGD-1. Leta 2014 sonaAJPES-u vzpostavili bolj celovit in poenotennačin reševanja vlog ter sprejeli smernice za razreševanje jezikovnih zadreg, povezanih z ugotavljanjem ustreznosti (jezika) imen poslovnih subjektov glede na zakonska določila. Na vprašanje, kako bi se zgoraj naštetim težavam z registracijo imena lah­ko izognili, polovica anketirancev predlaga ukinitev zakonskih omejitev glede rabe katerega koli tujega jezika (in tujih črk). Predlog so utemeljevali z željo po poslovanju na tujih, mednarodnih trgih in posledično potrebo po v tujem jeziku prepoznavnem, izgovorljivem in zapisljivem imenu. Precejšen delež (22%) na­sprotuje vsakršnim zakonskim omejitvam, 6% anketiranih pa je izrazilo potrebo po bolj natančnih, nedvoumnih, jasnih in aktualiziranih zakonskih določbah. Po­sebej so poudarili nejasno delitev na slovenske in neslovenske izraze, potrebo po posodobitviNavodila o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme, vsaj kar zadeva podatke o aktualnih jezikovnih priročnikih in drugih virih, ter željo po dosto­pu do imenika že uporabljenih imen oz. firm. Predlagali so tudi poenostavitev imenaoz.firme, zlasti kar zadeva navedbe oz.zahtevo po oznaki dejavnosti v daljšem imenu, in izrazili željo po večji strokovni usposobljenosti uradnikov, ki svetujejo in odločajo o ustreznosti izbranih imen. Večina anketirancev (73 %) je svoj poslovni subjekt že nameravala regi­strirati s slovenskim imenom, medtem ko jih je več kot četrtina (27%) to želela opraviti z neslovenskim imenom. Željo, da bi registrirali poslovni subjekt z neslovenskim imenom, je večina (66%) utemeljila z argumentom, da bi bili s tem imenom bolj prepoznavni in bi se lažje uveljavili na tujih trgih. Razširjeno je tudi prepričanje, da je izbira imena stvar posameznikove svobodne odločitve (44%), da je predlagano tujejezično ime bolj atraktivno in posredno omogoča boljše poslovanje podjetja (42%), iz­kazovalo naj bi odprtost družbe (28%) ipd. Slaba petina anketirancev (19%) je želela tujejezično ime, ker po njihovem mnenju v slovenščini ni ustreznega izraza, ki bi že z (enobesednim) imenom izkazoval dejavnost njihovega poslov­nega subjekta. Opozorili sotudi na diskriminatornost aktualne zakonodaje, saj naj bi vsi, ki so svoj poslovni subjekt registrirali pred letom 2006, svoje ime lahko ohranili, hkrati pa tisti, ki so vmes svoj poslovni subjekt zaprli, pa ga želijo ponovno registrirati z istim (neslovenskim) imenom, tega ne morejo več. Pogost razlog za izbiro tujejezičnega imena je želja po registraciji (v tujini) že uveljav­ljenega (umetniškega) imena. Velika večina anketirancev (81%) ve, da morata biti firma oz. ime poslov­nega subjekta, ki registrira svojo dejavnost v RS, po veljavni slovenski zako­nodaji v slovenščini. Anketa je hkrati pokazala, da je poznavanje konkretnih določil ZJRSin ZGD-1pri anketirancih precej slabše; z zakonoma je seznanjena manj kot polovica (42%) vprašanih. Tisti, ki zakonodajo poznajo, so jo v večini primerov (85%) pri izbiri imena upoštevali. Večina anketirancev (59%) veljavne zakonodaje v zvezi z firmami oz. ime­ni pravnih oseb zasebnega prava ne bi spreminjala. 3.3.1 Jezikovna analiza firm oz. imen pravnih oseb zasebnega prava, registriranih leta 2014 Jezikovna analiza firm oz. imen pravnih oseb zasebnega prava (Gliha Komac idr. 2014: 53–55)17 potrjuje že opaženo. V zvezi z imeni so odprta vprašanja povezana tako s prepoznavanjem (ne)slovenskosti imen kot tudi s siceršnjo jezi­kovno (ne)ustreznostjo, kot razumemo (zdi se, da ne hoteno) neujemanje imen s pravili aktualne slovenske knjižnojezikovne norme. Slednje seprepogosto kaže v tipkarskih in pravopisnih napakah (npr. napačne oz. manjkajoče črke v imenih, neustrezni zapisi skupaj –narazen, (ne)stični zapis, napačna raba pomišljaja oz. vezaja, težave z vejicami). Opozarjamo tudi na to, da pri tujih imenih prihaja do odstopanja od norme danega tujega jezika, torej do napačnih zapisov tujih besed, ki pa obenem prav zaradi napake padejo v kategorijo domišljijskih imen. Kratka imena je mogoče razdeliti v šest skupin. Prvi dve sta z vidika določa­nja (ne)slovenskosti in siceršnje jezikovne ustreznosti povsem neproblematični: skupina, kjer sta kot ime navedena ime in priimek (lastnika), in skupina imen, ki izhaja iz v slovenskem jeziku ustaljenih in večinoma povsem nevtralnih poi­menovanj (tudi prevzetih), npr. Parabola, Vitalnost, Zahod. Nekatera kažejo na poseben premislek in (bolj ali manj ustrezno) jezikovno ustvarjalnost pri izbiri imena, npr. Ščebet, Limonca, Se smejim in zdravo živim, Postrešček, Turizem na vasi, L na kvadrat, Vezalka, Veseli kužek, Čenča, Sladki studio, Nora norica.V tretji skupini so imena sprepoznavnim narečnim ozadjem, npr. Škedn, Bambola, Punčara, oz. imena z večjo alimanjšo prisotnostjo pogovornosti, ki se kaže zgolj naleksikalni ravni, vzapisu ipd., npr. Špital za prjatle, Mala malca, Prfoksa.V četrti skupini so imena, katerih neslovenskost je takoj prepoznana že iz zapisa in pri katerih je očitno, da se izgovarjajo in berejo po pravilih nekega drugega jezika, največkrat angleščine.18 V peti skupini so imena, ki so skozi presojevalne postopke najverjetneje prišla kot domišljijska; gre zaimena,ki vslovenskem je­ziku nimajo nikakršnega pomena in gre vresnicizapoimenovanja domišljijskih likov in fantazijskih predstav (manjši del), ali za imena, pogosto načrtno (ali pa iz nevednosti) spremenjena in sestavljena iz tujejezičnih prvin, npr. Greenvest, Consulto, La Cremavera, Optiweb, Lumalshop, M-farm, M-ala.19 V šesti skupini soimena latinskega izvora in kot taka dopustna, npr. Anglia, Anglicus, Robinia, Cassiopeia, Historia.Najdemotudi imena, ki verjetno prihajajo iz latinščine, so pa zdaj zapisana z angleško transkripcijo. 17 V jezikoslovno analizo je bilo zajetih 1923 kratkih imen (tj. tistih, s katerimi poslovni subjekti običajno poslujejo) in popolnih imen poslovnih subjektov, ki so svojo dejavnost registrirali leta 2014, ko se je delo AJPES-ovih sodelavcev, ki opravijo precejšen del registracij, poenotilo in so dobili podrobnejša in bolj izdelana pravila za presojanje ustreznosti firm in imen. 18 Ker ZJRS in ZGD-1 tuja oz. neslovenska imena prepovedujeta, so imena s standardizirano tujo transkripcijo redka. 19 Taka imena so problematična, saj so v slovenskem jeziku pomensko izpraznjena, za uporabnike tujih jezikov pa lahko tudi kazalec jezikovne nekultiviranosti uporabnikov tujejezičnih poime­novanj. Kot zakonsko nesporna lahko označimo imena iz prvih dveh skupin, saj osebna imena v nobenem primeru ne morejo biti problematična ali pa gre za uve­ljavljeno nevtralno slovensko občnoimensko besedje. Pri uvrščanju imen v tretjo skupino so že težave, saj gre za nenevtralno besedje z vidika knjižnosti (tj. za poimenovanja iz narečij, slenga, pogovornega jezika), naletimo pa tudi na težave z zapisovanjem. Za vse tri skupine imen velja, da jih (povprečni) govorec sloven­skega jezika lahko prebere in razume, torej jih stega vidika lahko označimo kot slovenska. V zadnjih treh skupinah soimenazbolj ali manj prepoznavnim elementom tujosti. Mejna je predvsem skupina domišljijskih imen, ki jih lahko razdelimo na tista, ki jih govorec slovenskega jezika lahko prebere v skladu z običajnim iz­govorom slovenskih glasov, npr. Prativa, Emtronik, Lektoris, Bonima, Adepto, Metroid, Supleks, ter na imena,ki so sestavljenaiz elementov, za katere slovensko govorečemu ni nujno jasno, kaj v zapisanem zaporedju predstavljajo, in zato tudi ne ve, kako naj jih bere, npr. Al-cro, BKodelia, iVOKS, iSON, VoMed.Vprašanje se zastavlja tudi pri imenih, ki vsebujejo elemente tujih jezikov ter različne kom­binacije zaporedij malih in velikih črk oz. števk in ločil, npr.A3j, Part3, Pr+Vi. 4 sklepi Veljavna pravna ureditev je temeljni okvir, ki določa (želeno) podobo jezikovne krajine, zato je ključnega pomena, da določbe, ki urejajo področje javne rabe slo­venščine, uresničujejo potrebe in interese različnih skupin uporabnikov ter da so uresničljive. V dosedanjih raziskavah o problematiki pravne ureditve na področju firm oz. imen pravnih oseb zasebnega prava se je pokazalo, da uporabniki želijo nekoliko manj restriktivne določbe, opozarjajo pa tudi na njihovo neusklajenost in, v dolo­čenih primerih, njihovo (ne)uresničljivost, zaradi česar prihaja do neenakopravne pravne obravnave uporabnikov. Relevantna zakonodaja se je po letu 2014, ko je bila izvedena raziskava, katere rezultate podrobneje predstavljamo, nekoliko spremenila. Zadrega je, da seje spremenil le enpodročni zakon, ostala zakonodaja pa je ostala nespremenjena. Prihaja torej do še večje neusklajenosti zakonskih določb, posledično pa še do manj oz. slabše razvidne jezikovne krajine, ki naj bi jo pravni okvir določal. Neskladje med predpostavljeno podobo slovenske jezikovne krajine, kot jo izrisuje aktualna pravna ureditev, in izpričano jezikovno krajino, ki kaže na razmeroma pestro zbirko različnih imen, včasih tudi jezikovno nekorektnih oz. nedomišljenih, opozarja, da problema izbire jezika firm oz. imen pravnih oseb zasebnega prava ni mogoče zadovoljivo in dokončno razrešiti na zakonski ravni, čeprav si je začim boljšo formalno rešitev treba prizadevati. Ključnega pomena je večji poudarek najezikovnivzgoji in izobraževanju vseh treh ključnih skupin uporabnikov, tj. splošnih uporabnikov, dejanskih uporabnikov, ki se odločijo za registracijo lastnega poslovnega subjekta, in uradnikov, ki to registracijo urejajo. Le tako bomo vzgojili samozavestne in kompetentne govorce slovenščine, ki se bodo zavedali pomena vzpostavitve ustrezne jezikovne krajine in bodo že sami v večjem deležu za svoje poslovne subjekte izbirali slovenska imena. Končujemo z mislijo, da je treba posameznika že od začetka vključevanja v družbeno življenje ozaveščati in razvijati tudi njegovo jezikovno lojalnost oz. jezikovno (samo)zavest, tj. zavest ojeziku kot pomembnem identifikacijskem in povezovalnem elementu, ki je imel in ima v našem kulturnemprostoru pomembno vlogo. Odraža naj jo tudi podoba slovenske jezikovne krajine. liteRatuRa Accetto idr. 2009 =Matej Accetto idr., Analiza Zakona o javni rabi slovenščine in njegovega ure­sničevanja: zaključno poročilo o izvedbi javnega naročila št. 45/2009, Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo, 2009. Blejec 1976 =Marijan Blejec, Statistične metode za ekonomiste,Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1976. Ferčič idr. 2014 =Aleš Ferčič –Nataša Gliha Komac –Simona Klemenčič –Jani Kozina –Rajko Knez–Nina Ledinek –Matjaž Tratnik, Izbrani vidiki jezikovne situacije v Republiki Sloveniji v vlogi presoje učinkovitosti njene veljavne zakonske ureditve: raziskovalni projekt, Maribor: Pravna fakulteta, Inštitut za javno upravo in narodne skupnosti –Ljubljana: ZRC SAZU, Inšti­tut za slovenski jezik Frana Ramovša –Geografski inštitut Antona Melika, 2014. Ferčič – Knez – Tratnik 2014 = Aleš Ferčič – Rajko Knez – Matjaž Tratnik, Izbrana jezikovna pravna vprašanja in zakonodajni predlogi, v: Ferčič idr. 2014, 72–119. Gliha Komac idr. 2014 =Nataša Gliha Komac –Simona Klemenčič –Jani Kozina –Nina Ledinek, Sociolingvistični uvid, v: Ferčič idr. 2014, 10–71. Gložančev 2000 = Alenka Gložančev, Imena podjetij kot jezikovnokulturno vprašanje, Ljubljana: Rokus, 2000 (Slavistična knjižnica 3). Jezikovno razsodišče 1984 = Jezikovno razsodišče 1980–1982, gradivo zbral in obdelal Janko Moder, Trst: Založništvo tržaškega tiska – Celovec: Drava, 1984. Kržišnik idr. 1983 = Erika Kržišnik – Marija Smolić – Mojca Utroša – Breda Pogorelec, Jezik v gospodarstvu, v: Slovenščina v javnosti, ur. Breda Pogorelec idr., Ljubljana: Republiška konfe­rencaSocialističnezvezedelovnega ljudstva Slovenije –Slavistično društvo Slovenije, 1983, 47–55. Kržišnik 1992 =Erika Kržišnik, Nomen est omenali pa tudi ne, Jezik in slovstvo 37 (1992), št. 8, 242–243. Kržišnik 2002 =Erika Kržišnik, Nomen est omen ali pa tudi ne (II), Jezik in slovstvo 47 (2001/02), št. 4, 175–177. Marušič 2006 = Franc Marušič, Merila za ugotavljanje/prepoznavanje slovenskosti ali nesloven­skosti imen podjetij, zavodov, društev in drugih pravnih oseb zasebnega prava,Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici, 2006. Marušič – Žaucer 2009 =Franc Marušič –Rok Žaucer, Tujejezična imena lokalov, obratov, poslov­nih prostorov ter stališča Slovenije do njih, Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici, 2009. Marušič – Žaucer 2012 = Franc Marušič – Rok Žaucer, Teoretično-empirična raziskava o jezi­kovnopolitičnih učinkih obstoječega pravnoformalnega okvira statusa in rabe slovenščine in drugih jezikov v javnosti, Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici, 2012. Meden – Zadnikar 2009 =Ahac Meden –Gita Zadnikar, Analiza Zakona o javni rabi slovenščine in njegovega uresničevanja, v: Infrastruktura slovenščine in slovenistike, ur. Marko Stabej, Ljub­ljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009 (Obdobja 28), 463–470. Navodilo o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme =Navodilo o ugotavljanju jezikovne ustrez­nosti firme pravne osebe zasebnega prava oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost, pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco,Uradni list RS, št. 53/2006. Pogorelec idr. 1983 =Breda Pogorelec idr. (ur.), Slovenščina v javnosti, Ljubljana: Republiška kon­ferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in Slavistično društvo Slovenije, 1983. Shohamy – Gorter 2009 =Elana Shohamy –Durk Gorter (ur.), Linguistic Landscape: Expanding the Scenery, New York: Routledge, 2009. Stabej 2006 =Marko Stabej, Jezikovna opremljenost mesta in meščanov, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 42: mesto in meščani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbor­nik predavanj, ur. Irena Novak Popov, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2006, 223–235. Stabej 2012 =Marko Stabej, Jezik, nazori in nadzor, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kul­ture 48: ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in literaturi, ur. Aleksander Bjelčevič, Ljublja­na: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012, 11–20. Toporišič 1991 =Jože Toporišič, Družbenost slovenskega jezika, Ljubljana: Državna založba Slo­venije, 1991. Ustava = Ustava Republike Slovenije,Uradni list RS, št. 47/2013. ZDru-1 = Zakon o društvih (ZDru-1-UPB2), Uradni list RS, št. 64/2011. ZGD-1 = Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006, 60/2006, 26/2007, 33/2007, 67/2007, 100/2007, 10/2008, 68/2008, 42/2009, 65/2009, 3/2011, 91/2011, 32/2012, 57/2012, 82/2013. ZGD-1-NPB10 = Zakon o gospodarskih družbah, 3. 9. 2015. ZJRS = Zakon o javni rabi slovenščine,Uradni list RS, št. 86/2004, 8/2010. ZU = Zakon o ustanovah,Uradni list RS, št. 70/2005 (UPB-1), 91/2005. ZZ = Zakon o zavodih,Uradni list RS, št, 8/1996, 36/2000, 127/2006. ZZad = Zakon o zadrugah,Uradni list RS, št. 97/2009. summaRy The linguistic landscape in Slovenia and current legislative provisions: Use of Slovenian in naming companies, legal entities, and natural persons operating registered businesses (a sociolinguistic perspective) Legislative issues concerning Slovenian and the role of language in public use were already considered crucial for Slovenian linguistic studies in the 1980s. Stress was placed on problems of names of firms; see the conference Slovenščina v javnosti (Slovenian in Public Use, 1983) and statements inJezikovno razsodišče 1980–1989, Toporišič 1991). This article deals with the results of the 2014 sociolinguistic survey on legislative effects on the Slovenian linguistic landscape. Focus is placed on issues concerning the use of Slove­nian in naming companies, legal entities, and natural persons operating registered businesses. The relevant statutory provisions arenot entirely in accordance with each other. The authors have limited the research to problems concerning defining Slovenian versus non-Slo­venian names or assessing the level of Slovenianness of names of businesses and legal enti­ties of private law. Focused is placed on the attitudes of users (those affected by the current legislative provisions as well as those in charge of supervising its application) regarding the effectiveness and justifiability of the current legislative provisions. The article explores the possibilities of implementing the provisions, their effects, and their consequences. varJa cvetko orešnik – Janez orešnik naRavna skladnja in slOgOvni RazlOček med dvojniCama cobiss: 1.01 V okviru naravneskladnje (osnove katere sopovzetevdodatku)seprispevek osredinja na pare skladenjskih dvojnic, med katerimi je slogovni razloček (npr. ena dvojnica je knjižne narave, druga dvojnica je pogovorne narave). Naravna skladnja zna napovedovati razmestitev slogovnega razločka po dvojnicah. Jezikovno gradivo je angleško. Zajetih je 16 primerov slogovnih razločkov. Ključne besede: angleščina,naravnaskladnja, skladenjska dvojnica, slogovni razloček, odvisni stavek Natural Syntax: Stylistic contrast between two syntactic variants In the framework of Natural Syntax (the basics of which are summarized in the Appen­dix), this article focuses on certain pairs of syntactic variants between which a stylistic contrast obtains (e.g., one variant being formal, the other informal). Natural syntax can predict the assignment of stylistic contrasts within two variants. The language material is English. Altogether, sixteen cases of stylistic contrast are discussed. Keywords: English, Natural Syntax, syntactic variant, stylistic contrast, dependent clause Ta prispevek obravnava v okviru naravne skladnje slogovne razločke med dvojni­cami, pri čemerse določa samo, ali je dvojnica (bolj) pogovorna ali (bolj) knjižna. V tem skromnem obsegu se dajo slogovni razločki napovedovati. A že to je osu­pljiva novost naravne skladnje, saj slogovni razločki sploh niso skladenjske narave in torej nebi pričakovali, da bi sedali obdelovati sprijeminaravneskladnje. In vendar! Pisca prispevka bi nadvse rada to prvo predstavitev nečesa novega zasnovala v celoti na slovenskem jezikovnem gradivu, vendar je v okviru slovenske skladnje še premalo podatkov o slogovnem razločku med primerljivima dvojnicama. Zato sva izbrala angleško gradivo, ki ga ni malo in je po najinem mnenju zaneslji­vo. Naslonila sva se predvsem na angleško slovnico za jezikoslovce Rodneyja Huddlestona in Geoffreyja K. Pulluma (Huddleston – Pullum 2002). Tam je (na 1800 straneh zlasti oskladnji,nanekaterih mestih vpovezavissemantiko) relevantnih podatkov skoraj 180, ažal niso vsi uporabni ali pa seenak podatek ponavljanacelo do petih mestih. Nekoristno je predvsem, kar ta slovnica navaja kot skonstruirano od predpisovalcev, jezikovnih brusov ali nekaterih vplivnih izo­braževalnih ustanov. Takega sicer ni kdove koliko; če se izloči, preostane ok. 150 dobrihpodatkov,intesvavseobravnavalazorodjinaravneskladnje.Iziddelaje bilbrezizjemeuspešen,vendarmordanevvsehprimerihenakozanesljiv.Sklici narelevantnamestasonajunamrečzanašalitudivrazdelkeslovnice,kisonama bilišetuji,in/alikjeršenisvaimelaizkušenjspraktičnouporabonaravneskladnje. V nadaljevanju predpostavljava, da je bralec obveščen o osnovah naravne skladnje.Zgoščenosopredstavljenevdodatkunakoncuprispevka;posebejželiva bralčevopozornostpritegnitikseznamuosnovnihmerilnaravneskladnje(malce domišljavo imenovanih tudi »aksiomi«). Osnovnalestvicanaravnostijeprislogovnihrazločkih>nat(pogovorno,knji­žno).Utemeljenajezznanookoliščino,damnogojezikovsplohnepremoreknji­žnegajezikaaligarabiredko(npr.samovobredju).Torejjepogovornonaravno po tipološkem načelu, točka (h) v seznamu aksiomov. Pravkar navedena osnovna lestvica se da po naših pravilih razširiti na dva veljavnanačina,in sicer v>nat(pogovornoinknjižno,samo knjižno) in v>nat (samo pogovorno, pogovorno in knjižno). Posplošitev: vrednostA je vedno bližje pogovornemu,vrednostBpavednobližjeknjižnemu.Vskladustoposplošitvi­jo stasmiselnitudilestvici>nat (bolj,manj) /pogovornoter >nat(manj, bolj)/ knjižno.Kateroizmednaštetihdodatnihlestvicbomokdajuporabili,boodločilo jezikovno gradivo posamične izpeljave. Zapokušino:vnadnarečnislovenščinijevključeno je vse razen večerje pogo­vorneinknjižnenarave;vključeno je vse razen večerja jesamopogovornenarave (sodbaoslogovnemrazločkujenajina);nasprotnoodteganimed(stisnjenozapi­sanima)dvojnicamaposvetujte se z zdravnikom ali (s) farmacevtom nikakršnega slogovnega razločka. Osrednji del prispevka si dovoljujeva uvesti s posebno preprosto ponazori­tvijo (iz besedotvorja). Govor bo o slogovnem razločku med angleškima samo­stalnikoma doctor in doc, oboje ‘doktor, največkrat zdravnik’. Dvojnica doctor jenevtralnenarave,dvojnicadoc papogovornenarave.Vkolikimerisedajote razmere napovedati, je razvidno iz naslednje izpeljave: (1) Angleščina.Dvojnicidoctor in doc serazlikujetaslogovno:doctor jebeseda nevtralnenarave(torejpogovornainknjižna),besedadoc paserabisamovpogo­vornem jeziku. Dvojnici:doctor in doc.–Okoljeizpeljavejenaravno,torejbodelovalovzpored­no povezovanje vrednosti lestvic, ki bosta navedeni v nadaljevanju. (Komentar: vprašanjeokoljasmotukajkarobšli;vnadaljnjihizpeljavahpabookoljeigralo pomembno vlogo.) 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (doc, doctor) Tj., dvojnica doc je bolj naravna od dvojnice doctor. – Po načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (samo pogovorno, pogovorno in knjižno) (Komentar: ta lestvica edina med zgoraj naštetimi različki lestvic o slogovnem razločku odseva slogovne razmere v tu zajetem gradivu.) 2.Deluje vzporedno povezovanje. 3.Posledice: Čejezikločimeddoc in doctor,takodajeenamožnostsamopogovorna,drugapa pogovornainknjižna,tedajtežidoc,dabibilsamopogovornenarave,indoctor teži, da bi bil pogovorne in knjižne narave. Q.E.D. 4.Komentar.Napoved,navedenavtočki3,jepravilna.Temeljipaa.naizbrani inutemeljeniubeseditvilestvice1.1terb.naokoljuizpeljave(kismogaizjemo­masamoomenili)inposledičnonavrstipovezovanjavrednostilestvic.(Lestvico 1.2 smo vzeli iz gradiva, ki je navedeno v prvem odstavku izpeljave. Na izbiro te lestvice ne moremo vplivati.) Z drugimi besedami: če naravna skladnja pra­vilno določiokolje izpeljave inlestvico1.1,se danapovedati slogovnirazloček medobravnavanimadvojnicama,tj.,kateradvojnicajeboljpogovornainkatera boljknjižna.Natančnejšedoločitveslogovnegarazločka(npr.samopogovornoali pogovornoinknjižno)soodvisneodtega,katerolestvicooslogovnemrazločku izberemo kot vložek v točko 1.2. Izvsegarelevantnegagradiva,kigavsebujeslovnicaHuddlestonainPulluma iz leta 2002, sva v ta prispevek uvrstila samo izpeljave o slogovnih razločkih v odvisnikih (v odvisniških stavkih in polstavkih). Začenjava z izpeljavo (2): (2) Angleščina.Nameraselahkoizraziznamernimodvisnikom,npr.so that we can be sure of a quorum ‘takodabisizagotovilikvorum’.Taknamerniodvisnik jenekolikoknjižen.Sestavinathat sesmeizpustiti,npr.so we don’t have to rush ‘takodanamnebibilotrebahiteti’(Huddleston–Pullum2002:727–728).Na­merni veznikso (brez that) je precej pogovorne narave (Quirk idr. 1985: 565). Dvojnici: (veznik namernega odvisnika) so that in so. – V izpeljavi ni govor o vsakršnirabiveznikovso in so that,temvečsamoorabitehveznikovvnamer­nihodvisnikih.Torejjeokoljeizpeljave»namerniodvisnik«,tapajesemantične narave,zatoje(popravilihnaravneskladnje)križnopovezovanjezamrznjeno(in preostane samo vzporedno povezovanje). 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (so, so that) / veznik namernega odvisnika Tj.,veznikso je bolj naraven od veznika so that.–Ponačelunajmanjšeganapora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (pogovorno, knjižno) 2.Deluje vzporedno povezovanje. 3.Posledice: Čejezikloči(vnamernihodvisnikih)medveznikomaso in so that, tako da je en veznikpogovornenarave,drugiveznikpaknjižnenarave,tedajteživeznikso, da bi bil pogovorne narave, veznikso that pa teži, da bi bil knjižne narave. Q.E.D. (3) Angleščina. Namera se med drugim izraža z veznikoma in order that ‘(z name­nom) da bi’ in so that ‘zato da bi’ (npr. in order that I may make adequate prepa­ration ‘da bi mogel izvesti primerno pripravo’, he issued white gloves so that his customers should not soil their hands ‘oskrbel je bele rokavice, zato da si njegove stranke ne bi mazale rok’). Veznik in order that je bolj knjižen kot veznik so that (Huddleston – Pullum 2002: 1000–1001). Dvojnici: veznik in order that in veznik so that.–Oba veznikase primerjata samo, kolikor se rabitav namernem odvisniku, zaradi česar je njuno okolje namerni od­visnik, ta pa je semantične narave, zato je križno povezovanje zamrznjeno. 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (so that, in order that) Tj.,so that je bolj naravno od in order that.–Po načelu najmanjšega napora, točka (b)v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (manj, bolj) / knjižno 2.Deluje vzporedno povezovanje. 3.Posledice: Če jezikloči (v namernem odvisniku) med veznikoma in order that in so that, tako da je eden manj knjižen, drugi pa bolj knjižen, tedaj teži veznik so that, da bi bil manj knjižen, in veznikin order that teži, da bi bil bolj knjižen. Q.E.D. (4) Angleščina. Podredni veznik lest ‘da ne’ se veže z osnovno obliko glagola, npr. we invited her husband too, lest he feel left out ‘povabila sva tudi njenega soproga, dasenebi počutil odrinjenega’, ali pa sshould + nedoločnik, npr. we invited her husband too, lest he should feel left out enak pomen. Prvi zgled je malo bolj knjižen kot drugi (Huddleston – Pullum 2002: 187). Omenjeno osnovno obliko glagola štejeva za subjunktiv. Dodatne podatke o skladenjskem vedenju veznika lest dajejo slovarji:they were afraid to complain about the noise lest they annoyed the people next door ‘bali so se pritožiti zaradi hrupa, da ne bi ujezili ljudi v sosednjem stano­vanju’. Najin vtis je, da so to slogovno nevtralni različki. Dvojnici: (lest v protivnem odvisniku) subjunktiv/should + neodločnik in povedni naklon.–Protivni odvisnik je semantične narave, torej zamrznekrižno povezova­nje. 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (povedni naklon, subjunktiv/should + nedoločnik) Tj., povedni naklon je bolj naraven od subjunktiva/should + nedoločnika. –Poved­ni naklon je v številnih jezikih kodiran ničto in je zato naraven po načelu najmanj­šega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (pogovorno in knjižno, samo knjižno) 2.Deluje vzporedno povezovanje. 3.Posledice: Če jezik loči (v protivnem odvisniku, uvedenem z lest) med povednim naklo­nom in subjunktivom/should + nedoločnik, tako da je ena možnost pogovorna in knjižna, druga pa samo knjižna, tedaj teži povedni naklon, da bi bil pogovorni in knjižni, in subjunktiv/should + nedoločnik težita, da bi bila samo knjižna. Q.E.D. (5) Angleščina. Med dopustnimi vezniki je s stališča slogovnega razločka najbolj smiselno primerjati veznika though ‘čeprav’ (ta je pogovorne narave) in albeit ‘čeprav, resda’ (ta je omejen naknjižno rabo), kadar je njun komplement negla­golski polstavek, npr. though an American citizen, he has never lived in the States ‘čeprav je ameriški državljan, ni nikoli živel v Ameriki’,the book covers the whole field, albeit somewhat superficially ‘knjiga pokriva celo področje, čeprav (a resda) nekoliko površno’ (Huddleston – Pullum 2002: 736). Dvojnici: (dopustni odvisnik) though in albeit. – Okolje je naravno: »dopustni odvisnik«. 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (though, albeit) / veznik dopustnega odvisnika Tj., veznik though je bolj naraven kot veznik albeit.–Dopustni veznik though se rabi veliko več kot dopustni veznik albeit, zato je though naravenpo načelu po­gostnosti, točka (č) v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (pogovorno, knjižno) 2.Deluje vzporedno povezovanje. 3.Posledice: Če jezikloči (pri veznikih dopustnih odvisnikov) med though in albeit, tako da jeenamožnost pogovorna, druga možnost pa knjižna, tedaj teži albeit, da bi bil knjižne narave, inthough teži, da bi bil pogovorne narave. Q.E.D. (6) Angleščina. Če je v protazi pogojne povedi za sedanjost osebna glagolska oblika od ‘biti’, stoji ta v subjunktivu ali v povednem naklonu, npr. if such a demonstration be/is made ‘če bi se priredila taka demonstracija’. Oblika be je samo knjižna. Subjunk­tiv drugih glagolov je v tej zgradbi zelo izjemen (Huddleston –Pullum 2002: 745). Dvojnici: (v pogojnem odvisniku) be in is.–Okolje je naravno, ker je omejeno na eno sámo slovarsko enoto (‘biti’) in na pogojni odvisnik, ki je semantične narave. 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (povedni naklon, subjunktiv) / protaza pogojne povedi za sedanjost Tj., povedni naklon je bolj naraven od subjunktiva. –Povedni naklon je po jezikih največkrat kodiran ničto, zato je naraven po načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (pogovorno in knjižno, samo knjižno) 2.Deluje vzporedno povezovanje. 3.Posledice: Če jezik loči (pri glagolu ‘biti’ v protazi pogojne povedi za sedanjost) med poved­nim naklonom in subjunktivom, tako da je en naklon pogovorne in knjižne narave, drugi naklon pa samoknjižne narave, tedaj teži povedni naklon, da bi bil pogo­vorne in knjižne narave, subjunktiv pa teži, da bi bil samo knjižne narave. Q.E.D. 4.Opomba. Podobno knjižne narave je subjunktiv be v zgledu whether it be good or bad ‘naj bo dobro ali slabo’ (Huddleston – Pullum 2002: 765). (7) Angleščina. »Izčrpni pogojni odvisniki« so tisti, ki v celoti naštevajo izklju­čujoče se pogoje za uresničitev nadrednega glavnega stavka, npr. I’m buying it whether we can really afford it or not ‘kupil jo bom, najsi si to v resnici lahko privoščimo ali ne’; en pogoj za nakup je uresničen s tem, da si ga lahko privo­ščimo, drugi pogoj za nakup pa je uresničen kljub temu, da si nakupa ne bi smeli privoščiti (Huddleston – Pullum 2002: 761). »Vsebinski odvisniki v vlogi izčrpnega pogojnega odvisnika, ki je prislovno dolo­čilo«. (Skladenjske zgradbe te vrste nekažejovslovenščini nikakršnih skladenj­skih posebnosti, vangleščini pa je drugače.) V takih stavkih je osebna glagolska oblika bodisi subjunktiv (in stavek je tedaj knjižne narave) bodisi povedni naklon (in stavek je tedaj nevtralne narave), npr. whether it be/is in the theatre, in fiction, or on television ‘najsi je to v gledališču, v proznem leposlovju ali nateleviziji’. Oba naklona –povedni in subjunktiv –sta dovoljena razenzelo izjemoma samo pri glagolu ‘biti’ (Huddleston – Pullum 2002: 1001). Dvojnici: (vsebinski odvisniki v vlogi izčrpnega pogojnega odvisnika, ki je pri­slovno določilo) povedni naklon in subjunktiv. – Okolje je naravno, ker je omeje­nonaenosámo slovarsko enoto (‘biti’) in napogojni odvisnik (ki je semantične narave). 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (povedni naklon, subjunktiv) Tj., povedni naklon je bolj naraven od subjunktiva. –Povedni naklon je po jezikih največkrat kodiran ničto, zato je naraven po načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (pogovorno in knjižno, samo knjižno) 2.Deluje vzporedno povezovanje. 3.Posledice: Če jezik loči (pri vsebinskih odvisnikih v vlogi izčrpnega pogojnega odvisnika, ki je prislovno določilo) med povednim naklonom in subjunktivom, tako da je en naklon pogovorne in knjižne narave, drugi naklon pa samoknjižne narave, tedaj teži povedni naklon, da bi bil pogovorne in knjižne narave, subjunktiv pa teži, da bi bil samo knjižne narave. Q.E.D. 4.Opombe 4.1.Vsebinski odvisnik je privzeta vrsta odvisnikov, ki nevključuje oziralnih in primerjalnih odvisnikov (Huddleston – Pullum 2002: 62). Vsebinski odvisnik je skladenjska, ne semantična enota. 4.2. Enak zgled iz SSKJ pod najsi 2: v tem pogledu so vse ženske enake, najsi živijo v mestu ali na deželi.(Namestonajsi bi lahko bil če,vendar ima najsi ožji pomen; pogosto je namreč znak, da sledi naštevanje izbire, česar veznik če nikoli ne nakazuje.) (8) Angleščina.Na začetku odvisnika se podredni veznik that ‘da’ včasih izpušča. Odvisnik brez that se več rabi v pogovornem jeziku, npr. I think it’s a good idea ‘mislim, da je to dobra zamisel’ (Huddleston – Pullum 2002: 953). Dvojnici: ±[podredni veznik that].–Okolje je nenaravno: »podredni veznik« in/ali »odvisnik«, a ker izpeljava obravnava samo eno slovarsko enoto, namreč podredni veznik that, je križno povezovanje zamrznjeno. 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (–, +) / podredni veznikthat Tj., odsotnost veznika that je bolj naravna kot njegova navzočnost. – Po načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (samo pogovorno, pogovorno in knjižno) 2.Deluje vzporedno povezovanje. 3.Posledice: Če jezik loči (v that-stavkih) med navzočnostjo in odsotnostjo veznika that, tako da je ena možnost samo pogovorne narave, druga možnost pa pogovorne in knji­žne narave, tedaj teži odsotnost veznika that, da bi bila samo pogovorne narave, in navzočnost veznikathat teži, da bi bila pogovorne in knjižne narave. Q.E.D. (9) Angleščina. V zelo pogovornem jeziku se namesto veznika that ‘da’ lahko rabi veznik how ‘da’, npr. and told him how his cattle were being rustled ‘in mu je povedal, da njegovo živino kradejo’ (Huddleston – Pullum 2002: 954). Dvojnici: (how) ‘da =pomen veznika’ in ‘kako =pomen načinovnega prislova’. – Okolje je naravno: pomen veznikov je semantične narave in izpeljava obravnava enoslovarsko enoto. Da seobravnavaressamoenaslovarska enota, nedve,se vidi po okoliščini (omenjeni v Huddleston – Pullum 2002: 954), da veljajo za how ‘da’ nekatere izmed bistvenih skladenjskih omejitev, ki jih uboga tudi how ‘kako’. 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (‘da’, ‘kako’) /how Tj., pomen ‘da’ je bolj naraven od pomena ‘kako’. –Pomen ‘da’ je domala po­mensko prazen. Ogovorjeni lažje odkodira pomen ‘kako’, in ta moraposledično biti omenjen na mestu B lestvice. Po načelu ogovorečem in ogovorjenem, točka (a)v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (samo pogovorno, pogovorno in knjižno) 2.Deluje vzporedno povezovanje. 3.Posledice: Če jezikloči (pri slovarski enoti how) med pomenoma ‘da’ in ‘kako’, tako da je en pomen samo pogovorne narave, drugi pa pogovorne in knjižne narave, tedaj teži pomen ‘da’, da bi bil samo pogovorne narave, in pomen ‘kako’ teži, da bi bil pogovorne in knjižne narave. Q.E.D. Opomba.How je predvsem načinovni prislov ‘kako’. Kakor how vangleščinise kako v slovenščini lahko rabi v pomenu ‘da’, npr. ne zaveda se, kako ‘da’je žena hudo bolna (SSKJ pod kako 3, kjer pa ni omenjen morebitni slogovni razloček med ‘da’ in ‘kako’). (10) Angleščina. Odločevalni vprašalni odvisniki so uvedeni z veznikoma if ‘ali’ in whether z enakim pomenom, npr. I wonder if/whether he has read it ‘sprašujem se, ali jo je prebral’. Raba veznika if je nekoliko bolj pogovorna od rabe veznika whether. Glavna posplošitev pa se glasi:ceteris paribus je veznik if bolj pogovorne narave, veznik whether pa bolj knjižne narave (Huddleston – Pullum 2002: 972–974). Dvojnici: (veznik odločevalnega vprašalnega odvisnika) if in whether.–Okolje je naravno: »odločevalni vprašalni odvisnik«, torej semantično določena enota. 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (if, whether) / veznik odločevalnega odvisnega vprašalnega stavka Tj., veznik if je bolj naraven od veznika whether.–Po načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (bolj pogovorno, bolj knjižno) 2.Deluje vzporedno povezovanje. 3.Posledice: Če jezikloči (v odločevalnem odvisnem vprašalnem stavku) med veznikoma if in whether, tako da je eden bolj pogovorne narave, drugi pa bolj knjižne narave, tedaj teži veznik if, da bi bil bolj pogovorne narave, in veznik whether teži, da bi bil bolj knjižne narave. Q.E.D. (11) Angleščina. Namesto it is vital that they not accept the offer ‘ključno je, da ponudbe ne sprejmejo’ (kar je z zanikalnim glagolom odvisnika samo knjižno) senevtralno reče it is vital that they do not accept the offer zenakim pomenom (Huddleston – Pullum 2002: 994–995). Dvojnici: (glagol odvisnika) not accept in do not accept. – Okolje je nenaravno: »nikalnost« in »odvisnik«. That-stavek ni semantične narave, je vsebinski odvisnik. 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (not accept, do not accept) / glagol odvisnika Tj.,not accept je bolj naravno od do not accept.–Po načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (pogovorno in knjižno, samo knjižno) 2.Deluje križno povezovanje. 3.Posledice: Če jezikloči (v that-odvisniku) med not accept in do not accept, tako da je ena možnost samo knjižna, druga pa pogovorna in knjižna, tedaj teži not accept, da bi bilo samo knjižno, indo not accept teži, da bi bilo pogovorno in knjižno. Q.E.D. Opomba. O vsebinskem odvisniku gl. izpeljavo (7), točka 4.1. (12) Angleščina. Če je vsebinski odvisnik sestavina povedi za pogojnost, je v ta­kem odvisniku lahko subjunktiv, a ta je samo knjižne narave (in se celo bliža sta­ rinskosti), npr. if the mind be immaterial, its functions ought to be unaffected ‘če jeumnesnovnenarave, bi njegove funkcije morale biti zunaj vpliva česar koli’. Vendar je subjunktiv praktičnoomejen na glagol ‘biti’. Drugače se rabi nevtralno povedni naklon: whether he likes it or not ‘če mu je to všeč ali ne’ (Huddleston – Pullum 2002: 1000). Dvojnici: (vsebinski odvisnik v povedi za pogojnost) povedni naklon in subjunk­tiv. – Okolje je naravno: »pogojni odvisnik«. 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (povedni naklon, subjunktiv) / v pogojnem odvisniku Tj., povedni naklon je bolj naraven od subjunktiva. –Povedni naklon je navadno kodiran ničto, zato je naraven po načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (pogovorno in knjižno, samo knjižno) 2.Deluje vzporedno povezovanje. 3.Posledice: Če jezikloči (v vsebinskih odvisnikih povedi za pogojnost) med povednim naklo­nom in subjunktivom, tako da je ena možnost samo knjižna, druga možnost pa po­govorna in knjižna, tedaj teži subjunktiv, da bi bil samo knjižne narave, in povedni naklon teži, da bi bil pogovorne in knjižne narave. Q.E.D. 4.Opomba. O pojmu vsebinski odvisnik gl. izpeljavo (7), točka 4.1. (13) Angleščina. Podredni vezniki as, as if, as though ‘kot (bi)’ se v pogovornem jeziku lahko glasijo like.Zgledi z veznikom as: [primerjalni odvisnik:] it’s not as good as it was last year ‘ni tako dobro, kot je bilo lani’; [vsebinski odvisnik:] he fell as he was getting in the bath ‘padel je, ko se je spravljal v banjo’. Zgledi z veznikomlike: [primerjalni odvisnik:] it was just me and Eileen getting drunk to­gether like we used to in the old days ‘(tam sva bila) samo jazin Eileen in ga pila, kot sva to počela prej’; [vsebinski odvisnik:] it seems like we’re going to get into a speck of trouble ‘kaže, da bomo zašli v manjšo težavo’. Veznik like v vlogi vez­nikov as if, as though: you look like you need a drink ‘zdiš se mi potreben pijače’ (Huddleston – Pullum 2002: 1017 op., 1158). Dvojnici: (podredni veznik) as, as if, as though in like.–Primerjalni odvisniki so naravni, ker sosemantične narave; vsebinski odvisniki sokot odvisniki brez se­mantičnega razreza nenaravni. V takih razmerah se uveljavi naravnost kot privzeta izbira. 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (like, as/as if/as though) / podredni veznik Tj., veznik like je bolj naraven od veznikov as/as if/as though. –Veznik like se rabi več kot veznik as in tudi kot veznika as if, as though (ima torej večje področje rabe kot ti trije vezniki skupaj) in je zato naraven po načelu pogostnosti, točka (č) v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (samo pogovorno, pogovorno in knjižno) 2.Deluje vzporedno povezovanje. 3.Posledice: Če jezik loči (pri podrednih veznikih) med as/as if/as though in like, tako da je ena možnostsamopogovorna, druga pa pogovorna in knjižna, tedaj teži veznik like, da bi bil samopogovorne narave, in vezniki as/as if/as though težijo, da bi bili pogovorne in knjižne narave. Q.E.D. 4.Opombe 4.1.Vsebinski odvisnik: gl. izpeljavo (7), točka 4.1. 4.2.Področje rabe se vnaravni skladnji ureja z načelom pogostnosti, točka (č) v seznamu aksiomov. (14) Angleščina. Oziralni odvisnik the answers to which he already knows ‘od­govore na katerega (on) že pozna’ je razmeroma knjižne narave; doživlja popoln premik tiste samostalniške zveze, ki vsebuje oziralni zaimek. Preostala različka (to which he already knows the answers in which he already knows the answers to)–vsi trije sosopomenski–sta nevtralne naravein doživljata nepopoln pre­mik tiste samostalniške zveze, ki vsebuje oziralni zaimek (Huddleston –Pullum 2002: 1041). Dvojnici: (samostalniška zveza, ki vsebuje oziralni zaimek) popoln in nepopoln premik na začetek stavka. – Okolje je nenaravno: »odvisnik«. 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (popoln, nepopoln) / premik na začetek stavka Tj., popoln premik je bolj naraven kot nepopoln premik. –Po načelu o potekih, točka (e) v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (pogovorno in knjižno, samo knjižno) 2.Deluje križno povezovanje. 3.Posledice: Če jezik loči (v oziralnem odvisniku) med popolnim in nepopolnim premikom na začetek stavka, tako da je ena možnost samo knjižna, druga pa pogovorna in knjižna, tedaj teži popolni premik, da bi bil samoknjižne narave, in nepopolni premik teži, da bi bil pogovorne in knjižne narave. Q.E.D. (15) Angleščina. Oziralni odvisniki, ki se začenjajo z glagolnikom/deležnikom + oziralnim zaimkom (npr. passing which confers on the student a virtual guaren­tee of a place at the university ‘uspešno opravljanje katerega da študentu skoraj poroštvozamestonauniverzi’),sozelo knjižni. Izjema sonevtralnispeaking/ talking of which/whom ‘o čemer/katerem že govorimo’, ki uvajajo temo stavka, a ta izjema tu ne bo obravnavana (Huddleston – Pullum 2002: 1043). Uvajalo passing which se nevtralno glasithe passing of which. Dvojnici (oziralni odvisnik, uveden zglagolnikom/deležnikom + oziralnim za­imkom)passing which in the passing of which.–Okolje je nenaravno: »podredno uvajalo« in/ali »odvisnik«. 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (passing which, the passing of which) / uvajalo oziralnega odvisnika Tj.,passing which je bolj naravno kot the passing of which.–Po načelu najmanj­šega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (pogovorno in knjižno, samo knjižno) 2.Deluje križno povezovanje. 3.Posledice: Če jezikloči (v oziralnih odvisnikih, ki se začenjajo z glagolnikom/deležnikom + oziralnim zaimkom) med tipoma passing which in the passing of which, tako da se en tip rabi samo knjižno, drugi tip pa pogovorno in knjižno, tedaj teži tip passing which,da bi se rabil samoknjižno, in tip the passing of which teži, da bi se rabil pogovorno in knjižno. Q.E.D. (16) Angleščina. Oziralno uvajalo lahko poleg oziralnega zaimka vsebuje samos­talniško jedro, npr. which expenses ‘kateri odhodki’. V takem primeru je samostal­niško jedro vedno ponovitev enakega samostalniškega jedra, ki se pojavlja nekje v bližnjem predhodnem besedilu, npr. they refuse to support the UN’s expenses [...], which expenses are not covered by the regular budget ‘nočejoprispevati k odhod­kom OZN [...], kateri odhodki (saj ti odhodki) nimajo kritja v rednem proračunu’. Taki oziralni odvisniki sosamoknjižni. Če pa je samostalniško jedro (neponov­ljeno) v takem oziralnem uvajalu, da je po zgradbi predložna zveza, npr. in which case ‘v katerem primeru’, je oziralni odvisnik nevtralne narave, npr. I may be late, in which case I suggest you start without me ‘morda bom zamudil, v katerem pri­meru (in v tem primeru) predlagam, da začnete brez mene’ (Huddleston –Pullum 2002: 1044). Dvojnici: (uvajalo oziralnega odvisnika) which expenses ter in which case.–Oko­lje je nenaravno: »podredno uvajalo«. 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (which expenses, in which case) Tj.,which expenses je bolj naravno kot in which case.–Po načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (pogovorno in knjižno, samo knjižno) 2.Deluje križno povezovanje. 3.Posledice: Če jezikloči (v uvajalu oziralnega odvisnika) med tipoma which expenses ter in which case, tako da je en tip samo knjižnenarave, drugi tip pa pogovorne in knji­žne narave, tedaj teži tip which expenses, da bi se rabil samo knjižno, in tip in which case teži, da bi se rabil pogovorno in knjižno. Q.E.D. Dodatek: osnove naravne skladnje Naravna skladnja je deduktivna jezikoslovna teorija (v razvoju), ki določa pred­postavke, na podlagi katerih se napovejo (in torej sinhrono razložijo) neke (ob­liko)skladenjske razmere. Osnovni vrsti predpostavk so lestvice naravnosti in pravila povezovanja med soodnosnimi vrednostmi katerih koli dveh lestvic. Vsake (obliko)skladenjske razmere so predstavljene kot dve primerljivi dvojni­ ci.Naravna skladnja ne vsebuje tvorbene sestavine. Osnovna oblika lestvic naravnosti je >nat (A, B), kjer je A bolj naravno od B.Dovoljeni sta tudi dve razširjeni lestvici, namreč >nat (A + B, B) in >nat (A, A + B), ki sta veljavni, če je veljavna soodnosna lestvica oblike >nat (A, B). Iz Siebenreich 2016 dodajam: Lestvica osnovne oblike >nat (A + B) je veljavna, kolikor so veljavna osnovna načela teorije, ki lestvico podpirajo. Lestvica razšir­jene oblike >nat (A, A + B) ali >nat (A + B, B) je veljavna, kolikor verjamemo, da smo v izpeljavo vključili pravi različek razširjene lestvice. Sledijo merila, s katerimi naravna skladnja utemeljuje lestvice naravnosti. (a) Parameter govorca/ogovorjenega. Na lestvici >nat (A, B) je vrednost A na­ravna za govorca (in manj naravna za ogovorjenega); vrednost B je manj na­ravna za govorca (in bolj naravnaza ogovorjenega). Osnovna lestvica se glasi >nat (ugodno zagovorca, ugodno zaogovorjenega). Ta pogled nanaravnost je vjezikoslovju dobro znan(Havers 1931: 171), in sicer pod imenoma težnja po gospodarnosti (ki jo goji predvsem govorec) in težnja po natančnosti (ki je pred­vsem v interesu ogovorjenega). Po Mayerthaler 1981: 13sl. predpostavljamo, da je govorec središče spora­zumevanja, zaradi česar so govorčeve lastnosti zvečine naravne; npr. biti prva slovnična oseba in/ali osebek in/ali človeško in/ali moško (!) in/ali ednina in/ali določno in/ali nanašalno itd. Kar je ugodno zaogovorjenega, je najbrž manj naravnozagovorca. To je v naravni skladnji ključna točka in pri njej bo naravna skladnja vztrajala, dokler kak dober protiprimer te točke ne ovrže. Kot ponazoritev navajava, da je tvorba kake daljše samostalniške zveze lahko »utrudljiva« za govorca (tj. zanj manj naravna), a občutno lajša odkodiranje, ki ga opravi ogovorjeni (tj. zanj je bolj naravna). (b) Načelo najmanjšega napora (Havers 1931: 171). Kar je bolj v skladu s tem načelom, je za govorca bolj naravno. Kar je (za govorca) kognitivno preprosto, se tvori zlahka, se zlahka prikliče iz spomina itd. (c) Stopnja včlenjenosti vzgradbo. Kar je bolje včlenjeno vsvojo zgradbo, je za govorca bolj naravno. Kot približek velja, da je za govorca manj naravno, kar tiči na robu zgradbe, in bolj naravno, kar je znotraj zgradbe. (č) Pogostnost. Kar je bolj pogostno kot pojavnica, je za govorca bolj naravno. Kar je govorcu kognitivno bolj preprosto, se rabi več. (Toda obratno ni res: kar je za govorca naravno, ni nujno bolj pogostno.) (d) Majhen nasproti velikemu razredu. Raba majhnega razreda je za govorca bolj naravna kot raba velikega razreda. Med sporočanjem govorec lažje izbira iz majhnih razredov kot iz velikih. (Tu gre za pogostnost različnic.) (e) Načelo o potekih. Vsak potek je naraven. Zgledi poteka: premik, ujemanje, posnemanje. (f) Sprejemljiva nasproti nesprejemljivi rabi. Sprejemljivo je za govorca bolj naravno kot nesprejemljivo. Temeljni razlog za sprejemljivost neke skladenjske enote je ravno njena večja naravnost (za govorca) v primerjavi z neko soodnosno nesprejemljivo enoto. (h) Kar je bolj razširjeno po jezikih sveta, je za govorca bolj naravno (tipološko merilo). Kar je za govorca kognitivno bolj preprosto, se uresničuje v več jezikih. Ta merila (a–h)(odslej imenovana tudi aksiomi) sobila že uporabljena ob jezikovnem gradivu različnih jezikov in različnih (obliko)skladenjskih razmer. Pri takem delu so naju merila kar naprej prisiljevala, da sva nekatere rešitve zavračala in dajala prednost drugim rešitvam. Na podlagi te spodbudne izkušnje bova sedanji seznam (a–h) ohranila, dokler kak prepričljiv in nepopravljiv pro­tiprimer ne zbudi dvomov o teh aksiomih. Tak dogodek bi bil sploh v temeljnem interesunaravne skladnje. Edini realistični cilj deduktivnih teorij je namreč, da se nazadnje ovržejo. Kakršno koli popravljanje aksiomov (razen lepotnega) bi zmanjšalo možnosti za ta zaželeni dokončni izid. Zgornja merila naravnosti se rabijo za utemeljevanje lestvic naravnosti. Na­vadno zadošča, da se neka lestvica utemelji z enim samim merilom, ki podpre vrednost A ali vrednost B lestvice; nepodprta vrednost zavzameedini preostali položaj na lestvici. Seveda se sme lestvica podpreti z več kot enim merilom. Morebitna protislovja med merili, uporabljenimi ob neki lestvici, serazrešijoz omejitvami, veljavnimi za kombinacije meril. Doslej sva izrekla le malo takih omejitev, saj še nisva naletela na veliko uporabnega ključnega jezikovnega gra­diva. Lestvice naravnosti so bistveni del t.i. izpeljav, s katerimi naravna skladnja izraža svoje napovedi o razmerah v jezikovnem gradivu. Zgled izpeljave: Angleščina. Kratnostni števniki sestojijo navadno iz glavnega števnika in besede times (npr.four times ‘štirikrat’), le za najnižje števnike so na voljo enobesedni izrazi: once ‘enkrat’, twice ‘dvakrat’ in starinsko thrice ‘trikrat’ (Collins Cobuild 1990: 270–271). Dvojnici: tiponce in tip four times. 1.Domneve naravne skladnje: 1.1.>nat (tiponce, tip four times) Tj., tip once je bolj naraven kot tip four times.–Po merilu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2.>nat (nizko, manj nizko) / število Tj.,nizkoštevilojeboljnaravnoodmanj nizkega števila (Mayerthaler 1981: 15). –Nizka števila so govorcu lažje dostopna. Po parametru o govorcu/ogovorjenem, točka (a) v seznamu aksiomov. 2.Pravila vzporednega povezovanja soodnosnih vrednosti: vrednost A teži po povezavi z vrednostjo C, vrednost B teži po povezavi z vrednostjo D. Gl. spodaj opombo 4.1. 3.Posledice: Če jezik pri kratnostnih števnikih loči med nizkimi in manj nizkimi števili, tako da rabi ena vrsta števil vzorec four times in druga vrsta števil vzorec once, tedaj težijo nizka števila k rabi vzorca once in manj nizka števila k rabi vzorca four times. Q.E.D.(Ne pričakujemo obratnih razmer.) 4.Opombe 4.1.Vrednost A lestvice 1.1 (=tip once) teži k povezavi zvrednostjo C lestvice 1.2(=nizko število). Vrednost B lestvice 1.1 (=tip four times) teži k povezavi z vrednostjo D lestvice 1.2 (=manj nizko število). Podobno v preostalih izpeljavah, s temda je povezovanje (drugače kot tukaj) pogosto križno. Križno povezovanje je razloženo v nadaljevanju. 4.2.Naravna skladnja nemore napovedati, kje je meja med nizkimi in manj niz­kimi števili. 4.3.Henning Andersen je soavtorja Janeza Orešnika opozoril na vzporeden sestav kratnostnih števnikov, in sicer one additional time, two/three/four additional times itd., ki ne vsebuje razdelitve na dva dela, kakršna je predmet zgornje izpeljave. Donald Reindl (osebno sporočilo) je dodal še one more time, two/three/four more times itd. Ta izpeljava trdi, da razmere ne morejo biti obratne, tj., da bi števniki nad two (ali three) bili enobesedni in števniki pod three (ali four) dvobesedni. Vse napovedi naravne skladnje se omejujejo na take skromne trditve o majhni verjetnosti obra­tnih razmer. V izpeljavah igrajo pomembnovlogo pravila povezovanja; prim. točko 2 v zgornji izpeljavi. Pravila povezovanja uravnavajo povezave soodnosnih vrednosti na lestvicah, udeleženih v kateri koli posamezni izpeljavi. Povezovanje je vzporedno ali križno. Recimo, da se soodnosni lestvici glasita >nat (A, B) in >nat (C, D). Vzporedno povezovanje združi v par vrednosti A in C ter vrednosti B in D. Križno povezovanje združi A z D in B s C. Vprašanje velike pomembnosti je, kdaj je povezovanje vzporedno in kdaj križno. Privzetiprimer je vzporedno povezovanje. Križno povezovanje je nujno, kadar je izpeljava omejena na jezikovno gradivo znotraj »nenaravnega okolja«. Slednje je opredeljeno kot vrednost B na lestvici >nat (A, B). Zgled. Na lestvici >nat (glavni, odvisni) / stavek tvori vrednost »odvisni sta­vek«nenaravnookolje. Torej zahtevajo vseizpeljave, katerih jezikovno gradivo se nahaja v okolju »odvisni stavek«, križno povezovanje. Naravna skladnja se sicer ne ukvarja s pomenoslovnimi pojavi, a v redkih primerih pomenoslovje vendarle zaide vkako izpeljavo. Dosedanja izkušnja uči, da pomenoslovni pojavi nikoli ne sprožajo križnega povezovanja. Vztrajanje naravne skladnje pri razlikovanju med vzporednim in križnim povezovanjem izhaja posredno iz dela Henninga Andersena v okviru teorije zaznamovanosti. Andersen je v vseh človeških semiotskih sistemih opazil raz­mere, kot sonaslednje: ob vsakdanji priložnosti sonezaznamovananeformalna oblačila, formalna pa zaznamovana; ob praznični priliki so formalna oblačila nezaznamovana, neformalna pa zaznamovana (Andersen1972:45,zlastiop.23). Ta zgled, izražen z našimi lestvicami: (i)>nat (neformalna, formalna) / oblači­la, (ii)>nat (–, +) / zaznamovano.Tretja lestvica kot vir okolja izpeljave: >nat (vsakdanja, praznična) / priložnost. Če je okolje »vsakdanja priložnost«, je po­vezovanje v (i–ii) vzporedno; če je okolje »praznična priložnost«, je povezova­nje v (i–ii) križno. Kot je razvidno iz vseh najinihizpeljav, tudi iz sledečih, se naravna skladnja ne ukvarja z zbiranjem in razvrščanjem jezikovnega gradiva, temveč obravnava domalasamogradivo, ki je bilo že predhodno zbrano in razvrščeno ter je vtaki obliki dostopno v strokovni literaturi. Iz Siebenreich 2016 dodajam: V slovenski šoli naravnega jezikoslovja je na­loga izpeljav, da NAPOVEDUJEJO gradivske razmere, o katerih poteka izpeljava. Napovedi temeljijo na predpostavkah, (ki so maloštevilne in) ki so izražene v obeh lestvicah vsake izpeljave in v t.i. okolju izpeljave. Same predpostavke pa temeljijo na osnovnih načelih slovenske šole naravnega jezikoslovja. Če se dajo gradivske razmere napovedati, to ne pomeni nič manj, kot da ob resničnosti soodnosnih predpostavk niso samo take, kot res so, temveč sploh ne morejo biti drugačne, kot so. V tem smislu so gradivske razmere opisno razložene. Enako ravna mutatis mutandis tvorbena slovnica. navedenke Andersen 1972 = Henning Andersen, Diphthongization,Language 48 (1972), 11–50. Collins Cobuild 1990 =Collins Cobuild English Grammar, London: Collins, 1990. Havers 1931 = Havers, Wilhelm,Handbuch der erklärenden Syntax, Heidelberg: Winter, 1931. Huddleston – Pullum 2002 =Rodney Huddleston –Geoffrey K. Pullum, The Cambridge grammar of the English language, Cambridge: Cambridge University Press, 2002. Mayerthaler 1981 = Willi Mayerthaler, Morphologische Natürlichkeit, Wiesbaden: Athenaion, 1981. Quirk idr. 1985 =Randolph Quirk –Sidney Greenbaum –Geoffrey Leech –Jan Svartvik, A com­ prehensive grammar of the English language, London: Longman, 1985. Siebenreich 2016 = Nika Siebenreich, Delovanje naravnega oblikoslovja: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana: [N.Siebenreich], 2016. – Razmnoženo. SSKJ =Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU, 1970–1991. summaRy Natural Syntax: Stylistic contrast between two syntactic variants In the framework of Natural Syntax (the basics of which aresummarized in the Appen­dix), this article focuses oncertain pairs of syntactic variants between which astylistic contrast obtains (e.g., one variant being formal, the other informal). Somewhat unexpect­edly, stylistic contrasts can be largely predicted within Natural Syntax, although they are not syntactic features. Any prediction is successful under the assumption of Natural Syn­tax (expressed on a scale) that informal is more natural than formal, and provided that the correct values of the following variables are determined: (a) the two syntactic variants, (b) their relative naturalness expressed onascale, and (c) the environment of the deduction (and consequently the parallel or chiastic alignment of the values of the scales). The language material is English, extracted mostly from Huddleston and Pullum (2002). This descriptive grammar contains about 150 usable data on stylistic contrasts. However, only those are treated here that involve dependent clauses or at least their subor­dinators. For instance, clauses of purpose can be introduced with the more formal in order that or with the less formalso that. In all, sixteen cases of stylistic contrast are discussed. mateJ meterc empiRični pRistOpi k RazlOčevanju med nepaRemiološkimi in paRemiološkimi stavčnimi fRazemi cobiss: 1.01 Za raziskovanje meje med paremiološkim in neparemiološkim spektrom lahko uporabimo nekatere sociolingvistične in korpusne pristope. Najprej naszanima, ali je med govorci in raziskovalci določena skupina frazemov žanrsko uzaveščena ali ne.Potemseosredo­točamo na semantične in pragmatične sestavine, pogostnost vjezikovnem korpusu in na prisotnost ali odsotnost tipičnih paremioloških uvajalnih sredstev. Tako poskušamo raz­likovati med enotami, ki spadajo na rob paremiološkega spektra, in tistimi, ki spadajo na rob neparemiološkega spektra stavčne frazeologije. S tem predlagamo empirično ločnico med reki in neparemiološkimi stavčnimi frazemi. Ključne besede: stavčna frazeologija, paremiologija, rek, uvajalna sredstva, korpusno jezikoslovje Empirical approaches to distinguishing between the non-paremiological and paremiological sentential phrasemes Sociolinguistic and corpus-based approaches can be used to study the boundary between paremiological and non-paremiological material. This study primarily examines whether speakers and researchers perceive a certain group of phrasemes as being representative of the (paremiological) genre ornot. Second, it examines semantic and pragmatic features, the corpus frequency of these units, and the presence orabsence of introductory formu­las typical of paremiological units. In this manner it distinguishes units that should be placed at the edge of the paremiological spectrum from those that represent the edge of thenon-paremiological spectrum of sentential phraseology. It is proposed that aline be drawn between “sayings” and non-paremiological sentential phrasemes in this manner. Keywords: sentential phraseology, paremiology, saying, introductory formulas, corpus linguistics 1 RazpOn stavčnih fRazemOv in meRa njihOve uzaveščenOsti Ugotavljalismože (Meterc 2016), da sestopnja uzaveščenosti frazemov pri go­vorcihvprecejšnji meri zrcalitudi vstopnji (ne)raziskanosti frazeoloških tipov; uzaveščenost, ki je najmočnejša pri osrednjih žanrih na paremiološkem polu stav­čne frazeologije, slabi oz. je odsotna že pri mnogih tipih paremij, o katerih so ža­nrske predstave čedalje bolj razpršene in šibke (krilatice, splošnice, wellerizmi in antipregovori), najmanjša pa je uzaveščenost neparemioloških(nežanrskih) stavč­nih frazemov. Na pomanjkanjesistematičnih raziskav slovenske paremiologije je pred nedavnim opozorila Erika Kržišnik (2013), še širši spekter problematike pa senamprikaže,čeupoštevamopragmatičnipolstavčnefrazeologije(Jakop2006). Kakoširokojepoljestavčnefrazeologije,kažedejstvo,davčeškemslovarjustav­čnefrazeologijepregovoripredstavljajoleokoli10%gradiva(Čermák2014:55). Predstavilibomomnožicostavčnihfrazemovizrazličnihregistrov,nakatero smonaletelimedkorpusnimiinanketnimiraziskavamizaslovenskiparemiološki minimuminoptimum(Meterc2014).Večineizmednjihnivsodobnihslovarskih virihinzbirkahpregovorovinrekovizdrugepolovice20.stoletja.Grezaenote, ki so bodisi neparemiološke bodisi jim paremiološkosti ni preprosto dokazati. Z gotovostjolahkotrdimo,damednjiminipregovorov,oprisotnostirekovinpro­blematikitegažanra,nakaterosmožeopozorili(Meterc2016),pabomorazmislili vnadaljevanju.Frazemesopostavljamo,kerželimoizpostavitinjihovomedseboj­no razlikovanje po meri pragmatičnosti in referenčnosti oz. modeliranja stvarnosti. Pragmatični opis je lahko sestavni del opisa katere koli frazeološke enote, ne le pragmatičnihfrazemov(Kržišnik2007).Tudipomenskiopisdoločenihpregovorov biponašemmnenjumoralbitiopremljenstakimpodatkom,npr.prienotahČas je denar in Čas beži polegsemantičnihopisov(»izraža,daječasvelikovreden«in »izraža,dačashitromineva«)zopisom»izražaspodbudo,dasekajopravihitre­je«.Vkorpusnianalizibomoizpostavilisemantičneinpragmatičnelastnostifraze­mov,njihovopogostnostvpisneminustnemkorpusuter(ne)prisotnostuvajalnih sredstevobnjih.Osredotočilisebomonasamostalniška(inmednjimiposebejna žanrska)uvajalnasredstva,sajmenimo,dapričajoostopnjižanrskeuzaveščenosti enot.1 Neparemiološkistavčnifrazeminimajožanrskihznačilnosti,sopavspominu shranjenikotvnaprejizoblikovanapoved(Toporišič 1985) inzanjelahko upora­bimoistamerilaanomalnostiinkombinatoričneedinstvenostikotzapreostalefra­zeme(Čermák2001:93).Širokemuspektruneparemiološkihstavčnihfrazemovse frazeologija in frazeografija tako v slovenskem prostoru kakor tudi v svetovnem meriluposvečatamanjkotparemijaminbesednozveznimfrazemom.2 Odleta2000 pasejeokrepilozanimanjezato,karimenujemosporočanjski(StramljičBreznik 2000/01)alipragmatičnifrazemi(Kržišnik1994;2007;Jakop2006).Zanjesozna­čilniskrajneoblikoslovno-skladenjskeomejitve(Jakop2003:112)inpragmatični pomen (Kržišnik 2007: 141),kipomeni ustaljenoin leksikaliziranorabovtočno določenihokoliščinahoz.ustaljenofunkcijovdanemsobesedilu(Jakop2006:44). Frazeologi pa opozarjajo (Jakop 2003: 118; Verdonik 2014: 75), da razlikovanje med pragmatičnimi in nepragmatičnimi frazemi ni vedno preprosto, saj so med pragmatičnimi frazemi taki, pri katerih so razvidne tudi referenčne sestavine. 1 Zavedati se moramo dveh vidikov uzaveščenosti– uzaveščenerabe (govorec se v govorni situ­acijizaveda,dajeuporabilpregovoralirek)inuzaveščenostienotenasplošno(govorecbiznal žanrsko opredeliti enoto, če bi ga o tem povprašali), ki nas zanima v tem prispevku. 2 Vfrazeografskemsmislupredstavljaizjemočeškafrazeologija,kijesČermákovimdelomSlov­ník česke frazeologie a idiomatiky (2009)dobilaobseženslovarstavčnefrazeologije,vkaterem neparemiološki del močno prevladuje nad paremiološkim. 2 analiza uvajalnih sRedstev in pogostnosti izbRanih stavčnih fRazemOv v OdnOsu dO pRisOtnOsti RefeRenčnih in pRagmatičnih sestavin V analizo smo zajeli pester vzorec, v katerem lahko preverimo, kako mera pra­gmatičnostivariirainseprepletazreferenčnimisestavinami.Med20enotami,ki sijih bomo podrobneje ogledali, so frazemi, vkaterih prevladujejopragmatične sestavine,patudifrazemi,zakateresobistvenereferenčnesestavineinbijihlahko uvrstili bodisi med žanrsko neuzaveščenereke bodisimed neparemiološkerefe­renčnestavčnefrazeme.Zanimanas,kateramerilalahkoupoštevamo,dabimed temi tipi vzpostavililočnico. Stavčne frazeme smo v korpusih Gigafidain GOS iskali s preprostimi iskalnimi pogoji, oprtimi na posamezneleme, kakršne smo uporabili in podrobneje opisaliže pri ugotavljanju pogostnosti 300najbolj pozna­nih slovenskih paremij (Meterc 2014: 88). 2.1 Analiza pomenskih sestavin Čermák (2009: 1253) poudarja,dajepomen stavčnih frazemov primerljivs po­menomleksemov,patudispomenomtekstemov,katerega,kotugotavlja,jeziko­slovje redko sistematično opisuje. Poudarja, da se referenčno sestavino pri njih dadoločitišeleskonkretizacijogledenadenotateinkontekst.Zaradikomunika­tivne narave stavčnih frazemov je po Čermákovi oceni opis pomena ustrezen le obupoštevanjupetihsestavin:1.govorcev,2.razmerjamednjimi,3.situacije,4. akcije,kijoizraža,in5.nanašanjanasobesedilo(Čermák2009:1253).Pomenteh dejavnikovsporazumevanjapoudarjatudiNatašaJakop(2003:112).Vnaslednji preglednici teh sestavin pri 20 frazemih združujemo prvo in drugo točko. Preglednica 1: Razčlenitev pomenskih sestavin Stavčni frazem, Govorci in Situacija Akcija, ki jo Nanašanje na pogostnost in uvajalna razmerje med izraža sobesedilo sredstva njimi Ne me držati za besedo.2a Gigafida: 52 zgledov, / Značilno tako za javni kot za zasebni diskurz. Sogovorniku sporočamo zanj nov podatek. Relativiziramo točnost podatka ali resničnosti. Sledi domnevi ali nepreverjenemu podatku. Operacija uspela – Značilno tako Učinki nekega Izražamo, pacient umrl. za javni kot za delovanja so da pozitivno zasebni diskurz. ovrednoteni vrednotenje Gigafida: 30, GOS: pozitivno. učinkov nekega (znana šala, rek (3), delovanja ne prispodoba, nezrela odražadejanskosti. izjava, tista znana, strategija in manira) . 2a Indice,dagrezaobliko,kisejeizbesednozveznegafrazemaosamosvojilavstavčnifrazem, smo že navedli (Meterc 2016). . Stavčni frazem, pogostnost in uvajalna sredstva Ni, da ni. Gigafida: 217, GOS: 5 (geslo, po principu, v splošnem prevodu) In še bi lahko našteval (-a, -i). Gigafida: ok. 5400, GOS: 2, / To pa še ni vse. Gigafida ok. 1500 (v smislu TV-prodaje, kot pravijo v TV-oglasih) A(li) imaš rep? Gigafida: 3, / Vem, pa ne povem. Gigafida: 13, GOS: 1, / A je še daleč, ata Smrk? Gigafida: 5, (fraza (2), v stilu) Vozi, Miško. Gigafida: 35, (fraza, klic, v stilu, legendarni stavek) Ne moreš/morem verjeti Gigafida: ok. 10.000, GOS: 35, / Čao, Miki. Gigafida: 7, GOS: 1, / . Govorci in razmerje med njimi Značilno za zasebni diskurz. Značilno za javni diskurz Značilno tako za javni kot za zasebni diskurz, pogosto v rekla­mah ali v humorni aluziji nanje. Značilno za zasebni diskurz. Pogosto mlajšemu naslovniku. Značilno za zasebni diskurz. Značilno za zasebni diskurz. Značilno za zasebni diskurz. Značilno za zasebni diskurz. Značilno za zasebni diskurz. Situacija Sogovorniku opisujemo stanje, ki mu ni znano. Sogovorniku opisujemo stanje, ki mu ni znano. Sogovorniku opisujemo stanje, ki mu ni znano. Sogovornik pozabi zapreti vrata za seboj. Naslovnik pričakuje podatek, ki mu ni znan. Naslovnik vodi oz. ima podatek o oddaljenosti cilja, ki je lahko splošnejši od zaključka fizično opravljene poti. Naslovnik začenja dejanje ali se odloča zanj. / Dejanje, ki ga opisuje govorec, se zaključuje z jasnim rezom. Akcija, ki jo izraža Izražamo, da gre za presenetljivo veliko ali raznoliko množico. Izražamo, da gre za presenetljivo veliko ali raznoliko množico. Izražamo, da gre za presenetljivo veliko ali raznoliko množico. Izražamo spodbudo k dejanju. Humorno kljubujemo temu, da bi navedli neki podatek. Izražamo, da se nekaj že predolgo vleče. Izražamo zanimanje in neučakanost. Izražamo spodbudo na humoren način. Izražamo presenečenje. Pospremimo odločen zaključek dejanja. Nanašanje na sobesedilo Pogosto sledi naštevanju ali nadomesti to, kar sledi. Pogosto sledi naštevanju ali nadomesti to, kar sledi. Sledi navedenemu dejstvu ali naštevanju in napove, da še nekaj sledi v naštevanju. (gre za odziv na konkretno dejanje) Večinoma gre za repliko na vprašanje. Pogosto ji sledi ena izmed dveh ustaljenih replik sogovorca. »Daleč, daleč.« ali pa »Čisto blizu.«2b / / Po navadi na kon­cu povedi ali kot zaključek krajše pripovedne enote. 2b Oba dela frazema sta ustaljena; po Čermákovi tipologiji (2001: 441) ta enota spada med t. i. »intersubjektivne frazeme«. . Stavčni frazem, pogostnost in uvajalna sredstva Še ta udarec! Gigafida: 16, / To mi deli! Gigafida: 154, GOS: 2, / Moram potrkati. Gigafida:193, GOS: 2, / Ostalo je zgodovina. Gigafida: 316, / Ura je cajt/čas. Gigafida: 8, / Šalo na stran. Gigafida: ok 1070, GOS: 3 (z geslom) Malo za šalo, malo zares / za res. Gigafida: ok 1100, GOS: 5, / Figo pa x [íks]! Figo!3 Gigafida: 262, GOS: 5, / Saj ni res, pa je. Gigafida: 692 (kategorija (5), tipa (3), v slogu (2), v smislu, geslo, zgodba, zbirka, scenarij, napis, oddaja) Govorci in razmerje med njimi Značilno za zasebni diskurz. Značilno za zasebni diskurz. Značilno za zasebni diskurz. Značilno za javni diskurz. Značilno za zasebni diskurz. Značilno za javni diskurz. Značilno za javni diskurz. Značilno za zasebni diskurz. Značilno za javni diskurz, tipično za novinarske žanre. Situacija / / / Govorec o določeni tematiki ve več kot naslovnik. Nastopi čas, primeren za neko dejanje. Govorec preide na bolj resno temo. Govorec sporoča neki nov podatek. / Opisujemo neko nenavadno ali nepričakovano dejstvo. Akcija, ki jo izraža Izražamo nezadovoljstvo in presenečenje. Izražamo zadovoljstvo in spodbudo. Pozitivno vrednotimo neko stanje in izražamo upanje v njegovo ohranitev. Poudarjamo pomen predzgodbe in prepričanje, da je naslovnik seznanjen s preostalim. Spodbujamo k dejanju. Poudarjamo humorno naravnanost prejšnje izjave. Izražamo, da prinaša izjava, ki sledi, poleg humorja tudi tehten podatek. Izražamo nasprotovanje temu, kar je bilo že povedano. Izražamo, da je navedeno dejstvo presenetljivo. Nanašanje na sobesedilo / / Večinoma kot odgovor na vprašanje, pogosto pa tudi kot odziv na lastno izjavo. Sledi predzgodbi in napove zamolk dejstev, ki naj bi bila splošno znana. / Sledi šaljivi izjavi. / Lahko je v vlogi replike na tujo ali lastno izjavo. Po navadi frazemu sledi opis presenetljive situacije. V preglednici naštete sestavine bi prišle prav v težnji po čim bolj celostnem opisu v frazeološkem slovarju, kakršnega je v svojem slovarju dosegel Čermák (2009). 2c Greza primer elipse, skatero nastane enobesedna varianta stavčnega frazema. Problematiki v slovenskem prostoru še ni bilo posvečeno kaj dosti pozornosti, sta jo pa glede čeških frazemov obravnavali Kopřivová in Hnátková (2012: 164). Razčlenitev pomenskih sestavin nam kaže, da je za enote Ne moreš verjeti, Še ta udarec, Figo pa x, Čao, Miki, Vem, pa ne povem, Ura je cajt, Vozi, Miško, Ali imaš rep? in To mi deli bistven pragmatični opis. Preostali frazemi močno tematizirajo predmetnost, zato pri njih le pragmatični opis ne bi zadoščal, čeprav sopragmatične sestavine vrazlični meri prisotne tudi pri njih. V bolj jedrnatem opisu za potrebe splošnega slovarja, ki bi se opiral predvsem na tretji stolpec po­menskega opisa vnaši preglednici, bi pri dveh enotah (A je še daleč, ata Smrk? in Moram potrkati) morali izpostaviti tako pragmatično sestavino oz. odziv na okoliščine rabe kot tudi referenčno semantično sestavino oz. opis okoliščin rabe, pri preostalih pa bi zadoščal le slednji. Odgovoritimoramonavprašanje, ali iz tega izhaja, da stavčnih frazemov s prevladujočimi referenčnimi sestavinami ne moremo omejiti le na paremiološke žanre. 2.2 Uvajalna sredstva Uvajalna sredstva nam lahko koristijo kot indici o žanrski uzaveščenosti enot. Tudi v njihovi razvrstitvi se zrcali ločnica med povsem pragmatičnimi stavčnimi frazemi in stavčnimi frazemi, v katerih so poleg pragmatičnih okrepljene tudi referenčne sestavine. Med zgoraj naštetimi devetimi frazemi, za katere je najbolj primeren pragmatični opis, samo ob frazemu Vozi, Miško najdemo nekaj uva­jalnih sredstev, ki senanašajonaizvor tega frazeologiziranega filmskega citata. Med enajstimi stavčnimi frazemi, za pomenski opis katerih bi bila samo njiho­va pragmatična funkcija premalo, smo pri sedmih našli samostalniška uvajalna sredstva. Glede prisotnosti tipov uvajalnih sredstev se je potrdilo opažanje ob krajši preverbi v okviru razmišljanja o laičnih izrazih za stavčne frazeme(Meterc 2016). Najdena samostalniška uvajalna sredstva so podobna (»geslo«, »fraza«, »po principu«, »v stilu« in »v slogu«) kot pri osrednjih paremioloških žanrih, sopa bistveno redkejša in med njimi ni tipičnih žanrskih oznak (rek, pregovor, izrek) z izjemo enoteOperacija uspela – pacient umrl.Zelo malo samostalniških oznak ima npr. frazem Ni, da ni (le enkrat geslo in princip), ki je sicer dokaj po­gost. Bolj pogosta so pri njem opisna uvajalna sredstva kot »lahko bi rekli«, »kot bi se reklo v današnjem žargonu mladih«, »brez slabe vesti bi lahko rekli«, »kot se rado reče« in »saj pravimo«. 2.3 Pogostnost Upoštevamo, da je bila povprečna pojavitev paremije iz paremiološkega mini­mumavFidaPLUS 101,54 (Meterc 2014: 116). Za korpus Gigafida sicer takega podatka nimamo. Če sklepamo po paremijah Hiti počasi, Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal in Pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven, ki so se v FidaPLUS pojavile s številom zgledov blizu povprečja (99, 100 in 101), lahko po številu nji­hovih zgledov v Gigafidi (295, 242 in 158) ocenimo, da se tu povprečje umešča v interval med 200 in 300 zgledi.Zavedati se moramo, da je Gigafida neuravnotežen referenčni korpus, v katerem močno prevladujejo besedila novinarskih žanrov, kar segotovo odraža vnižji pogostnosti frazemov, ki soznačilni zazasebni diskurz, poleg tega pa moramo ob štetju izločiti ponavljajoče se zglede iz istega vira ter neprototipne zglede, kakor smo storili v okviru doktorskega dela (Meterc 2014: 92–93). Da mnogi očitni neparemiološki pragmatični stavčni frazemipo pogostnosti prekašajo paremiološke, smo opazili že ob delu s korpusom GOS (Meterc 2015). Povprečna pogostnost neparemiološkega pola stavčne frazeologije je očitno mno­go višja od povprečne pogostnosti paremiološkega, vsekakor pa jo bomo z večjo gotovostjo lahko določili šele na dovolj obsežnem vzorcu najrazličnejših nepa­remioloških stavčnih frazemov. Verjetno je bližje pogostnostnim intervalom be­sednozveznih frazemov, za katere je bilo že ob korpusu Fida določeno, da je 10 do 200 zgledov nizka, 200 do 500 srednja in 500 do 1000 visoka pogostnost (Gantar 2004: 95, 2007: 50). Razliko med pogostnostjo enote Ni, da ni in njenih sopomenk ter nizko po­gostnostjo enot Vozi, Miško, To mi deli in Čao, Miki si razlagamo z majhno zasto­panostjo pogovornega jezika vkorpusu. Da gre zaenote, ki soveliko pogostejše v govorni kot pisni rabi, priča to, da so dobro zastopane v korpusu GOS. V GOS se v povprečju paremija iz minimuma prototipno pojavi 1,2-krat (Meterc 2015). V istem korpusu najdemo očitne neparemiološke (pragmatične) stavčne frazeme v primerljivem (To mi deli in Čao, Miki) in tudi mnogokrat višjem številu (Ne moreš verjeti s 35 zgledi). Tudi frazem Ni, da ni se v govornem korpusu GOS pojavi petkrat, kar presega najvišje število prototipnih zgledov za enoto slovenskega pa­remiološkega minimuma v njem (Kar je, je s tremi zgledi) (Meterc 2015). Vzrok za nizko pogostnost frazemov A je še daleč, ata Smrk? in Ali imaš rep? poleg prevladovanja v govorni rabi in zasebnem diskurzu lahko iščemo tudi v ožjem razponu referenčnih situacij, ki smo ga kot pomemben dejavnik že obravnavali (Meterc 2014: 119). Zaradi teh dejavnikov med povsem pragmatičnimi in delno pragmatičnimi enotami iz naše preglednice nemoremopotegniti ostre ločnice, vseenopa lahko izpostavimo nekaj smernic za razmislek, ali neka enota spada v območje paremio­logije ali ne. Če enota po pogostnosti bodisi v pisnem bodisi v govornem korpusu presega pogostnost najpogostejših paremij iz paremiološkegaoptimuma, verjetno ni paremiološka. Med enotami, zakatere zadošča pragmatični pomenski opis, so to Ne moreš verjeti, Figo pa x in To mi deli, ob katerih nismo našli tudi nobenega uvajalnega sredstva, med enotami, pri katerih pragmatični opis po naši oceni ni nujen, pa so to Šalo na stran, In še bi lahko naštevali, Ni, da ni in To pa še ni vse. Tudi pri zadnjihnaštetih enotah smo našli zelo malo uvajalnihsredstev. Pri zadnji izmed naštetih sta seobe najdeni uvajalni sredstvi navezovali le nanjen oglaše­valni izvor. 3 dOlOčanje meje med paRemiOlOškim in nepaRemiološkim teR vpRašanje Rekov Pokazali smo, da v stavčni frazeologiji obstaja območje enot, ki modelirajo stvar­nost, obenem pa nimajo lastnosti pregovorov in so med govorci uzaveščene v zelo različni meri. Ker tega nikogaršnjega ozemlja nemoremozanemariti,nampreos­taneta dve možnosti. Bodisi vsem takim enotam pripišemo status rekov in s tem prestavimo mejo paremiologije preko žanrskih določil ali pa dopustimo obstoj nežanrskihoz.neparemioloških stavčnih frazemov, zakatere pragmatični opis ne zadostuje, in jih skušamo spomočjo predstavljenih empiričnih pristopov ločiti od rekov. V prvem primeru bi stroka tem enotam žanrskost pripisala ad hoc oz. bi ustvarila tip, ki črpa iz žanrske predstave, a ta zanj ne predstavlja pogoja. V drugem primeru, h kateremu se bolj nagibamo, pa se moramo vprašati, kako nam empirična merila pomagajo ločiti reke od nežanrskih (neparemioloških) stavčnih frazemov z okrepljenimi referenčnimi sestavinami. Pokazali smo, da lahko pri enotah, ki jih ne moremo opisati le kot leksikalizirani odziv naokoliščine rabe, ampak poleg tega nujno kot leksikalizirani opis teh okoliščin, paremiološkost presojamo spomočjo indicev, ki jih prinašajo podatki o pogostnosti enote in o njenih uvajalnih sredstvih. To bi pomenilo preciznejšo terminološko rabo oznake »rek«, ki je do zdaj večinoma pokrivala to, kar ni spadalo nikamor drugam (Meterc 2016). Po Mlacku (1983: 131) se reki (ali vsaj njihovo žanrsko jedro) od pregovorov ločijo predvsem po nezaključenosti misli in manku širše sporočilnosti (nauka), pri obeh žanrih pa gre nujno za teksteme in ne le za gradnike besedila (Permjakov 1988: 83). Po­mensko razlikovanje zasledimo tudi pri Toporišiču (1992: 210, 253), ki pa je za reke predlagal še merilo znanega avtorstva. Pokazali pa smo (Meterc 2016), da je merilo avtorstva smiselno obravnavati kot značilnost povsem drugega reda, in vpeljali razloček med določljivim in pripisovanim avtorstvom.3 Pojmovanje rekov bi se moralo premakniti z mrtve točke, na kateri jih stroka zanemarja kot enote, ki so »podobne pregovorom, aniso dovolj pregovorne«.4 Poleg tipičnih rekov, npr. Saj nisva krav skupaj pasla in Saj ne gori voda, ki so se znašli tudi v slovenskem paremiološkem minimumu in optimumu (Meterc 2014: 51), se seveda moramo za­vedati obrobja, ki je prekrivno s pregovori (Permjakov 1970: 8–9; Mlacek 1983: 131), na drugi strani pa obrobja, ki ga predstavlja rob paremiologije oz. območje, ki nas je zanimalo v tem članku. Dodajmo, da bi v skladu z relativizacijo avtorstva in osamosvajanjem izraza krilatica v paremiološko oznako drugega reda, ki smo ju že izpostavili (Meterc 2016), lahko med reke prišteli enote, kakršna je Kocka je padla, pa tudi enote, kakršne so Mi o volku, volk iz gozda, Operacija uspela – pacient umrl in Saj ni res, pa je. 3 Tudi frazem Vozi, Miško, ki smo mu v tem prispevku prisodili le pragmatično funkcijo, lahko prište­jemo med enote, ki jih v rabi spremlja zavest o izvorni govorni situaciji, čepravgre pri njem bolj za zavest o filmskem liku in ne o avtorju v pravem pomenu besede. 4 Dodajmo, da tudi Čermákov slovar stavčnih frazemov (Čermák 2009) rekov – v nasprotju s pregovori – ne označuje posebej. Ravnamo lahko tako, da opišemo, ali enota: (a) modelira stvarnost in imamo indice o žanrski uzaveščenosti; (b) modelira stvarnost in nimamo indicev o žanrski uzaveščenosti; (c) ne modelira stvarnosti in imamo indice o žanrski uzaveščenosti ali (č) ne modelira stvarnosti in nimamo indicev o žanrski uzaveščenosti. Možnosti a in č spadata že v paremiološko in neparemiološko (pragmatično) jedro, možnosti b in c pa v prekrivno obrobje paremioloških žanrov in nepare­mioloških tipov frazemov. Ker hipotetično možnost c med gradivom potrjuje le enota Vozi, Miško,ki jo vrabi spremlja zavest ofilmskem izvoru, lahko trdimo, da so žanrsko uzaveščene praviloma le take enote, ki vsaj do določene mere mo­delirajo stvarnost oz.zakatere zgolj pragmatični opis nezadošča. Pomembno je vprašanje pogostnosti, saj pri možnosti b samo ob dovolj velikem številu zgledov lahko odsotnost uvajalnih sredstev razumemo kot dovolj močan indic o žanrski neuzaveščenosti. Eno izmed empiričnih možnosti za razmejitev sodobnih rekov od neparemi­oloških stavčnih frazemov, ki se po svojih referenčnih pomenskih sestavinah že oddaljujejo od pragmatičnega jedra, torej vidimo v ločnici, ki jo predstavlja poja­vitev samostalniškega, posebno pa žanrskega uvajalnega sredstva med zgledi. Ni važno, za katero izmed žanrskih uvajalnih sredstev (npr. pregovor, reklo, izrek) gre, ker je njihova distribucijav laični rabi poljubna in razpršena (Meterc 2016). Pomembno je, da statusa neparemioloških stavčnih frazemov ne pripišemo rela­tivno novim rekom, kakršen je Operacija uspela – pacient umrl, ki ga spremlja pestra množica uvajalnih sredstev, med katerimi je tudi tipično žanrsko uvajalno sredstvorek. Vprašanje je, ali nam tudi preostala uvajalna sredstva lahko služijo za tako ločnico, na primer v slogu in geslo ob frazemu Saj ni res, pa je.Ob frazemu Ostalo je zgodovina npr. ne najdemo samostalniškihuvajalnihsredstev, je pa pre­cej ustaljenih večbesednih uvajalnih sredstev, ki so prav tako značilna za paremije, npr.kot se reče, kot radi rečemo, kot pravijo ipd. Ker smo že pokazali, da nekateri stavčni frazemi vpisnem korpusu niso tako pogosti, kakor bi lahko bili venako obsežnem govornem korpusu, bi s tem paremiološkost z gotovostjo prisodili le nekaterim izmed njih. Pri enotah, ki so veliko bolj pogoste od najbolj pogostih paremij iz paremiološkega optimuma, lahko upravičeno sklepamo, da ne spadajo v paremiologijo, temveč v neparemiološki spekter stavčne frazeologije, odsotnost uvajalnih sredstev pa nam to domnevo lahko le še potrdi. Verjetno bomo lahko v prihodnosti z večjim vzorcem frazemov, ki bi jih zaradi dovolj visoke pogostnosti postavili na eno ali drugo stran tega praga, uspelo ugotoviti še kakšne posebnosti obeh polov stavčne frazeologije. liteRatuRa Čermák 2001 = František Čermák, Propoziční frazémy a idiomy v češtině, v: Frazeografia sło­wiańska,ur.Mieczysław Balowski –Wojciech Chlebda, Opole: Uniwersytet Opolski, 2001, 93–101. Čermák 2009 =František Čermák, Slovník české idiomatiky a frazeologie 4: výrazy větné,Praha: Leda, 2009. Čermák 2014 =František Čermák, Proverbs: their lexical and semantic features, Burlington: The University of Vermont, 2014. Gantar 2004 =Polona Gantar, Frazem in njegovo besedilno okolje: doktorska disertacija, Filozof­ska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana: [P. Gantar], 2004. – Razmnoženo. Gantar 2007 =Polona Gantar, Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop, Ljubljana: Za­ložba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Lingua Slovenica 3). Jakop 2003 =Nataša Jakop, Pragmatični frazemi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Jeziko­slovni zapiski 9 (2003), št. 2, 111–127. Jakop 2006 =Nataša Jakop, Pragmatična frazeologija, Ljubljana: Založba ZRC, 2006 (Linguistica et philologica 14). Kopřivová – Hnátková 2014 =Marie Kopřivová –Milena Hnátková, From Dictionary to Corpus, v: Phraseologie im Wörterbuch und Korpus = Phraseology in dictionaries and corpora, ur. Vida Jesenšek –Peter Grzybek, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2014 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 97), 155–168. Kržišnik 1994 = Erika Kržišnik, Slovenski glagolski frazemi (ob primeru glagolov govorjenja): doktorska disertacija,Filozofska fakulteta vLjubljani, Ljubljana: [E.Kržišnik], 1994. –Raz­množeno. Kržišnik 2007 =Erika Kržišnik, Meja med semantičnim in pragmatičnim opisom frazeološke enote, v: Slavenska frazeologija i pragmatika =Slavjanskaja frazeologija i pragmatika, ur. Željka Fink Arsovski – Anita Hrnjak, Zagreb: Knjigra, 2007. Kržišnik 2013 =Erika Kržišnik, Moderna frazeološka veda v slovenistiki,v: Frazeološka simfonija: zidaki frazeološke zgradbe, ur. Nataša Jakop –Mateja Jemec Tomazin, Ljubljana: Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU, 2013, 15–26. Meterc 2014 =Matej Meterc, Primerjava paremiologije v slovenskem in slovaškem jeziku na osnovi paremiološkega optimuma: doktorska disertacija,Filozofska fakulteta vLjubljani, Ljubljana: [M.Meterc], 2014. – Razmnoženo. Meterc 2015 =Matej Meterc, Enote slovenskega paremiološkega minimuma v govornem korpusu GOS,Slavistična revija 63 (2015), št. 1, 1–16 Meterc 2016 =Matej Meterc, Izraziza stavčne frazeme v slovenskem govornem in raziskovalnem prostoru skozi čas, v: Prostor in čas v frazeologiji, ur. Mateja Jemec Tomazin, Ljubljana: Filo­zofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko – Založba ZRC, ZRC SAZU, 181–191. Mlacek 1983 =Jozef Mlacek, Problémy komplexného rozboru prísloví a porekadiel, Slovenská reč 48 (1983), št. 2, 129–140. Permjakov 1970 = Grigorij Permjakov, Ot pogovorki do skazki: zametki po obščej teorii kliše, Moskva: Nauka, 1970. Permjakov 1988 = Grigorij Permjakov,Osnovy strukturnoj paremiologii, Moskva: Nauka, 1988. Stramljič Breznik 2000/01 =Irena Stramljič Breznik, Komunikacijski ali sporočanjski frazemi, Jezik in slovstvo 46 (2000/01), št. 5, 191–200. Toporišič 1992 =Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik). Verdonik 2014 =Darinka Verdonik, Frazeološkost krščanskega izrazja v vsakdanjem govoru, Jezi­koslovni zapiski 20 (2014), št. 1, 59–78. summaRy Empirical approaches to distinguishing between the non-paremiological and paremiological sentential phrasemes The motivation to examine the border between paremiological and non-paremiological sentential phrasemes stems from previous investigation of the unbalancedreflection of those two spectrums among speakers and researchers. This is connected with the problem of defining a saying (rek) in Slovenianphraseology. Some sayings are very close to prov­erbs, and together they represent the core of Slovenian paremiology, but the Slovenian term rek could also be used to describe many units on the border of paremiology. The article proposes empirical criteria to distinguish units that should be placed on the edge of the paremiological spectrum from those that represent the edge of the non-paremiological spectrum of sentential phraseology. To this end, the corpus frequency was checked for twenty phrasemes that the authors believe occur at the border of paremiology in the cor­pus of both written (Gigafida) and spoken (GOS) Slovenian. Another empirical approach is based on analyzing introductory formulas that occur next to the phraseological units in the corpora. Both criteria—frequency and the useof introductory formulas—are then contrasted with the presence of the semantic and pragmatic features of the units examined. tadeJa topolnik bReznikovo pojmovanje jezikovnih spRememb v evangelijih in listih cobiss: 1.01 Razpravo o literarni tradiciji v Evangelijih in listih (EiL) Antona Breznika razčlenjujemo z vidika avtorjeve metodologije raziskovanja. Na začetku razčlenjujemo Breznikovo razu­mevanje pojma literarna tradicija in preverjamo nekatere Breznikove trditve o razvoju slo­venskega knjižnega jezika oz. jezikovnega sloga v EiL. V nadaljevanju opazujemo, kako se kažejo jezikovnoideološke poteze v njegovih opredelitvah besed in presoji različnih avtorjev EiL, razmišljamo okvantitativni obdelavi podatkov, pomenu ter časovnem opredeljevanju jezikovne inovacije. Na koncu predstavljamo spremembe različnih zvez glagola s prislovom v enajstih izdajah EiL iz let 1612–2003. Ključne besede: slovenščina, zgodovina jezika, jezikovne spremembe Anton Breznik’s conceptualization of linguistic changes in Evangeliji in listi (Gospels and Epistles) This article uses a research methodology to analyze Anton Breznik’s commentary on the literary tradition in the collection known as Evangeliji in listi (EiL, Gospels and Epistles).The article starts by analyzing Breznik’s interpretation of the concept of literary tradition and some of his statements about the development of standard Slovenian, and literary style in EiL is also examined. It is then observed how linguistic ideology affects Breznik’s definitions and the judgement of various authors in EiL. Quantitative data analysis and the definition of the meaning and the time of a linguistic innovation is also examined. Finally, changes in various verb-adverb combinations in eleven editions of EiL (from 1612 to 2003) are examined. Keywords: Slovenian, language history, language changes 0 uvod »Vsak vidi zgodovino knjižnega jezika drugače, kakor jo je videl rod pred njim, v drugih okoliščinah. In zaradi teh drugih okoliščin je potrebno, da vsak rod raziskuje naprej. Kajti zgodovina ni nikdar raziskana za vse večne čase.« (Pogorelec 2011: 16) Novi rodovi jezikoslovcev lahko, ko se ponovno lotevajo istih tem ali avtor­jev kot njihovi predhodniki, vnašajo v jezikoslovje nove idejein s tem nadgradijo prizadevanja svojih predhodnikov ter s svojim delom postavljajo naslednikom iz­hodišča za nove refleksije. V tem prispevku predstavljamBreznikovo raziskovanje in pojmovanje lite­rarne tradicije v Evangelijih in listih (v nadaljevanju EiL) z metodološkega vidika. Povodzatemeljitejšo analizo Breznikove razprave Literarnatradicija vEvange­lijih in listih (Breznik 1982) je raziskovanje istega vira, to so besedila različnih izdajEiL.1 Naprvipogledsezdi,dajeenaizmedBreznikovihnajboljodmevnih jezikoslovnihrazprav,kijojenapisalleta1908prisvojih27letih,Besedniredv govoru(Breznik1982),sajjessvojotemosprožilaodzivštevilnihjezikoslovcev (Toporišič 1982; Vidovič Muha 1994; 2006; 2008; Škrabec 1994–1998; Skubic 1997/98;ZuljanKumar2008),njegovajezikovnozgodovinskarazpravaLiterarna tradicijavEvangelijihinlistih(prvičizšla1917)paprislovenskihalitujihjezi­koslovcih ni bila deležna tako velike pozornosti. Doslej se ni še nihče ukvarjal z vprašanji Breznikove metodologije ali metodologije jezikoslovcev 19. stoletja tako,dabipodrobnejeanaliziraltehnikoalipostopke,spomočjokaterihsojezi­koslovci prišli do podatkov, ali na kakšen način so zbrali gradivo in na podlagi dobljenih informacij oblikovali svoje znanstvene ugotovitve. MartinaOrožen(2002)sicerzrazličnimiteoretičnimiinmetodološkimipris-topiprikazuje,kakorazličnijezikoslovcivtrehrazličnonaravnanih,adopolnju­jočih se obdobjih v 19. stoletju vsak na svoj način odkrivajo strukturno identi­teto slovenskega knjižnega jezika. V prvem, Kopitarjevem filološkem obdobju (1808–1848)obsoočanjuknjižnihdeželnihrazličicz»ljudskimjezikom«navseh jezikovnihravninahločujejojezikovneprvinenaizvirneinneizvirneterneizvir­ne izločajo.2 V drugem, Miklošičevem genetično-primerjalnem obdobju (1848– 1880) sodosegli dogovor oenotniknjižni normi,vendar je strukturnaidentiteta slovenskegajezikavezananasoočanjes»staroslovenščino«inslovanskimijeziki. Vtretjem,Škrabec-Oblakovemmladogramatičnemobdobju(1880–1918)serazis­kovalciukvarjajopretežnoz raziskovanjemglasoslovno-oblikoslovnihravnin in jezikovnihprvin,pričemerjihzanimanjihovrazvojnipotekdosodobnegastanja terpostanepredmetnjihovegazanimanjatudigovorjeniinnelezapisaniknjižni jezik. Raziskovalci si prizadevajo za popolno zajetje, ustrezen opis, razlago in knjižno normiranje jezikovnih prvin. Pri odkrivanju strukturne identitete slovenskega knjižnega jezika moramo upoštevatitudisociolingvističnevidike,kisoposrednoalineposrednovplivalina različne teoretične in metodološke pristope v omenjenih treh obdobjih. Sociolingvističnevidikelahkoopredelimovpovezavizjezikovnimnačrto­vanjem,natančnejesštevilniminormativističnimipostopki,kotsoizbiranorme 1 V pilotni raziskavi za empirični del svoje doktorske disertacije, v kateri proučujem sinhrone indiahronedejavnikestabilnostibesedjaslovenskegaknjižnegajezika,sempregledalaenajst različnihizdajEiL,insicerpoletih:1612›Hren1612;1672›Schönleben1672;1730› Hipolit1730;1777›Pohlin1777;1780›Küzmič1780;1787›Japelj1787;1809›Japelj 1809;1816›Ravnikar1816;1833›Burgar1833;1840›EiL1840;1912›Lesar1912; 2003,terizpisalaspremenjenebesedeinbesednezveze.ZEiLokrajšujemvsadelategatipa, čepravjevnaslovudrugačnozaporedjealibranje.–Naredilasemizpisevtemleobsegu:Hren 1612dostr.110;Schönleben1672dostr.214;Hipolit1730dostr.189;Pohlin1777dostr.174; Küzmič1780dostr.62;Japelj1787dostr.166;Japelj1809dostr.171;Ravnikar1816dostr. 111 in Burgar 1833 do str. 299. 2 Na iskanjeomenjenihprvin vplivajotudi različnefilozofske smernice,ki sovplivaletako na poglednajezikkottudinanačin,obseg,nameninmetodedelavjezikoslovju(Orožen2002: 220). (selekcija), opisovanje (deskripcija), predpisovanje (kodifikacija), razvijanje (elaborizacija), sprejemanje (akceptiranje), uveljavljanje (implementacija), ši­ritev(ekspanzija),gojitev(kultiviranje),vrednotenje(evalvacija)inpreurejanje (rekonstrukcija), katerih uresničenost vodi k dosegi zrelega knjižnega (stan­dardnega) jezika (Dular 1988: 31, 32). Uresničevanje omenjenih postopkov je bilo v slovenskem prostoru odvisno odspecifičnihdružbeno-političnihrazmerterzemljepisnihindemografskihzna­čilnostislovenskejezikovneskupnosti,kisodelovalenaposebenrazvojidentitete slovenskegajezikainnaroda.Jezikoslovnadelaomenjenihtrehobdobijsonastala vobdobju,zaznamovanemsfilološkoznanstvenometodo,kijeodločilnovplivala tudinanačinjezikoslovnegaraziskovanjaininterpretiranjaugotovitevslovenskih jezikoslovcev, to je historizem. Za navedenoklasično metodo, kije prevladovalav 19. in velikem delu20. stoletja, je značilen zgodovinski, diahroni pristop k jeziku in jezikoslovnim po­javom,raziskovanjestarejšihjezikovnihstanj,jezikovnihsorodnosti,etimološke študije,vsetozalažjenormiranjeinvzpostavljanjekontinuiteteslovenskegaknji­žnega jezika (Orel 2002: 201).3 Standardiziraniknjižnijeziksejevdrugipolovici19.stoletjaoblikovalpod vplivomdvehjezikovnoideološkihnačel:pristnegagovoraslovenskegaljudstvain preverjenegazgodovinskegarodovnikajezikovnihizrazil.Slednjenačeloseješe boljokrepilozrazvojemprimerjalno(slovanskegainindoevropskega)jezikoslov­ja (Stabej 2012: 17; Urbančič 1963: 213; Pogorelec 1962: 1594). Med prvimi znanstvenimi metodami jezikoslovnegaraziskovanja v prvipolo­vici20.stoletjasejepojavilstrukturalizem,kijepostavljalvospredjesinhroniopis, strukturoindelovanjejezikovterločevalsinhronijoindiahronijo(Bernard2002:9, 10). Znotraj strukturalizma se pojavlja funkcionalizem kot element, ki opredeljuje praškistrukturalizeminvplivanaslovenskejezikoslovce(VidovičMuha2000:276). »Samo sinhrono stanje jezika lahko zagotavlja analitiku zaključene in popol­nokontroliranemateriale,«jeedenizmedMathesiusovihzaključkov(Mathesiuspo Vachek1966:20),pričemersemoramozavedati,dačepravMathesiusaoznačujejo kotstrukturalistainfunkcionalista,tonepomeni,datakoonkotdrugipredstavniki praškegalingvističnegakroganisoposvečalipozornostidiahronimproblemomalida sojihceloignorirali.Mathesiussejezavedalprednostiinpomanjkljivostiobehpris­topov in skušal s sintezo obeh pristopov priti do zaključkov (Vachek 1966: 17, 20). BredaPogorelecjeobiziduSlovenskegapravopisa1962kritičnoovrednotila delopravopisnekomisije,takodajesicerpriznavalapomenzgodovinskeganače­la,todahkratiopozorila,dajezikoslovcumetodonarekujetatudinameninstanje 3 Vpliv historizma v oblikoslovnih opisih 19. in 20. stoletja je raziskovala Irena Orel (2002). 4 Različniavtorjirazličnoopisujejonačelo;takoBredaPogorelecgovorio»zgodovinskemprin­ cipuizvora«in»ljudskostiindomačijskostijezikovnegapojava,oblikealiizraza«(Pogorelec 1963:159),navajatudi»ljudskigovor,ljudskijezik«(Pogorelec1963:160),Urbančičpagovori o »načelu historične pravilnosti/zgodovinske upravičenosti« (Urbančič 1963: 213). jezikoslovja v sodobnem svetu. Sestavljavci pravopisa naj bi pri svojem delu s sodobnimi jezikoslovnimi metodami reševali jezikoslovne probleme, upoštevali dejansko rabo v knjižnem jeziku in vse starostne plasti, ki knjižni jezik uporablja­jo, ter zakonitosti različnih tekstov, za katere pripravljajo pravopis. Govori o t.i. kriteriju sodobnega (Pogorelec 1962: 161–168). Urbančič izpostavlja komunikacijsko vlogo jezika, zaradi katere je zanj pomemb­nejša tendenca (ki jo je treba upoštevati kot pravopisno načelo) ustaljenost jezikovnih sredstev kot pa etimološko in historično načelo (Urbančič 1963: 212, 213, 218). Tako tujim kot slovenskim jezikoslovcem je skupno osredotočanje bodisi na sinhronijo (sočasnost) bodisi na diahronijo (raznočasnost) v jezikoslovnih razisko­vanjih, čeprav ne zanikajo obstoja drugega raziskovalnega načela. Verjetno bi bilo optimalno, da bi vsak jezikoslovec pri svojem delu skušal v ustreznem sorazmerju zadostiti obema meriloma (zgodovinskemu in sodobnemu). 1 pojem literarna tradicija v bReznikovi RazpRavi Breznik pojem literarna tradicija razume drugače, kot si ga razlagamo danes. Po­jemliteratura, literaren v sodobnem jeziku povezujemo sknjiževnostjo, umetno­stnimi besedili in umetnostnim jezikom,5 medtem ko Breznik besedno zvezolite­rarna tradicija pojmuje kot vso (reprezentativno) besedilno produkcijo v knjižnem jeziku. Ugotoviti skuša, kaj se je skozi različne izdaje EiL ohranjalo in ohranilo, kaj izkazuje kontinuiteto vjeziku EiL, primerja torej, kako seje skozi različne izdaje spreminjala jezikovna podoba besedila in vkolikšni meri sopisci EiL upoštevali različne prevode Svetega pisma, in sicer grški izvirnik, Vulgato in druge vire. Bre­znikvsvojih razpravah posredno izkazuje predstavo ojeziku, ki seskozi zgodo­vinski razvoj na vseh ravninah razvija v čedalje bolj urejen jezik. Namesto Breznikovega pojma literarna tradicija Dular uporablja izraz pro­žna stanovitnost, ki ga opredeljuje kot stanje knjižne slovenščine v zgodovinskem razvoju, ki skupaj z množično potrjevanostjo knjižne slovenščine v besedilih zmanjša nujnost kodifikacijskega postopka predpisovanja njene norme in poveča potrebo po drugem kodifikacijskem postopku, in sicer opisu njene slovnične in slovarske sestave ter slogovne razplastenosti (Dular 1988: 33). Mathesius se kritično opredeljuje do stališč praških lingvistov, ko poudarja po­men neločljivosti sinhronega in diahronega raziskovanja, in za označevanje pravkar opisane značilnosti besedil uporablja pojem »prožna stabilnost ali ustaljenost,6 tj. ne­nehno stanje počasnega vstopanja novih in izstopanja zastarelih jezikovnih sredstev« (Mathesius po Skubic 2005: 40). Mathesius omenja zahtevo po prožni stabilnosti kot glavno načelo jezikovnega sistema, pomembno za kulturo jezika. Opisal jo je kot predstavo o živosti na eni in o zastarelosti jezika na drugi strani (Mathesius 1932: 15). 5 Po SSKJ je literatura ‘umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik, književnost’. 6 Monika Kalin Golob uporablja pojem prožna ustaljenost (Kalin Golob 2008: 45, 46, 51). 2 bReznikove ugotovitve z današnje peRspektive V svoji raziskavi7 semopazovala Breznikov metodologijo, skatero izvaja svoje sklepe glede jezikovne kvalitete prevodov posameznih izdaj in prevajalcev EiL ter razvoja slovenskega knjižnegajezika, »jezikovnega sloga«, kot temu pravi Brez­nik (1982: 33, 48), vEiL. Različne izdaje EiL primerja med seboj predvsem na podlagi analize besedja in skladenjskih pojavov. Prevajalce različnih izdaj EiL med seboj primerja in jih presoja, pri čemer je zanj najpomembnejše merilo vred­notenja vključevanje bolj ali manj slovenskih izrazov in »konstrukcij« (Breznik 1982: 29, 34, 39) namesto germanizmov. Breznikove trditve sem primerjala s svojimi ugotovitvami in odkrila dolo­čena razhajanja vempiričnih raziskovalnih postopkih, vrazmišljanjuojeziku in prevajalcih EiL,v merilih za presojanje prevajalcev in v časovnem opredeljevanju jezikovnih inovacij. Razlike so posledica številnih vzrokov; med pomembnejšimi so tisti metodološke in teoretske narave, saj se metodologija raziskovanja pod vpli­vom različnih, tudi sociolingvističnih dejavnikov vedno znova spreminja. S primerjavo med Breznikovoin lastno pilotno raziskavo prihajam do nas­lednjih sklepov o Breznikovem metodološkem pristopu k analizi besedila EiL: (1) Breznik opredeljuje jezikoslovne pojave izrazito vrednotenjsko in (2) spre­membe opredeljuje kvantitativno, ne da bi bilo popolnoma razvidno, na podlagi katerih empiričnih korakov je prišel do navedenih ugotovitev. Poleg tega opažamo tudi, da so se nekatere jezikovne spremembe, ki jih Bre­znik pripisuje posamičnim avtorjem, zgodile že prej in da moramo biti pri so­dobnem razumevanju nekaterih jezikoslovnih terminov, ki jih uporablja Breznik, previdni, saj lahko danes delujejo zavajajoče in vodijo k nesporazumom. 2.1 Vrednotenjsko opredeljevanje V Breznikovi razpravi je opazno vrednotenjsko opredeljevanje jezikovnih izra­zil, ko določeno kategorijo besed označi kot »pristne slovenske besede« (Breznik 1982: 34), »preproste besede« in »dobre slovenske izraze in konstrukcije« (Brez­nik 1982: 29), pa tudi opredeljevanje jezika posameznih prevajalcev EiL, ki ga označuje kot »najčistejšo slovenščino« (Breznik 1982: 35), »pristni narodni jezik« (Breznik 1982: 35) in »čisti besedni zaklad« (Breznik 1982: 41). Na tem in še nanekaterih drugih mestih Breznik v svoji terminologiji in vsvojem presojanju zdanašnjega stališča izkazuje izrazito puristični in ideološko obarvani jezikovni nazor, perspektivo, ki v sodobnem jezikoslovju ni zaželena. Odnos jezikoslovcev do purizma je bil v različnih obdobjih različen, odvisen od številnih med seboj prepletenih dejavnikov: stopnje razvoja standardiziranosti jezika; meril, na podlagi katerih se je iz jezika izločalo t.i. tuje prvine; politično­ 7 Pri raziskavi vokviru mojega interdisciplinarnega humanističnega študija sta mi bila vveliko pomoč moj mentor Marko Stabej in somentor Kozma Ahačič. Za vse dragocene strokovne pri­pombe, komentarje in usmeritve sem jima iskreno zahvaljujem. -geografske ureditve slovenskega ozemlja in ekplicitno izraženega namena puriz­ma, ki je vzpostavljanje narodne identitete Slovencev preko ohranjanja jezika in graditev njegove prestižne vloge. »Prej ali slej se vsak kulturen jezik razvije do stopnje, ko mu postane purizem odveč in se ga začne otresati, prav tako kakor se vsaka družba prej ali slej otrese vseh oblik fanatične nestrpnosti, čeprav so jo morda pomagale graditi« (Bezlaj 2003: 776). »V strahu pred germanizacijo so ilirci videli rešitev v politični enotnosti s Hrvati in jezikovnem zbližanjuz njimi. Iz tega se je rodil bolni purizem naslednjih desetletij: mrzlično brskati za vsem, kar je v jeziku tujščine, pleti, puliti, ruvati. In s čim zadelati vrzeli? Seveda z besedami iz drugih slovanskih jezikov. Tako se je knjižni jezik čedalje bolj oddaljeval od ljudskega, postajalje papirnat.« (Bajec 1965: 204)8 Jezikoslovje naj bi kot vsaka znanstvena veda temeljilo na teoriji, ki je zgraje­na na objektivnih in preverljivih merilih in hipotezah, čeprav se moramo zavedati, da je tudi znanstvenost neke vrste ideologija in da tudi znanost ni nikoli popolno­ma neodvisna od različnih družbenih ideologij in drugih vplivov (Stabej 2012: 12). George Thomas purizem v širšem smislu označuje kot poskus zagotavlja­nja modela jezikovnih načel, ki temelji na predpostavki o sprejemljivosti ustalje­nih jezikovnih elementov napodlagi njihovega izvora. Purizem ločuje jezikovne elementov glede na izvor: na nesprejemljive in sprejemljive elemente, do katerih nima nobenih predsodkov (Thomas 1997: 134). Izraz purizem ni enoznačen pojem, saj ima lahko različne posledice za je­zik in v različnih jezikovnih situacijah deluje različno. V primeru t.i. zmernega (pozitivnega, konstruktivnega)purizma je v ospredju purističnih prizadevanj skrb zaohranjanje jezika in njegovega prestiža, medtem ko skrajni (negativni, kseno­fobični) purizemiz strahu pred ogroženostjo domačega jezika do tolikšne mere odklanja tujejezične prvine, da zavira jezikovni razvoj. Če hočemo ovrednotiti purizem, moramo poznati situacijo, v kateri se pojavlja. Delovanje purizma je tes­no povezano s tremi vrstami situacij, in sicer s standardizacijo jezika, z jeziki v stiku in z jezikovnimi spremembami (z vidika stilnega registrain diglosije). (Kalin Golob 2008: 16, 17, 18) Na Slovenskem se je v preteklosti pojavil zmerni (pozitivni, konstruktivni) purizem, ki je nastal hkrati z nastankom slovenskega knjižnega jezika in se je nadaljeval v obdobju protestantizma kot nazor, usmerjen proti germanizmom, ter senajbolj intenzivno izrazil pri Franu Levstiku, ki je nasprotoval germanizmom na različnih ravneh (skladnja, besedni red, besedotvorje). (Kalin Golob 2008: 19) V preteklosti je bil omenjeni nazor precej uveljavljen, saj si je morala slo­venščina v 19. stoletju šele izboriti enakovreden položaj z drugimi jeziki in polno 8 Bajec na začetku razprave opredeljuje purizem kot pozitiven jezikoslovni pojav, ki naj bi se rodil sočasno z našo književnostjo (Bajec 1965: 203). funkcionalnost. Pri utrjevanju statusa in vloge slovenščine kot enakovrednega je­zika v tedanji večjezični državni skupnosti sta pomembno vlogo odigrala jezikov­no načrtovanje in jezikovna politika. V razpravi Antona Breznika lahko med vrsticami razberemo še eno jezikovno ideološko potezo –težnjo na normativni ravni slediti jezikoslovcu vodniku, ki mu je dana avtoriteta, da presoja jezikovno pravilnost in ustreznost besedil. Tako v Breznikovi razpravi najdemo številne izrazito ekspresivne oznake je­zikovnih izrazil, na podlagi katerih vrednoti prevajalce EiL in njihove prevode. Breznikove oznake lahko razdelimo na tri skupine glede na tri merila, na podlagi katerih presoja kvaliteto prevoda in prevajalca: 1. raba germanizmov (na besedni ali skladenjski ravni), 2. upoštevanje tradicije (t.i. zgodovinsko načelo) in 3. pre­vodna predloga. 2.1.1 Prvo merilo, na podlagi katerega nekatere prevajalce in prevode opredeljuje kot bolj in druge kot manj ustrezne, je raba germanizmov. Tako v njegovi razpravi beremo: . »Dalmatin je namreč na mnogih mestih Trubarja poslabšal in mu zavrgel dobre slovenske izraze ali konstrukcije, [...]« (Breznik 1982: 29); . »Res je Dalmatin znal besede in izraze na novo tvoriti in sestavljati, v čemer je bil nešolani Tru­bar jako neokreten, in res je tudi nekatere Trubarjeve germanizme popravil [...], ali mnogo lepih izrazov in besed je tudi poslabšal, nadomestivši jih z germanizmi« (Breznik 1982: 30); . »Žal, da Dalmatin ni znal tako svobodno uporabljati Trubarja, kakor sta storila Krelj in Jurišič, ki sta sprejela le dobre stvari, germanizme pa po večini odpravila« (Breznik 1982: 31); . » – in tako smo v rabi časov, načinov, neslovenske trpne oblike, v rabi deležnikov, členkov, besednega reda itd. še sedaj odvisni od Dalmatina in od Lutrove nemščine, kar je zanekatere slovenske jezikovne pojave naravnost usodno, ker nemščina ni isto kar grščina, v kateri je sveto besedilo spisano« (Breznik 1982: 33); . »Veliki Ravnikar, ki je popolnoma reformiral slovenski jezikovni slog, je tudi Japljevim evange­lijem in listom dal slovensko lice« (Breznik 1982: 33), »vendar pa so se zgodile vmes nekatere važne spremembe [namreč med izidom Dalmatinove in Hrenove izdaje –TT]: [...] 2. [Hren] je nadomestil mnogo nemških besed s pristnimi slovenskimi« (Breznik 1982: 33, 34); . »Hren je prvi, ki seje postavil nastrogo slovensko stališče in je načelno zavračal vse, kar je v jeziku tujega. V tem oziru se ne more meriti z njim noben protestantski pisatelj, tudi Krelj in Juričič ne, dasi sta pisala med vsemi najčistejšo slovenščino.« (Breznik 1982: 34–35); . »Tako je cerkev po Hrenovi zaslugi veliko storila za čistočo božje besede« (Breznik 1982: 35); . »Vse, kar se je pozneje zgodilo glede čistoče našega besednega zaklada, je le nadaljevanje in do­sledno izvajanje Hrenovega načela. Po tem načelu [mišljeno je Hrenovo slovensko stališče –TT] se je naš besedni zaklad v dobi romantike in ilirskega pokreta na podlagi pristnega narodnega je­zika ter drugih slovanskih jezikov, zlasti hrvaščine in stare slovenščine, dvignil na tisto višino, na kateri stoji še danes. To načelo je zdravo, vendar se večkrat ni izvajalo v pravih merah. Nekateri ilirci so hoteli slovenščino preveč mešati z drugimi slovanskimi besedami, Levstik pa jo je hotel prepojiti še s staro slovenščino. A pismeni jezik je to počasi prebolel.« (Breznik 1982: 35); . »Protestantski pisatelji sobili glede tujk naljudskem stališču: tujke, ki jih je govorilo ljudstvo, so sprejeli v knjigo, dasi so vedeli časih za dobre slovenske izraze. [...] Hren pa je z občudovanja vredno doslednostjo zavrgel vse, kar se mu je zdelo tuje.« (Breznik 1982: 35); . »Za tujko je smatral celo pristno slovensko besedo grob« (Breznik 1982: 35); . »Natančno pa sedá dokazati, da jih je vzel iz ‚registra‘ nakoncu Biblie, kjer je bilo zatujke mnogo pristnih slovenskih in kajkavskih besed« (Breznik 1982: 36); . »Glede Hrena je treba posebej naglasiti, da se čistoča njegovega jezika nanaša samo na besedni za­klad, ne na ves jezik, tj. na skladnjo. Skladnja ni prav nič boljša od Dalmatinove.« (Breznik 1982: 37); . »Govoreč posebej o Schönlebnu, moram najprej omeniti, da se mu po krivici že od Kopitarjeve­ga časa (1808) očita, da je pokvaril Hrenov čisti besedni zaklad.« (Breznik 1982: 41); . »Tako stoji Schönleben vtej stvari tako visoko kakor Hren sam. Pač pa je omahnil ste višine prireditelj izdaje iz leta 1730 (ali morebiti že prej o.Hipolit) in zavrgel kakih 15 slovenskih, po Hrenu uvedenih, besed in jih nadomestil s tujkami.« (Breznik 1982: 42); . »Kar je še bolj obžalovanja vredno, je pa to, da so se te tako ukoreninile, da je celo Japelj mislil, da ni mogoče več izhajati brez njih« (Breznik 1982: 42–43); . »Poleg tega je tudi v jezikovnem oziru za Hrenom največ storil, ker je marsikak člen pri samo­stalnikih opustil, [Pohlin –TT] precej germanizmov iztrebil in marsikako domačo konstrukcijo uvedel.« (Breznik 1982: 46); . »[...] priredili novo izdajo Listov in evangelijev, kjer so te germanizme odpravili in jezik tudi v ostalem nekoliko zboljšali.« (Breznik 1982: 47); . » Ker sta Trubar in Dalmatin prevajala Lutra večinoma po črki, z vsemi podrobnostmi nemške­ga jezika, sta imela skoraj popolnoma nemško skladnjo« (Breznik 1982: 48); . »Nekoliko boljšo skladnjo soimeli poleg Krelja in Juričiča M. Kastelic, Janez Svetokriški in mestoma J. Basar. Najslabšo skladnjo so imeli pisatelji, ki so izdajali po večini prevode, kakor o.Hipolit, Paglovec, Rogerij idr. Veliko napredka še tudi pri Japlju ni opaziti, tako da zaostaja za svojim vrstnikom Linhartom. Nemške skladnje sta nas osvobodila šele Kopitar in Ravnikar, ki sta jezik tako izčistila, da sobili dani pogoji zavelikega umetnika (Prešerna). Kopitarjeva slovnica (1808) je prvikrat pokazala slovenščino v luči drugih slovanskih jezikov in je odkrila mnogo germanizmov vtedanjem pismenem jeziku. Še bolj pa seje poglobil vbistvo sloven­skega izraza Ravnikar, ki je svoje in Kopitarjeve rezultate prenesel v lepo književnost in prvič pokazal, kako se slovenski piše.« (Breznik 1982: 48); . »Najbolj žalostno pa je, da smo se svetopisemskih germanizmov in drugih pomanjkljivosti tako navadili, da se jih več ne zavedamo [...] In tak jezik piše vsak, celo najboljši stilisti, kakor Can­kar, Finžgar, Meško in drugi.« (Breznik 1982: 54) 2.1.2 Pri drugi skupini oznak Breznik opredeljuje določene prevajalce kot bolj ali manj uspešne pri svojem delu napodlagi vzpostavljanja kontinuitete vjeziku, torej na bolj uspešne, ki upoštevajo tradicijo, in na drugi strani prevajalce, ki pomenijo odmik od tradicionalnega, zgodovinskega jezika ter vnašajo nove, lastne rešitve. Drugo merilo opažamo v sledečih navedbah: . »Dalmatinovo besedilo se je od Hrena do Japlja (1787) [...] ohranilo še skoraj nedotaknjeno. [...] Resnične spremembe soseizvršile šele vJapljevi izdaji [...]. Vendar setudi Japelj ni več kot približno za 50% osvobodil Dalmatina.« (Breznik 1982: 33); . »Vse izdaje do Ravnikarjeve (1816) so skoraj gol ponatisk Japljeve.« (Breznik 1982: 33); . »Leta 1833 jih je stilistično in nekoliko frazeologično opilil Jož. Burgar, izboren stilist, znan somišljenik Metelkov« (Breznik 1982: 33); . »[Hren] je nekaj izrazov in konstrukcij popravil in vpeljal nekaj živih oblik in časih celó pravo­pis izboljšal, le nekatera mesta je poslabšal« (Breznik 1982: 34); . »Vse nove tvorbe se mu [Hrenu – TT] niso enako posrečile in se zato niso vse udomačile« (Breznik 1982: 37); . »Tretjina jih pa živi še danes vnajnovejši ljubljanski in lavantinski izdaji (1912), dasi bi bilo treba nekatere nadomestiti z boljšimi izrazi« (Breznik 1982: 37); . »Tretja Hrenova zasluga je, da je popravil nekatera mesta Dalmatinovega besedila v stvarnem oziru; spreminjal je večinoma le posamezne fraze, besede, konstrukcije, oblike itd.« (Breznik 1982: 39); . »Prvi, ki je skušal v njih pretrgati vso pismeno tradicijo in uvesti vanje svojo živo (ljubljansko) govorico, je bil Pohlin, a nevarnost za pisavo je tedaj že pri kraju, ker je kmalu za tem nastopil Japelj, ki se je zopet tesno oklenil Dalmatina, kar mu je štela v veliko zaslugo ne le romantika, ampak tudi moderno slovensko jezikoslovje (Škrabec)« (Breznik 1982: 41); . »Zamolčati pa ne smemo tega, da je Schönleben vse, kar ima dobrega, vzel po Hrenu« (Breznik 1982: 43); . »Besedilo je ostalo skoraj nespremenjeno (predrugačil je nekaj besed, a pri tem je marsikaj pokvaril [nanaša se na Paglovčevi izdaji iz let 1741 in 1764 – TT]« (Breznik 1982: 46); . »V pravopisnem oziru jih je jako zmrcvaril [nanaša se na Pohlinovi izdaji iz let 1772 in 1777– TT], ker je pretrgalskoraj vso pismeno tradicijo, a v stvarnem oziru jih je precej dvignil« (Bre­znik 1982: 46); . »Japelj sv. pisma ni na novo prevajal, temveč je v Dalmatinovem besedilu zboljšal le posamezne izraze, konstrukcije, fraze in posamezne stavke, podlaga je ostala Dalmatinova in to posebno v jezikovnoformalnem oziru« (Breznik 1982: 47); . »Vendar pa je mnogokrat preziral resnične poprave svojih prednikov, zlasti Pohlinove, ter je iznova prepisoval jezikovne in stvarne napake iz Dalmatina« (Breznik 1982: 47); . »[...] mlajši sotrudniki (Vodnik, Debevc, Miklavčič itd.), ki soprevodvfrazeologičnem oziru jako dvignili« (Breznik 1982: 47–48). 2.1.3 Pri tretji skupini oznak deli Breznik avtorje in njihova besedila glede na dve pre­vodni predlogi,to je glede na Vulgato in Lutrovo predlogo. V naslednjih oznakah navaja svoje ugotovitve o tem, kateri izmed obeh predlog so sledili posamezni avtorji pri prevajanju: . »Navzlic germanizirajočemu slogu pa sta Trubar in Dalmatin ustvarila dobre prevode in sta v primerispoznejšimi prevajalci, sHrenom, Schönlebnom, Japljem, Wolfom itd., prava velika­na« (Breznik 1982: 31); . »Hren je res veliko večino Dalmatinovega besedila z diplomatično natančnostjo prepisal [...], vendar pa so se zgodile vmes nekaterevažne spremembe: 1. je spremenil nekaj mest, ki se niso ujemala z vulgato« (Breznik 1982: 33); . »Ker je Dalmatin prevajal po Lutru in ta po grškem –Luter je prevajal precej vestno, le tu pa tam je kako mesto tolmačil subjektivno, po svojem protestantskem načelu –, je hotel imeti Hren natančno besedilo po vulgati« (Breznik 1982: 34); . »Tu pa tam je celó slovenske besede ‚tvoril‘ po vulgati. Mnogo mest je pa tudi spregledal, utru­dil se je posebno proti koncu knjige« (Breznik 1982: 34); . »Od Japlja dalje pa besedila niso več imeli na sumu, misleč, da je strogo vulgatsko, in so ga le malo kontrolirali« (Breznik 1982: 34); . »Primerjal je [Jožef Burgar –TT] prevod tudi precej vestno z vulgatskim besedilom; [...] pozne­je ni te lutrovščine nihče več trebil iz slovenskega prevoda« (Breznik 1982: 52). Breznik svoj jezikovni nazor gradi tudi na izrazitem poveličevanju neka­terih avtorjev, in sicer v največji meri Hrena in Ravnikarja; označil ga je kot »velikega reformatorja našega jezika« (Breznik 1982: 30), ki je »prvič pokazal, kako se slovensko piše« (Breznik 1982: 48). Mogoče je vzrok tako velikega nav­dušenja nad obema jezikoslovcema tudi svetovnonazorska bližina vseh treh, saj so bili vsi trije duhovniki in so deklarativno zagovarjali načelo, da mora literarni jezik temeljiti naljudskem jeziku. Breznik zagovarja stališče, ki je bilo skupno stališče pretežnega dela slovenskih jezikoslovcev v 19. stoletju, da se ljudski je­zik, ki ga govori ljudstvo v narečjih, bolj naravno razvija ter vsebuje stare pojave iz praslovanščine, medtem ko se knjižni jezik razvija pod tujim vplivom in vpli­vom pisateljev, ki ga oblikujejo samovoljno. »Koliko domačih izrazov živi še med ljudstvom, medtem ko izobraženci in pismeni jezik rabijo tujke!« (Breznik1982: 384) Podobna razmišljanja najdemo tudi pri jezikoslovcih 20. stoletja. Že Kopitar je poudarjal, da je knjižni jezik treba spremeniti tako, da seopremona ljudski jezik ter besede tujega izvora zaradi večje razumljivosti nadomestimo z besedjem ljudskega jezika in besedjem iz »drugih slovanskih narečij«. Ravnikar naj bi bil Kopitarjev simpatizer in nadaljevalec navedenih prizadevanj (Orožen 1996b: 21). Breznikovo razmišljanje o jeziku prevodov in prevajalcev EiLje v veliki meri družbeno in ideološko pogojeno, kar se kaže v apriornem zavračanju tujega be­sedja v slovenskem jeziku in sklicevanju na tradicijo. Ločevanje med tujim in do­mačim je ena izmed jezikovnoideoloških9 potez, poleg tega v citatih opazimo tudi jezikovnoideološko podmeno o tem, kako je potrebno jezik »očistiti, popraviti, izboljšati, dvigniti, iztrebiti (iz njega kaj), opraviti (kaj v njem) in osvoboditi ga.« Navedene vrednostne opredelitve implicitno izražajo še eno jezikovnoideološko tezo, namreč da jezik še ni dovolj razvit, kultiviran, da bi bil lahko opravljal vse tri vloge, ki jih pripisujemo jeziku –narodnozdruževalno, narodnopredstavniško in komunikacijsko. 2.2 Kvantitativni rezultati Breznik jezikovne spremembe med posameznimi izdajami EiL opredeljuje tudi z odstotki. Tako v njegovi razpravi beremo naslednje trditve: . »Dalmatin je pri novem zakonu svoje Biblie (1584) pridržal nad 60% Trubarjeve frazeologije, stilističnih in drugih posebnosti« (Breznik 1982: 28–29); . »Vsega skupaj ni popravil [Jurij Dalmatin –TT] nad 10% Trubarjevih germanizmov, v 90% pa mu je prijateljsko sledil« (Breznik 1982: 30); . »Popravila so se le nekatera mesta [EiL 1787 –TT] (vsa še danes niso popravljena, kakor bomo videli), ki se ne ujemajo z vulgato, nekatere posamezne besede in nekateri izrazi, vse drugo (blizu 90%), je razen slovničnih oblik, Dalmatinovo« (Breznik 1982: 33); . »Vendar se tudi Japelj ni več kot približno za 50% osvobodil Dalmatina« (Breznik 1982: 33); . »Tudi v najnovejši ljubljanski in lavantinski izdaji (1912) imamo še 70–80 % Burgarjevega besedila« (Breznik 1982: 33); . »Vsega skupaj je odpravil [Hren –TT] okrog 160–170 tujk, kar je za drobno knjižico jako veli­ko« (Breznik 1982: 36); . »Vse novotvorbe se mu niso enako posrečile [Hrenu – TT] in se zato niso vse udomačile. A večina se jih je ohranila do Pohlina in Japlja in še do Ravnikarja in Burgarja. Tretjina pa jih živi še danes v najnovejši ljubljanski in lavantinski izdaji (1912).« (Breznik 1982: 37) Ob tako natančnih odstotnih navedbah podatkov se sprašujemo, kaj podat­ ki pravzaprav pomenijo: ali predstavljajo delež slovenskega izrazja (čedalje bolj »slovensko lice« po Breznikovo), sprememb oz. odklonov od predloge svojega 9 Silverstein (po Petrović 2006: 44) definira jezikovno ideologijo kot »sistem verovanj o jeziku, ki ga oblikujejo govorci vcilju racionalizacije ali zagovarjanja načinov, kako sami doživljajo strukturo in rabo jezika«. Stabej njegovo definicijo dopolnjuje: »[G]otovo negre le zasistem predstav o posameznem jeziku, ampak o jezikih in medjezikovnih razmerjih v govorčevem jezikovnem repertoarju in v družbi« (Stabej 2012: 11). 2.3 2.3.1 2.3.2 predhodnika alikaj drugega. Breznik namreč ne v razpravi sami ne kje drugje ne opiše metode, na podlagi katere je prišel do takšnih zaključkov in tako natančnih izračunov. Mogoče je, da predstavljajo približno oceno, ki jo je Breznik podal na podlagi lastnega občutka. Njegov občutek je sicer temeljil na obsežni jezikovni in jezikoslovni izkušnji, toda še tako izbrušen občutek ne more nadomestiti razvi­dnega empiričnega postopka, saj empirično raziskovanje naj ne bi temeljilo zgolj na občutku, ampak naj bi vključevalo študij gradiva, zbranega in predstavljenega s pomočjo najbolj ustreznega instrumenta (npr. vsaj osnovni statistični podatki, seznam, preglednica z nakazanimi spremembami ipd.). Časovno opredeljevanje jezikovnih sprememb Breznikovo časovno opredeljevanje semželela preveriti z lastno analizo in tako ugotoviti, kdaj je prišlo do sprememb, ki jih je v svoji razpravi navedel Breznik. V preglednice sem izpisala vse primere spremenjenega besedja in tako sem s pomočjo tega raziskovalnega instrumenta lahko preverila, kdaj se je pojavila do­ločena sprememba (vezana na določni člen, kazalni zaimek ob pridevniku določne oblike ali prislov ob glagolu) in ali se je besedje v spremenjeniobliki tudi ohranilo. Členi Opustitev določnega člena sepojavi:vdveh primerih leta 1809 (mrak te Ludy – nozh lud.tva in oroshje te luzhy – oroshje .vetlobe), v enem primeru že v letu 1672 (od Dauidovega .émena po tém méssej – od Dauidovega .emena po méssej), v enem v letu 1787 (obeniga dolgá te Smerti – nizh .merti vręjdniga) ter v enem šele leta 1833 (je bil ta zhass dopolnjen – je pa pri.hlo .polnjenje zha.a).10 Breznik omenja opuščanje kazalnega zaimka pri pridevnikihdoločne oblike v izdaji l. 1803. V dveh primerih, od že prej v opombi omenjenih osmih, so opus­tili kazalni zaimek že l. 1787 (ta préjdni vi..ehz párt – sagrinalu in téh mertvih jame – pokopali.ha). Poleg tegane gre samo za opuščanje, ampak tudi za zamenja­vo leksema, kar dokazuje, da zgolj s preštevanjem in natančnim razčlenjevanjem jezikovnih sprememb izven konteksta tudi ne dobimo relavantnih podatkov in na njihovi podlagi ne moremo izpeljati tehtnih zaključkov. Kalkirane glagolske tvorjenke Po Brezniku naj bi bilo opuščanje prislovne sestavine znotraj kalkiranih glagolskih tvorjenk prvega tipa (po Merše 2009: 129) Ravnikarjeva inovacija, vendar sem v svoji analizi odkrila, da se v posameznih primerih pojavi že prej, in sicer v osmih primerih od vseh 46. V nadaljevanju navajam vse primere primerjalno, tako da najprej navajam izhodiščno obliko11 in nato obliko, ko seprvič pojavi tvorjenka 10 Skupno sem našla in izpisala osem primerov z opuščanjem določnegačlena. V oklepaju v paru navajam izhodiščnoobliko besedila iz leta 1612 in obliko, pri kateri seprvič pojavi navedena sprememba. 11 Tako kot prej gre za prvo opazovano izdajo EiL iz leta 1612. brez prislovne sestavine (in se brez prislovne sestavine ohrani v vseh sledečih pregledanih izdajah): vsdignite gori – prizdignite glavé va..e (že 1780); gori obu­dil – je obudil (že 1787); ber.t napréj poganjajo – ber.t poganjajo (že 1787); doli pokleknil – na kolęna poklęknil (1809);.e vkup ispra.hovala – .e ispra.hovala (že 1787);vún gonim .kusi Beëlzebuba – de v’Beelzebubu hudizhe isgajnam (1777); hozhem je.t mrésho vun vréjzhi – ra.zpre.ztrém mre’so (1780); prozh pri.hla od Templa – od tempelna per.hla (1777). V dveh primerih se je torej omenjena spre­memba zgodilaže v Pohlinovi izdaji iz leta 1777, v dveh primerih že v Küzmičevi izdaji iz leta 1780, v treh primerih vJapljevi iz leta 1787 in le venemprimeru v izdaji iz leta 1809. Na podlagi rezultatov lahko posredno sklepamo, da soBreznikove formula­cije bolj okvirne ocene trendov in tendenc, ki so jim sledili po Breznikovi presoji prireditelji besedil EiL pri svojem delu, kot pa natančni podatki na podlagi meto­dološko opravljene empirične analize. Naši zaključki glede inovativnosti določenega jezikovnega pojava so seveda odvisni tudi od meril, ki vplivajo naodločitev, kaj je inovacija in inovativni po­stopek: ali jo/ga definiramo kot prvo pojavitev določene spremenjene oblike na splošno (ne glede na količino pojavitev) ali pa je inovativna izdaja tista, v kateri se prevladujoče uporablja določena inovacija ali inovativni postopek. Ob razčlenjevanju sprememb kalkiranih glagolskih tvorjenk prvega tipa opa­zimo, da so se skozi različne izdaje EiL zgodile bolj kompleksne spremembe in ne zgolj opuščanje prislova. Med opazovanimi 46 primeri lahko najdemo le sedem takih, pri katerih se je v zadnji izdaji iz leta 2003 pojavil glagol v isti izrazni podobi in zgolj z opuščenim prislovom, medtem ko pri 16 glagolih opazimo izrazne in pomenske spremembe ter spremembe v vezljivosti s posameznim predlogom (gl. preglednico 1). Primeri, pri katerih se pojavi zgolj opustitev prislova: vsdignite gori va.he glave (1612) – vzdignite glave (2003);gori obudil (1612) – je obudil (2003);gori .hal (1612) – je šel (2003);gori po.taviti (1612) – postaviti (2003);v’.mili .e zhes me (1612) – usmili se (2003);doli pokleknil (1612) – je pokleknil (2003);hozhem je.t mrésho vun vréjzhi (1612) – bom vrgel mreže (2003).12 Iz preglednice 1 je razvidno, da je skozi različne izdaje prišlo do različnih izraznih, pomenskih sprememb in sprememb vvezljivosti glagolov zdoločenim predlogom in posledično predmetom v določenem sklonu. 12 V zadnjem primeru se pojavi tudi sprememba glagolskega časa, poleg tega je glagol vreči, ki se v začetku nahaja v nedoločniku za naklonskim glagolom hoteti, v drugem primeru v prihodnjiku in brez naklonskega glagola. 13 V preglednico sem prepisala oblike samo v primeru, ko se besede ali besedne zveze kakor koli izrazno ali pomensko spreminjajo. 14 V prvem primeru se spremeni nanašalnica, ki je sprva Bog, nato leta 1833 luč in leta 2003 beseda. 15 Kos pečene ribe. Preglednica 1:13 Glagolske spremembe v EiL 1612 1777 1780 1787 1809 1816 1833 1840 1912 2003 114 ga né.o njeni je nisogori vséli je ni.o sprejeli.prejéli 2 Aku my Aku Ako sprejmemozhlovézh­ zhlovę.hku zhlové.hko ku prizho­ prizhova­ pri­vajne gori nje poter­ zhevánje vsamemo dimo .prejmemo 3 bo go.po­ bode ima vishati bo vodil bo vladal bo paseldoval zhes ravnao 4 .o mermra­mrmrali godernjali godernjáli so godrnja­li zhes .zo prouti zhes nad li nad 5 gdu zhes .e povik­kdo dviga vass .huje nad vas vsdiguje 6 .e je pak .e je temu .e mu je Se je (ampak) jetimu zhés vdal vdal uklonil vse pre-dal onemu puščal / seje izročalnjemu 7 .o ga in sdali in isdali Izročili (Pontiu Pi- Ponzju Ponziju so galatu.hu De- Pilatu, de-Pilatusu, shel.kimu shelnimu poglavarju Obla.tni­ poglavárju deshele ku) zhés dali 8 ber.t gda Kadar začenjajonapréj zpuscsáva vshę ber.t brsteti poganjajo ’se z .zébe poganjajo .zád 9 .o njemu oni .zo pa .o njemu .o njemu Ponudili napréj prikázali en ko.s ko.s so mu polushili15 nyemi pezhene pezhene ribe ribe ponudili ponujali 10 vam bo i priná.ao inu vam bo inu vam bo in va. bo –in vas bo (bo) spom­noter dajal de vám v.e noter v.e dogo- opomnil spomnil nil vsegav.e tu na pamet dál varjal v.iga vsegav.za 11 .e vkup inu skupej i med inu .e razprav­ispra.ho-ispra.hu-.zebom ispra.ho­ ljalavala vala .zpitávala vala 12 .im je.t .im hotel sem hotel hótil vkup sbrati tvoje zbrati .praviti otroke 13 so bily .o vkup .o .e bili so bili vkup sbrani bily .o.hli zbrani pri.hli 14 je be.éda Leto Ras.hlo .e Šla je torej se je medvunkaj .hla govorjenje je govor­ govorica brati méj Bratmi tedaj je jenje med med brate razširila ta vunkaj govorica.hlu med bratmi 15 vun gonim de v’ Beel-ka ja.z vu z Bélce­.kusi Beël-zebubu Beelzebubi bubom zebuba hudizhe zgányam izganjamisgajnam vragé demone 16 néj prozh nigdar od ktera je nej ona ny .hla Templja nipri.hla od tempelna od.ztoupila od Templa zapuščalaTempla per.hla od csérkvi V dveh primerih se je v besedni zvezi z glagolom zamenjal le prislov: .o doli padli (1612) – .o prednj padli (2003) in .o vkup pri.hli (1612) – sta prišla skupaj (2003). Nekateri od teh glagolov pa so danes »predponski glagoli, pri katerih se v vlogi prve predpone oz. kot začetno besedotvorno obrazilo pojavlja prislovna sestavina, ki je prevodna ustreznica nemške predpone (prefiksa), ta pa je bodisi predložnega ali prislovnega izvora« (Merše 2009: 129). Takšnih je šest naslednjih primerov:je .voje oblazhilu doli polushil (1612) – je odložil (2003);on noter pele (1612) – vpelje (2003);némate vkup s.birati na (1672) –Ne nabirajte si (2003); Pahni vunkaj (1612) – Odpodi (2003);je .voje oblazhilu doli polushil (1612) – je odložil vrhnje oblačilo (2003);noter pele tiga pervorojeniga na (1612) – vpelje prvorojenca v (2003). 3 zaključek Breznikovo interpretacijo jezikovnih izrazil, vrednotenje avtorjev EiL in metodo­loški pristop, s katerim je prišel do svojih ugotovitev, je treba razumeti s predpo­stavko o zgodovinski, družbeno-ideološki določenosti njegovih in naših interpre­tacij, čeprav se jim skušamo vsaj eksplicitno in zavestno izogniti. Navajanje eksaktnih podatkov brez gradiva, torej zgolj na podlagi približne ocene, v sodobnem jezikoslovju ni ustrezen postopek za prikazovanje razisko­valnih ugotovitev, vendar moramo pri vrednotenju pomena in vloge katerega koli jezikoslovca ali njegovega dela imeti pred očmi dejstvo, da se jezikoslovna znanost, njena epistemologija ali paradigma včasu spreminja. Zanimiva bi bila raziskava,skatero bi proučili metodologijo slovenskih jezikoslovcev in jeziko­slovne znanosti v različnih obdobjih. Natančneje bi pokazala dejavnike in smeri sprememb ideologije jezikoslovne znanosti. Kljub temu da imamo v sodobnem času na voljo različne raziskovalne instrumente in smo obdani z najrazličnejšo moderno računalniško tehnologijo ter si lahko pomagamo s številnimi pridobitvami korpusnega jezikoslovja, se jezikoslovci razlikujemo v poudarkih, zornih kotih in teoretičnih pristo­pih k posameznim temam, od katerih soodvisni naši raziskovalni rezultati in zaključki. Ob pregledu Breznikove bibliografije ne moremo mimo dejstva, da je v štiridesetih letih napisal sorazmerno obsežen opus (nad petdeset razprav in člankov, skoraj petdeset ocen in poročil ter štiri različice slovnice in več razli­čic pravopisa, pri katerem je bil leta 1920 edini avtor, izdaje v tridesetih letih 20. stoletja pa je sestavil skupaj s Franom Ramovšem). Jezikoslovno delo je uspešno združeval zduhovniško, profesorsko in direktorsko službo. Njegovi spisi so izšli v treh knjigah izbranih spisov, in sicer v delih Jezik naših ča­snikarjev in pripovednikov (1944), Življenje besed (1976) in Jezikoslovne razprave (1982) (prim. Toporišič 1975). Njegove razprave sosprožale in še vedno sprožajo novarazmišljanja in raziskave, zato mu pripada ustrezno mesto v zgodovinskem spominu sloven­skega jezikoslovja. Kot vsak jezikovni pristop in jezikoslovca v katerem koli zgodovinskem obdobju lahko tudi Breznikov jezikoslovni pristop razumemo samo znotraj jezikoslovnih teženj konkretnega družbenega obdobja, v kate­rem na jezikoslovno situacijo delujejo filozofske, družbeno-politične in druge silnice določenega obdobja, ki vplivajo tudi na znanstvene metode, na podlagi katerih poteka jezikoslovno raziskovanje. Tako Breznikova jezikoslovna teo­rija združuje različna znanstvena načela: na eni strani diahroni pristop k jezi­ku, ki poudarja pomen pismene tradicije, že uveljavljenih jezikovnih izrazil, prevajanje po črki oz. po grškem izvirniku, izločanje neizvirnih elementov jezika; po drugi strani pa vnjegovi jezikoslovni misli najdemo tudi zdanaš­njega stališča ideje, ki jih opredeljujemo kot sinhroni pristop k jeziku, kot so upoštevanje govorjenega in narečnega jezika ter upoštevanje posebne zgradbe in vloge umetnostnih del. »[N]aloga slovničarja je, da kaže poti, katere so prave in dobre; hoditi po teh poteh pa mora vsak pisatelj sam, ne da bi slovničarji pisatelje nosili po njih; objektivna pravila so, ažive zmeraj samovosebnih oblikah pisateljev, zato je zmotno, da bi slovničarji in uredniki imeli v zakupu edino možno objektivno merilo ‚pravilnega‘ jezika, na katero bi smeli napenjati in nategovati vse osebneoblike« (Šolar 1967: 54–55). Na podlagi analize Breznikove razprave Literarna tradicija v Evangelijih in listih lahko zaključimo, da so jezikoslovnometodološka vprašanja pomembno področje jezikoslovnega raziskovanja, saj metodološka izhodišča poleg drugih raziskovalnih dejavnikov pomembno vplivajo na interpretacijo raziskovalnih spoznanj. Ko si skušamo sodobni jezikoslovci ustvariti čim bolj objektivno sliko o pomenu in vlogi določenega jezikoslovca ter njegovega jezikoslovnega opusa in nazora, je pomembno, da poleg podrobnega proučevanja vsebine njegovih del v svoje raziskovanje vključimo tudi proučevanje znanstvenih pristopov, ki prevla­dujejovobdobju,vkateremsonastala njegova dela, metodologijo in družbeni okvir, v katerem je prišel do svojih znanstvenih spoznanj. Na podlagi razčlenitve Breznikove razprave lahko zaključimo, da je za relevantno zgodovinskojezikoslovno umestitev Breznika in njegovega jeziko­slovnega opusa treba upoštevati tudi vpliv purističnega in ideološko obarva­nega nazora o jeziku z nekaterimi v tej raziskavi posebej izpostavljenimi je­zikovnoideološkimi potezami (npr. nadomeščanje germanizmov, jezikoslovci kot jezikoslovni vodniki); treba je razumeti filološko znanstveno metodo, t.i. historizem, in biti pozoren na vrednotenjsko opredeljevanje jezikovnih izra­zil na njegovo raziskovanje, ko se skušamo približati duhu njegovega časa in stremimo k čim bolj avtentičnemu razumevanju Breznikovega pojmovanja jezikovnih sprememb. viRi Burgar 1833 = EiL 1833 =Jožef Burgar, LIŞTI in Evangelji v’ nedelje in prasnike [...],V’Ljubljani, 1833. EiL 1840 = Beríla ali Listi in EVANGELII v’ nedélje in prasnike [...], Na Dunaji, 1840. EiL 2003 = http://www.biblija.net/biblija.cgi?lang=sl Hipolit 1730 = EiL 1730 = Hipolit Novomeški, EVANGELIA IN LYSTUVI: NA USE NEDELE INU Imenítne Prásnike [...],Labaci, M.DCC.XXX. Hren 1612 = EiL 1612 =Tomaž Hren, EVANGELIA INV LYSTVVI: Na v.e Nedele, inu [...], Laibach, M.DC.XII. Japelj 1787 = EiL 1787 =Jurij Japelj, LYSTI INU EVANGELIA, NA VSE NEDELE, INU PRASNIKE [...], V’ Lublani, 1787 Japelj 1809 = EiL 1809 =Jurij Japelj, LISTI INU EVANGELJI, NA USE NEDELE [...], V’LUBLA­NI, 1809 Küzmič 1780 = KM 1780 = Mikloš Küzmič, Szvéti Evangyeliomi Pouleg Kalendárioma, [...] na Sztári Szlovenszki Jezik, Po [...]Küzmics Miklósi, [...]Obrnyeni [...], V-Soproni, 1780. Lesar 1912 = EiL 1912 =Jožef Lesar, Berila in evangeliji za nedelje, praznike in imenitnejše godove cerkvenega leta, priredil Jožef Lesar, Ljubljana, 1912. Pohlin 1777 = EiL 1777 =Marko Pohlin, BRANJA, INU EVANGELIUMI, NA NEDELE, INU PRAS­NEKE ZHES ZELU LEJTU, IS LATINSKIGA NA KRAYNSKI JESIK SVESTU, INU SKERBNU PRESTAVLENE, POPRAVLENE, INU POGMIRANE [...], V’ LUBLANI, 1777. Ravnikar 1816 = EiL 1816 =MatevžRavnikar, BERILA, LISTI, in EVANGELJI v’ Nedele in godove zeliga léta [...], V’ Lublani, 1816. Schönleben 1672 = EiL 1672 =Janez Schönleben, EVANGELIA INU LYSTUVI: NA V’SE NEDELE INU Jmęnitne Prasnike [...], v’ Nem.kim Gradzu, M.DC.LXXII. liteRatuRa Ahačič 2009 =Kozma Ahačič, Pregled jezikoslovnih zapisov o slovenščini v neslovničnih knjižnih in rokopisnih delih 1672–1758 I: Schönleben, Kastelec, Valvasor, Svetokriški, Vorenc, Hipolit, Slavistična revija 57 (2009), št. 4, 563–602. Bajec 1965 =Anton Bajec, Kako smo Slovenci čistili svoj jezik, v: Jezikovni pogovori [1], ur. France Vurnik, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1965, 203–208. Bernard 2002 = Antonija Bernard, Slovenščina pri francoskih jezikoslovcih (ali: med historizmom in strukturalizmom), v: Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture,ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek zaslovanske jezike in književ­nosti, 2012 (Obdobja 18), 3–12. Bezlaj 2003 =France Bezlaj, Blišč in beda slovenskega jezika, v: France Bezlaj, Zbrani jezikoslovni spisi II, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003 (Linguisticaet philolo­gica 6/II), 751–787. Breznik 1917 =Anton Breznik, Literarna tradicija v »Evangelijih in listih«, Dom in svet 30 (1917), 170–174, 225–230, 279–284, 333–347. – Ponatis v: Breznik 1982: 27–54. Breznik 1967 =Anton Breznik, Življenje besed, priredil Jakob Šolar, Maribor: Obzorja, 1967 (Glotta 7). Breznik 1982 = Anton Breznik, Jezikoslovne razprave, izbral in uredil Jože Toporišič, Ljubljana: Slovenska matica, 1982. Dular 1988 = Janez Dular, Med jezikovno politiko in jezikovno kulturo, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 24,ur.Breda Pogorelec, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1988, 31–47. Kalin Golob 2008 =Monika Kalin Golob, Jezikovnokulturni pristop h knjižni slovenščini, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2008. Kurinčič 2002 =Jože Kurinčič, Anton Breznik, jezikoslovec za vse čase, Slovenščina v šoli 7 (2002), št. 1, 9–13. Mathesius 1932 =Vilém Mathesius, O požadavku stability ve spisovném jazyce, v:Spisovná čeština a jazyková kultura [1], ur. Bohuslav Havránek –Miloš Weingart, Praha: Melantrich, 1932, 14–31. Merše 1988 = Majda Merše, Besedotvorni pomeni izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji, Slavistična revija 36 (1988), št. 4, 375–397. Merše 2009 =Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja: razprave o oblikoslovju, besedotvor­ju, glasoslovju in pravopisu, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009 (Linguistica et philo­logica 23). Orel 2002 =Irena Orel, Historizem v sinhronih oblikoslovnih opisih 19. in 20. stoletja, v: Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Fi­lozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2002 (Obdobja 18), 201–217. Orožen 1996a = Martina Orožen, Kopitar kot pobudnik skladenjske in besedijske preobrazbe, v: Kopitarjev zbornik,ur.Jože Toporišič, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek zaslovanske jezike in književnost,1996 (Obdobja 15), 79–92. Orožen 1996b =Martina Orožen, Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1996. Orožen 2002 = Martina Orožen, Odkrivanje strukturne identitete slovenskega jezika v lučirazisko­valnih metod 19. stoletja, v: Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture, ur.Aleksandra Derganc, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek zaslovanske jezike in knji­ževnosti, 2002 (Obdobja 18), 219–232. Ožbolt 2006 = Martina Ožbolt, Prevajalske strategije in vprašanja koherence ob slovenskih pre­vodih Machiavellijevega Vladarja,Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2006 (Slavistična knjižnica 10). Pogorelec 1962 = Breda Pogorelec, Breda Pogorelec o novem pravopisu 1962, Naši razgledi 11 (1962), št. 21, 158–166. Pogorelec 1963 = Breda Pogorelec, Slovenski pravopis 1962,Problemi I 1963, 167–183. Pogorelec 2011 = Breda Pogorelec, Zgodovina slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. Skubic 1997/98 =Darja Skubic, Primerjava razprave A. Breznika Besedni red v govoru (1908)s poglavjemCoherence v delu T.A. van Dijka Text and Coherence (1976), Jezik in slovstvo 43 (1997/98), št. 6, 269–286. Skubic 2005 = Andrej Ermenc Skubic,Obrazi jezika, Ljubljana: Študentska založba, 2005. SSKJ =Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU –Inštitut za sloven-ski jezik Frana Ramovša, 1995. Stabej 1998 =Marko Stabej, Oblikovanje knjižnega jezika v 19. st. med narodno enotnostjo in soci­alno razločevalnostjo,v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 34, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1998, 19–33. Stabej 2010 =Marko Stabej, V družbi z jezikom, Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, 2010 (Trojinski konj). Stabej 2012 = Marko Stabej, Jezik, nazori in nadzor,v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 48: ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, ur. Aleksander Bjelčevič, Ljub­ljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2012, 11–20. Škrabec 1994–1998 =Stanislav Škrabec, Jezikoslovna dela 1–4, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1994–1998. Šolar 1967 =Jakob Šolar, Anton Breznik, v: Anton Breznik, Življenje besed, Maribor: Obzorja, 1967 (Glotta 7), 7–74. Thomas 1997 =George Thomas, The Impact of Purism on the Development of the Slovene Standard Language, Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies (Ljubljana – Lawrence), št. 1 (1997), 133–152. Toporišič 1975 = Jože Toporišič, Beseda o Brezniku,Jezik in slovstvo 20 (1974/75), št. 4, 99–102. Toporišič 1982 = Jože Toporišič,Nova slovenska skladnja, Ljubljana: DZS, 1982. Toporišič 1995a = Jože Toporišič, Besedilna skladnja,Slavistična revija 43 (1995), št. 1, 13–21. Toporišič 1995b =Jože Toporišič, Besedjeslovne razprave,Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1995. Urbančič 1963 = Boris Urbančič, Ob novem slovenskem pravopisu, Slavistična revija 14 (1963), 211–228. Vacek 1966 =Jaroslav Vacek, Linguistic School of Prague, Bloomington–London: Indiana Uni­versity Press, 1966. Vidovič Muha 1994 =Ada Vidovič Muha, Evropska razsežnost Breznikovega pojmovanja »govor­nega odstavka«, v:Zbornik Slavističnega društva Slovenije 4: zborovanje slavistov, Celje, 1993, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1994, 39–46. Vidovič Muha 2000 =Ada Vidovič Muha, Prague funcional stratification of language in Slovene linguistic,Slovo a slovesnost 61 (2000), št. 4, 276–283. Vidovič Muha 2006 =Ada Vidovič Muha, Breznikova napoved jezikoslovne teme 20. stoletja –pra­ška teorija členitve po aktualnosti (ob Škrabčevi oceni Breznikovega reda v govoru), v: Zbornik Škrabčeva misel V:zbornik s simpozija 2005: jezikoslovci in njihova dela v Škrabčevih očeh, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2006, 127–135. Vidovič Muha 2008 =Ada Vidovič Muha, Breznik –predhodnik praške teorije členitve po aktu­alnosti, v: Jezikovna prepletanja, ur. Monika Kalin Golob – Nataša Logar – Anton Grizold, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2008 (Stičišča), 35–53. Zuljan Kumar 2008 =Danila Zuljan Kumar, Besedni red v govorjenih slovenskih narečjih, v: Zbor­nik Škrabčeva misel VI:zbornik s simpozija 2007, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškan­ski samostan Kostanjevica, 2008, 121–135. summaRy Anton Breznik’s conceptualization of linguistic changes in Evangeliji in listi (Gospels and Epistles) This article uses a research methodology to analyze Anton Breznik’s commentary on the literary tradition in the collection known as Evangeliji in listi (EiL, Gospels and Epistles).The article starts by analyzing Breznik’s interpretation of the concept of lite­rary tradition and someof his statements about the development of standard Slovenian, and literary style in EiL is also examined. It is then observed how linguistic ideology affects Breznik’s definitions and the judgement of various authors in EiL. Quantitative data analysis and the definition of the meaning and the time of alinguisticinnovation is also examined. Finally, changes in various verb-adverb combinations in eleven editions of EiL (from 1612 to 2003) are examined. Gerhard neweklowsky ziljskO naRečje na bistRici in v stRaji vasi cobiss: 1.08 V prispevku opisujemo glavne posebnosti slovenskega ziljskega narečja vkoroških ob­činah Bistrica na Zilji in Straja vas. V narečju najdemo prosti tonemski naglas, umik dolgega cirkumfleksa, bogat inventar naglašenih samoglasnikov, akanje (o > a). Inventar nenaglašenih samoglasnikov je močno zmanjšan. Ustnika b in v sovpadata, mehkonebniki sepalatalizirajo pred sprednjimi samoglasniki. Ohranja se slovenska morfologija, slovar je arhaičen. Ključne besede: ziljska slovenščina, bistriški govor, sociolingvistična situacija, fonetični razvoj The Slovenian dialect of Feistritz an der Gail (Bistrica na Zilji) and Hohenthurn (Straja vas) This article describes the main linguistic features of the Slovenian Gail Valley dialect in the municipalities of Feistritz ander Gail (Bistrica naZilji) and Hohenthurn (Straja vas). The dialect is characterized by free tonemic stress, a later accent shift, a rich vowel system, vowel reduction in unstressed syllables, and change of short stressed o to a.The consonants b and v merge, and the velars undergo the later Slovenian palatalization. Slovenianmorphology is preserved, and the lexicon is archaic. Keywords: Gail Valley Slovenian, Bistrica subdialect, sociolinguistic situation, phonetic development 1 bistRiškO naRečje Ziljsko narečje je najbolj zahodno slovensko narečje na severni meji slovenskega jezikovnega območja. Razprostira se po koroški Ziljski dolini od Podkloštra (Ar­noldstein) proti zahodu skoraj do Šmohorja (Hermagor) in proti jugu v Kanalsko dolino v Italiji in Sloveniji (Grafenauer 1905: 196; Ramovš 1935: XXXI–XXXII; prim. tudi karto Logar –Rigler 1993, ki je z dopolnili ponatisnjena v SLA 1.1: 11). Ramovš (1935, karta) je začrtal mejo proti rožanskemu narečju nekako navišini Beljaka, kar ustreza tudi opisu Paulsena (Paulsen 1935, karte) in karti Logar –Rig­ler 1993. V zadnjih letih sta nastali dve monografiji o ziljskem narečju, in sicer Prispevek je bil predstavljen nasimpozijuSlavistika v prostoru Alpe-Jadran: metode razisko­vanja slovenskih narečij / Slawistik im Alpe-Adria-Raum: Methoden der slowenischen Dialekt­forschung 29. oktobra 2015 na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu v okviru praznovanja štirideset­letnice slavistike na tej univerzi. Pronk2009,kijepodalobseženopisnajboljzahodnegagovoraziljščine(Brdoin Potoče), in Neweklowsky 2013 o bistriškem narečju. Prvo natančno razčlembo ziljskega slovenskega narečja je opravil Paulsen, kiodzahodaprotivzhodurazlikuješestskupingovorov(Paulsen1935:12–15). Naša raziskava se omejuje na bistriško narečje v občinah Bistrica na Zilji (661 prebivalcev)inStrajavas(813prebivalcev).VSLA1jeBistricanaZiljioprede­ljenakottočka4.Vobehobčinahznašadeležslovenskegaprebivalstvaokoli8%. Leta1890jeBistricanaZiljiimelaše815prebivalcev,Strajavaspa1449;danes je tendenca padajoča (prim. Neweklowsky 2013: 21–22). Vemo, da je delež slovenskega prebivalstva na Koroškem leta 1880 znašal skoraj30odstotkov,pričemerjetrebaupoštevati,dajebilaKoroškadokoncaprvesvetovnevojnenekolikovečjakotdanes.ŠteviloSlovencevsejedodanesnenehno zniževalo.Zadnjipodatekštetjajezikovizleta2001znaša12.554Slovencev,kar predstavljasamo2,4%koroškegaprebivalstva.Klasičnegapopisaprebivalstva,v katerega bi bilo vključeno tudi spraševanje po jeziku, ni več (Ibounig 2011). 2 dOsedanje Raziskave ziljskega in bistRiškega naRečja ZačeteksodobnegaznanstvenegaopisovanjaslovenskihnarečijingovorovnaKo­roškemsegavčasruskegaslavistaIzmailaIvanovičaSreznjevskegainkoroškega SlovencaUrbanaJarnika.Sreznjevskegajeruskavladavletih1839–1842poslala naraziskovalnopotovanjeposlovanskihdeželah,večinomavhabsburškimonar­hiji,dabisepripravilzastolicoslovanskefilologijevHarkovu,kjerjebilaenaod štirih starih univerz ruskega carstva (Neweklowsky 2007). Tedaj je Sreznjevski obiskaltudiKranjskoinKoroško.Kotvemoiznjegovihpisemmateri,sejemaja leta1841dvadnimudilnaBistricinaZiljiinvŠentjurju(danesdelobčineČajna), v Možberku je obiskal tudi župnika Urbana Jarnika (Neweklowsky 1996: 25). Med svojim potovanjem je napisal prvi pregled slovenskih narečij sploh, ki ga je poslal v Rusijo, kjer je bil istega leta natisnjen (Sreznjevski 1841, posebej o ziljskemnarečjustr.156–157).Meddrugimugotovlja,dasepolglasnikvziljščini pojavlja naenakih mestih kotv gorenjščini in dolenjščini(kar velja le za kratki polglasnik), omenja akanje nenaglašenih samoglasnikov, diftongizacijo dolgega e-jaino-ja,ostaneknosnegaizgovorapraslovanskihnosnihsamoglasnikovvtreh primerih,nadaljekončnico-y (karočitnopomenisredinskisamoglasnik.)imeno­valnikasamostalnikovženskegaspola(bukwy)inprveosebemnožinevsedanjiku glagolov(damy).Vkonzonantizmuomenjaizgovorw-ja,prehodm v n nakoncu besede,izgovor»trdega«l-ja(karpomeniw),ohranitevčr, dl in šč,mlajšopala­talizacijomehkonebnih soglasnikovk g h v č j š,iz besedotvorja navaja predpono vy-,voblikoslovjukončnico-e mestnikaedninesamostalnikovmoškegaspolaz drugo palatalizacijo in na koncu oblike pogojnika. Kotženavedeno,jeSreznjevskiobiskalUrbanaJarnikavMožberku.Mo­gočeje,dajeJarnikseznanilSreznjevskegassvojimdomačimgovorom.Zatose nečudimo,daseJarnikovopisziljskeganarečja(Jarnik1842:54–56)vbistvu ujemazopisomSreznjevskega.PriobehavtorjihnajdemostavekZiljane čerstwo marnwajo (priSreznjevskemmarwajo)‘Ziljanigovorijotrdo’.PoJarnikutrdijoto Rožani,dočesarprideponjegovemmnenjuzaradiizgovorav kot b.Meddrugim Jarnikomenjaizgovorg (namesturožanskegah),potemšč,karlahkoslišimože v zgornjem Rožu, npr. iščem, perišče, sternišče, nadalje »češko-poljske« oblike spredponowy-namestoiz-,kipotrjujejotrdoizgovarjavo(npr.wydjelati), epen­tetični d (šidlo, kridlo, motowidlo), nosnik v primerih vlenči, wylenči, srenča in drugih,prvoosebomnožineglagolana-my (kotSreznjevski),natoarhaizmekot končnico -e v mestniku ednine (kotSreznjevski), besededlog ‘dolg’ proti dwog ‘dolg,krivda’,sloza,končnico-i (-y)posameznihsamostalnikovženskegaspola (bukwy, ziby), pogojnik pomožnega glagola biti se glasi pri Jarniku besm, besi, be; besva, besta, besta; besmy, beste, beso. Obstaja skrajšana oblika prihodnji­ka neb’n, neb’š, nebe;nebua, nebta, nebta;nebmy, nebte, nebjó namestonebóm, nebóš itd. Jasno se razlikujeta nedoločnik in namenilnik glagolov itd. VJarnikovihpismihPrimicuinKopitarjuseomenjajošedrugeposebnosti ziljščine(gl.Pronk2007:113–114),kijihvprvihdvehrazpravahoziljskemna­rečjuni,kotnpr.izgubaw medzadnjimasamoglasnikoma(glaa < glawa), kar ne veljazabistriškigovor,švapanje(l>w predzadnjimisamoglasniki)inalternaci­ja ie : e, uo : o v oblikoslovju (brieg, bregu;riezh, rezhi;ruog, rogu). OmenjenimrazpravamoziljskemnarečjujetrebadodatikratekčlanekTineta Logarja leta 1968 o vokalizmu in akcentu vasi Potoče v zahodni Ziljski dolini, fonološkiopisnjenegagovora(Logar1981)ineksperimentalno-fonetičnoštudijo Neweklowskega(1973).Vslednjiseugotavlja,dafonološkaopozicijatonemov obstaja,sajgrezanasprotjenizkegainvisokegatona,nepazarastočiinpadajoči tonski potek. Ziljsko gradivo najdemo tako vThesaurusu kot tudi v SLA 1. 3 posebnosti sodobnega bistRiškega govoRa Bistriškonarečjepoznatonemskanasprotjavnaglašenihzlogih.Dolgisamoglas­nikiselahkokrajšajo,takodasetonemskeopozicijepojavljajonadolgihkottudi nakratkihsamoglasnikihzunajzadnjegazloga,npr.níz.k, (ena) niska : (ta) n.ska. Vendar se zdi, da gre v tem primeru za fonološke različice kvantitete. V eno­zložnih oblikah oziroma nanaglašenemzadnjemzlogubesedeobstajajo koliko­stna nasprotja, npr. .k ‘volk’, b.lík ‘velik’ : b.s.k ‘visok’, sirk ‘koruza’. Nena­glašenisamoglasnikisereducirajo.Mestonaglasaniomejeno,vsakzlogjelahko naglašen z izjemo zadnjega kratkega odprtega zloga večzložnih besednih oblik. Dolgisamoglasnikisoi u i. u. . . e o a.Kratkinaglašenisamoglasnikisoe . o a, nenaglašeni pai u . a, pri čemer stai u nastala s krnitvijo glasovej in ow. Sistem soglasnikov je enak v celi ziljščini (Paulsen 1935: 47; Pronk 2009: 30).Ustničnisoglasnikisop f b w m, zobniki t d c s z n l r, trdonebniki č ž š ń j in mehkonebnisoglasnikik g h.Pozornostzbujazvočnipripornikb,kiserazlikuje od ustničnega w le po močnejšem šumu; med mehkonebnimi soglasniki obstaja g; zvočnika l (samo pred sprednjimi soglasniki) in ń (nikoli na koncu besedne oblike) ustrezata standardnimalj in nj.Na koncu besedne oblike se zvenečnost so­glasnikov ohranja. V pregibanju in besedotvorju obstajajo številne morfonološke alternacije glede mesta naglasa, intonacije, samoglasniške kvalitete in kvantitete. Primerizatonemsko nasprotje: im. ed. karíta : im. mn.kar.t.,im. ed. míza :or. ed. (za) m.za, im. ed. w.s : rod. mn. wás, nedoločni prid. ž. sp. b.líka : določ. prid. b.l.ka, nedoločnik bíd.t. : 1. os. ed. b.d. itd., primeri glede kolikosti, pogosto is-točasno tudi kakovosti: im. ed. gr.b : mestn. u gr.b., nedol. k.pwát. : namenilnik k.pw.t, im. ed. m.s. : mestn. u m.s., nasprotja po mestu naglasa: nedol. p.lát. : 1.os.ed.p.lan,nedol.l.žát. : namenilnik lí.žat,mestn. ed. (na) pí.č. :or.ed. (pat) p.čjó itd. (podrobneje v Neweklowsky 2013: 50–54). Najpomembnejši pojavi, ki so privedli do današnjega jezikovnega stanja, so naslednji: Splošnoslovenski pomik naglasa tipa o.ko >ok. ni ohranjen, ampak je prišlo do novejšega umika, in kot rezultat najdemo .k., s.n. (s končnico -., ne -a), p.l.,tož. ed. móža.Z notranjega zloga besede sepadajoči naglas tudi umakne (b.l.z., pr.kwad.), čeprav ne vedno (poskus pojasnitve pogoja v Pronk 2011). Drugi splošnoslovenski umik s konca besede proti njenemu začetku se ohranja. Pri tem iz e-ja in o-ja nastajajo v osnovi dvoglasniki (ží.na, gú.ra) in široki samoglasniki iz praslovanskih nosnih samoglasnikov (péta, róka). Stari akut se daljšavnezadnjih zlogih (mr.ža, pš.níca), ki se lahko potem v zaprtem zlogu skrajša (níz.k : niska). V konzonantizmu obstajajo alternacije tipa k : č : c, sk : šč, g : j : z, g : ž, h : š : s, npr. .k. : rod. ed. w.čé.sa, im. ed. .pka ‘jabolko’: im. mn. .pč., im. ed. róka : rod. daj. róč. : mestn. (n.) róc., pridevnik ž. sp. niska : določ. m. sp. n.šč., mestn. ed. (n.) n.z. : im. mn. nó.j. : rod. mn. nú.g, im. št..nž. : mestn. (pa) št..n­gah ‘stopnice’ (iz nemščine), im. ed.str.ha : im. mn.str..š. idr. Dvoglasnik i. je refleks jata (*ě), kadar je bil ta v praslovanščini dolg, ali pa refleks cirkumflektiranega dolgega e-ja (*.) (v tem primeru zvisoko in­tonacijo), in nenazadnje tedaj, kadar je kratki e podaljšan in naglašen zaradi slovenskega naglasnega umika (v tem primeru znizko intonacijo), npr. sn..g, p..č, ží.na.Dvoglasniku. je refleks cirkumflektiranega *. (n..s) ali pa starega nenaglašenega kratkega o-ja, ki je podaljšan zaradi regresivnega slovenskega premika naglasa (z nizko intonacijo), npr. kú.za. Ozki . je refleks akutirane­ga jata (*ě) in novoakutiranega e-ja, ozki . je nastal iz novoakutiranega o-ja (b.d.t. < věděti, lé.ta < lěto, r.zat., č.t.t; d.b., m.k.r, k.ža), razen tega sta . in . nastala iz kasneje naglašenih e-jev in o-jev kot v primerih dé.s.t, p.l., rod. ed. p.ta ‘plot’, to pomeni po že omenjenem mlajšem premiku naglasa tipa polj. > p.l..Refleks za dolgi polglasnik je široki e, ki se lahko tudi diftongira, npr.m.h, m.nkat. (zaprt zlog), b..s ‘vas’, kratki polglasnik preide seveda v., npr.p.s, rod.p.sa. Kratki naglašeni samoglasnikie, i, u prehajajo– tudivizposojenkah–v., npr.tl., b.k < nemškoweg, uk.p. Kratki naglašeni . zadnjega ali edinega zloga je refleks kratkega o, izjemoma tudi e, npr. .n < on, gr.b < grob, daw.l < dovolj, n.ft ‘noht’, p.d < pod, p.st < post, str.p < strop, špr.s (rod. ed.šprí.sa) ‘skuta’, hr.m (rod. ed. hrí.ma) ‘hren’. Nenaglašeni o prehaja v a (karíta), drugi samo­glasniki pa navadno v ., samoglasniki e ě ę v položaju po naglasu dajoa (.jstraf ‘jastreb’, čú.bak, d.wat). Mehkonebni soglasniki k g h se palatalizirajo pred starimi samoglasniki e, ě in i, in sicer naglašenimi, nenaglašenimi, dolgimi ali kratkimi,kakor v osnovi tako tudinamorfemski meji, in preidejo vč j š,npr.čísu < kisel, na n.j. < na nogě, šíša < hiša. Značilen je tudi refleks *dl (*tl neobstaja), npr. jédwa ‘jelka’, bídl. ‘vile’;l pred zadnjimi soglasniki ali pa na koncu besede v prehaja v w (podrobnosti v Neweklowsky 2013: 62–65). Nadalje je za bistriško narečje značilno, da prihaja pogosto do metatez soglas­nika in samoglasnika oz. samoglasnika in soglasnika ali tudi do zamenjave polo­žaja glasov, ki si ne sledijo drug za drugim, npr. nadrít. (narediti), k.r..k (okrog), c.bl.wc ‘Celovec’, .jstraf (jastreb), b.r.wc (vrabec), buč.n.k,rod.buč.níka (< bowčenik < belčenik < čebelnik), sl.za (solza), dlóg (dolg, ampak dohčas ‘dol-gočasen’), h.b.t : na h.db., .dab.. róc. (obedve), c.w (celo), nab.rt /anb.rt (< en-bart ‘enkrat’), pwitj. (< vpitje), hwotár (< starovisokonemško altari, proteza h je sekundarna), k.rat (Pronk 2009 ima: k.rwat < kolovrat), 1. os.sed.pald.n (pletem), máj.lna (< malinje), krapíb. (koprive). Deklinacija in konjugacija ustrezata knjižni slovenščini, vendar je treba upo­števati, da je zaradi glasovnih zakonov prišlo do zmanjšanja števila različnih konč­nic, kadar se končujejo na samoglasnik. Tako npr. sovpadetakončnici -e in -i, -a in-o, oblika miza je npr. imenovalnik, tožilnik in orodnik ednine (če zanemarimo različne toneme), miz. pa je rodilnik, dajalnik in mestnik ednine. Pridevniška ob­lika nišč. je določna oblika imenovalnika ednine in množine ter tožilnik množi­nemoškega spola, tudi imenovalnik dvojine ženskega spola, oblika nišči (v tem primeru i < ej) je rodilnik in dajalnik ženskega spola itd. Določni in nedoločni pridevniki se jasno razlikujejo. Nekaj značilnihbesed bistriškega narečja je: č.ń.w ‘rdeč’, smokb.ca ‘rdeča jagoda’, žabarít. ‘govoriti’, b.rat. ‘vprašati, iskati’, b..swa ‘lesena kuhalnica’ (prim.veslo), b.waži ‘pomlad’ <*vy-laz (po bavarskem Auswart), čompa ‘krom­pir’, káži ‘polž’, k.bídl.ca ‘metulj’, ž.nč ‘slab, slabo’ (< za nič). Nemške izpo­sojenke so: b.g.ni ‘hvala’ < bog lonaj (‘Gott lohne’), číw.ž.n ‘žica’ < nemško Zieheisen (besedasevnemščinineuporablja več), f.ncut ‘flancat, krap’ (bavar­skoPfanzel), gr.tat. ‘postati, nastati’ (< geraten), .lat. ‘hiteti’ (nemško eilen < srednjevisokonemško .len), k.hwa ‘nočna posoda’ (nemško dial. Kachel), m.ra ‘kobila’ (srednjevisokonemškomerha, moere, more; danes Mähre pomeni ‘kljusa, mrha’) itd. Romanske besede (iz furlanščine ali italijanščine) so: b.jta ‘lesena bajtav planini’, fáča ‘isto’, b.šk ‘les’, m.g.r. ‘mogoče’, m.jšta ‘žganec’, špr.s itd. (podrobneje v Neweklowsky 2013: 81–84, 110–174, posebej o nemških izpo­sojenkah gl. Neweklowsky 2014; zanajbolj zahodno ziljščino gl. slovar vPronk 2009). 4 besedilo Naslednje besedilo je prevzeto iz Neweklowsky 2013: 88–90: Sirk m. sm. n.jpri pat.gal., sm. hadíl. sk..z gníwa z na c.jna, pa p.. smat.gal.u c.jna. zráwn gníb. je bíw ž.. .n w.z pa k.jn upr.nž.n. k.k. sma hadíl. pa gníb. napr.j, t.`k. da sm. p..šl. ku.ńa, t.di, da smaw..z tudi palál, da n. bu. tr..ba t.k. dj.lč nas.t.. [Ste eden drugemu pomagali?] s. sa t.di pamál.. p. p.wrah, č.r je bu. b.č l.dí, s. sám. d.wal.. pa ta b.rn. pa . nís. s. m..l. uzét. druj. l.d., t.st. sa m..l. prej l. p.wran památ j.t.. t.st. n. b.l t.k.. ub.jž. s. spráz.ln., p. pa p..šl., p..šl. zb.čír s. pa príšl. dúpluc., da sa dúpl. – ží.n., móž. – dúpluc. pr. sm. ri.kl. m., no, da sa ga dúpl.. ží.n. s. sad.l. na m.k.nah stolčah ku k.pca. b.č.b.rt s. ží.n. d.wal., móž. s. ga pa b.­zal.. na dr.j.n kr.j. b.zal.. ž.. u t. gl.h šíš., magár u z.rha, u p.rb.n št.k., b.l pa u ni drúji .sp. tan.tr.. pa troac. sa b.č.bart nasíl. ku. sirk. č.r je bíw bal ž.nč, t.n s. ja ws. par.t. b.k st.gal.. m. sm. rí.kl. k t.st.m.– t. j t. l.d.k. pa t.st.ga sm. pa p..šl. ž.. k., al s. m..w, da sma ga že k. pad .rh nasíl.. pa tist.ga sm. pa dj.l. pa tl..h, da j. s. š.šu. no, t. l..p.ga, k.r je bwo zwol.p., t.n s. par.t. –tr. par.t. sac..l pan.l., da smam..l. bézat. p..šl.. t. s. štír. č.rč. uk.p, dw. pa dw., .pa s. b.du, da sa bl. štír. uk.p. sáč je máw d.g.č. b.zu. j.s s. normál kn.f nar.du. ja, t. smapa p..šl. drúj. d.n, sm. ga m..l. n.s.t. g.ta pad .rh. t.n sm. m.l. t.č. št.nž., pa zw.rha t.r.. pa t.st.ga sm. pa m..l. c.lega zbést.. t.st je bísu p.šl.. t. č. bwo .kl. b.l je b.w s.h, b.l. j. bw.. no, pr.da j. sn..g p.du, j. bow. t.di, al se j t.k. paš.š.wa. b.l, k.da s. ja m. s.gl.h snú.p. nadrít., ta`č.debí.l. snú.p.. pa p..šl. s. ja m.. z.sw.ma, s. m.g zbézat. sn.p. p..šl. t.t. snú.p. s. m.. dját. n. p.tn.jst, dwa`jst. uk.p j.h, pa p..šl. si m.. sp.t z.rha k.li zbézat., da n.. b..t. nar.z.npapíhnu, da ni p.du (u)kol. t. s. pa bézal. st.ta–tuusirk. s. bl. w.šč.s búč. –t.t. búčuj. žn.r. s. wzél., mpa s. zb.zal. zw.rha kur..k, da n. p.du nar.z.. t. j. bu s. zan.cat. t. b.č. s. m.l. ja k. u sirk. tan not.r. k. s. sirk t.gu –čok.rbart s. za.ku z nagó, pa s. p.du na n..s t.t.. j. t.di príšu prí.d. Spravljanje koruze Mi smo najprej potrgali, smo hodili po njivi s kakšno košaro in potem smo trgali v košaro. Ob njivi je bil že en voz in konj vprežen. Kakor smo hodili po njivi naprej, takosmopotemkonja tudi (vodili), da smo voztudi peljali, da ni bilo treba tako daleč nositi. [Ste eden drugemu pomagali?] So si tudi pomagali. Pri kmetih, kjer je bilo več ljudi, so delali sami. Najrev­nejši pa niso mogli najeti drugih ljudi, tisti so morali prej le kmetom pomagati. Tega zdaj ni več. V veži so spraznili, potem zvečer pa so prišli duplovci, so lupili – ženske, možje–duplovci smo rekli mi prej, da so ga (sirk ‘koruzo’) ličkali. Ženske so se-dele na majhnihstolčkih okrog kupca. Največkrat so ženske delale, moški pa so ga vezali. Na drugem kraju so vezali. Že v isti hiši, mogoče zgoraj v prvem nadstropju ali notri v kaki drugi izbi. Največkrat so koruzo nosili otroci. Če je bil (sirk ‘koruza’) bolj slab, so mu vse perje (‘(krovne) liste’) proč po­trgali. Mi smo rekli tistemu: to je ta ledik (‘prost’). Tistega smo potem že kar, če si mogel, da smoga že pod vrh nosili. Pa tega smo djalinatla, da seje sušil. Ta lepega (sirk), kar je bilo zelo lepega, tam pa sotri liste pustili zraven, da smo ga lahko potem vezali. Tu so štirje storži skupaj, dva in dva, in si vedel, da so bili štir­je skupaj. Vsak je malo drugače vezal. Jaz sem navaden vozel napravil. Naslednji dan smo ga potem gor nosili, gor pod vrh.Tam smo imeli take drogove, zgoraj pod vrhom. Tistega smo morali pa vsega zvezati. Ta je potem visel, to ni bilo treba tako paziti, bolj je bil suh, bolje je bilo. Preden je zapadel sneg, je bilo tudi, da se je tako posušilo. Ali, kadar si moral enake snope narediti, take debele snope, potem si moral s slamo zvezati snop. Nato si moral te snope dati –kakih petnajst do dvajset skupaj –, nato si jih moral spet zgoraj okrog zvezati, da ni veter narazen spihnil, da se ni zvrnil. Tosopovezali stistimi–med sirkom sobile vedno buče; te bučne vrvi so vzeli in so zvezali zgoraj okrog, da ni padlo narazen. To je bilo vse za porabiti. Te buče so imeli kar tam med koruzo. Ko si trgal sirk, kolikokratsi se z nogo zataknil in si padel na nos tja. Tudi to se je zgodilo. 5 usoda bistRiškega govoRa Raziskava je pokazala, da stari kmečki govor obvlada danes le še majhno število ljudi, predvsem starejša generacija. Govor je soroden brško-potočkemu narečju, vendar se od njega kljub temu razlikuje. Splošna tendenca je –kot drugod v Avstriji –da se število otrok v zadnjih letih vse bolj znižuje. Občini Bistrica na Zilji in Stra­ja vas imata skupno ljudsko šolo v Zahomcu (http://vs-hohenthurn.at, dostop 29.1. 2016). Leta 1975/76 je bilo največ učencev, in sicer 104, od katerih jih je bilo k dvojezičnemu pouku prijavljenih 21. Leta 2013/14 je šola imela samo 50 učencev, od katerih jih je bilo spet prijavljenih več k dvojezičnemu pouku, in sicer 29. Kaj to pomeni? Na eni strani izkazuje dejstvo, da je splošna situacija na Koroškem danes bolj naklonjena Slovencem kakor v sedemdesetih letih 20. stoletja, na drugi strani pa prijavljeni otroci večinoma niso Slovenci oziroma slovenščine niti negovorijo inseje torej učijo kot tujega jezika (Neweklowsky 2013: 29). Jezik slovenskega pouka je knjižna slovenščina. Čeprav se bo slovenščina na Bistrici in v Straji vasi verjetno ohranila, bo stara kmečka govorica, ki smo jo opisali, čez nekaj desetletij izginila. liteRatuRa Grafenauer 1905 =Ivan Grafenauer, Zum Accente im Gailthalerdialekte, Archiv für slavische Phi­lologie (Berlin) 27 (1905), 195–228. Ibounig 2011 = Peter Ibounig, Preštevanje narodnih skupnosti s pomočjo popisov prebivalstva?: podatki o občevalnem jeziku v avstrijskih popisih prebivalstva, v: Kärnten Dokumentation, Kla­genfurt am Wörthersee: Amt der Kärntner Landesregierung, 2011 (Amt der Kärntner Landesre­gierung, Band 27), 74–82 , dostop 25.1. 2016. Jarnik 1842 = Urban Jarnik, Obraz slovenskoga narěčja u Koruškoj, Kolo: članci za literaturu, umětnost i narodni život (Zagreb) 1 (1842), 41–57. Logar 1968 =Tine Logar, Vokalizem in akcent govora Potoč v Ziljski dolini, Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku (Novi Sad) 9 (1968), 137–143. Logar 1981 = Tine Logar, Potoče (Potschach; OLA 146), v: Fonološki opisi srpskohrvatskih/hr­vatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvaćenih Opšteslovenskim lingvističkim atlasom, ur.Pavle Ivić, Sarajevo: ANUBiH, 1981 (Posebna izdanja LV, odjeljenje društvenih nauka 9), 183–191. Logar – Rigler 1993 =Tine Logar –Jakob Rigler, Karta slovenskih narečij 1 : 500.000, Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije, 1993. Neweklowsky 1973 = Gerhard Neweklowsky, Slowenische Akzentstudien: akustische und lingu­istische Untersuchungen am Material slowenischer Mundarten aus Kärnten, Wien: Österrei­chische Akademie der Wissenschaften, 1973 (Schriften der Balkankommission, Linguistische Abteilung XXI). Neweklowsky 1996 = Gerhard Neweklowsky, Ein russischer Slawist in Kärnten anno 1841, Die Brücke 22 (1996), št. 3, 22–26. Neweklowsky 2007 =Gerhard Neweklowsky, Ismail Ivanovič Sreznevskijs Reise durch Österreich 1841–1842, Studia Slavica Hungarica (Budapest) 52 (2007), 309–318. Neweklowsky 2013 =Gerhard Neweklowsky,Der Gailtaler slowenische Dialekt: Feistritz an der Gail / Bistrica na Zilji und Hohenthurn / Straja vas, Klagenfurt/ Celovec: Drava, 2013. Neweklowsky 2014 =Gerhard Neweklowsky, Deutsche Lehnwörter im slowenischen Dialekt von Feistritz an der Gail/ Bistrica na Zilji,v: Beiträge zur interdisziplinären Slowenistik = Prispev­ki k meddisciplinarni slovenistiki, ur. Andreas Leben – Martina Orožen – Erik Prunč, Graz: Leykam, 2014, 173–181. Paulsen 1935 =Viktor Paulsen, Lautlehre des slowenischen Gailtalerdialektes in Kärnten,Wien, 1935 [nenatisnjena disertacija]. Pronk 2007 =Tijmen Pronk, GailtalSlovene in Urban Jarnik's letters to Primic and Kopitar 1811– 1814, Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 6 (2007), 111–132. Pronk 2009 = Tijmen Pronk, The Slovene Dialect of Egg and Potschach in the Gailtal, Austria, Amsterdam – New York: Rodopi, 2009 (Studies in Slavic and General Linguistics 36). Pronk 2011 =Tijmen Pronk, NarečjeZiljske doline in splošnoslovenski pomik cirkumfleksa, Sloven-ski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011), 5–17. Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika VII: dialekti, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1935 (Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, Dela 1). SLA 1.1–1.2 =Jožica Škofic (ur.), Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas; 2:komentarji, Ljubljana: Založba ZRC, 2011. Sreznjevski 1841 =...... ........ ..........., . ........ .........., ...... ....­........ ......... ........... 1841, .... II, 133–164. Thesaurus = Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 1–3, ur. Erich Prunč idr.; 4, ur. Stanislaus Hafner – Ludwig Karničar; 5–7, ur. Ludwig Karničar, Wien: ÖsterreichischeAkademie der Wissenschaften, 1982–2012 (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Schriften der Balkankommission, Sonderpublikation). summaRy The Slovenian dialect of Feistritz an der Gail (Bistrica na Zilji) and Hohenthurn (Straja vas) Gail Valley Slovenian dialect material has been discussed since the first half of the nine­teenth century, including by the Carinthian Slovenian Urban Jarnik and the Russian Izmail Ivanovich Sreznevsky, who wrote the first survey of Slovenian dialects in 1841. The ar­ticle includes some data about the municipalities of Feistritz an der Gail and Hohenthurn in Carinthia, as well as a short survey of the research history. The dialect is characterized by free tonemic stress, a later accent shift towards the beginning of the word form, a rich vowel system, vowel reduction in unstressed syllables, and akanje (change of stressed o into a). The consonants b and v merge, and the velars undergo the later Slovenian palatal­ization. The description is illustrated by a text about harvesting corn. The sociolinguistic situation is characterized by Slovenian-German bilingualism. There is some native-lan­guage Slovenian instruction in primary school, in which standard Slovenian is taught; the standard language is also used in church. The number of Slovenian speakers is small, and it can be assumed that this archaic dialect will disappear within the next few decades. tJaša Jakop pRislOv v sRednjesavinjskem naRečju cobiss: 1.02 Prispevek obravnava prislove vgovoru Ložnice pri Žalcu (Slovenski lingvistični atlas– SLA, T324), ki spada v srednjesavinjsko narečje štajerske narečne skupine. Prislovi so analizirani po metodologiji, uporabljeni pri obravnavi oblikoslovja v Toporišičevi Slovenski slovnici (2000). Prislovi v ložniškem govoru so pospremljeni tudi s primerjalnim gradivom za nekatere druge zahodne štajerske govore (srednjesavinjske, zgornjesavinjske in srednještajerske). Različne vrste prislovov so ponazorjene z obsežnim besednim gradivom in odlomki iz besedilnega korpusa, ki je nastal vpogovorih avtorice članka s številnimi informatorji. Ključne besede: narečno oblikoslovje, nepregibne besedne vrste, prislov, srednjesavinjsko narečje Adverbs in the Central Savinja dialect of Slovenian This article deals with adverbs in the local dialect of Ložnica pri Žalcu (Slovenian Linguistic Atlas / SLA data-point 324), which is part of the Central Savinjadialect of the Styrian dialect group. The analysis of the adverbs in the dialect was carried out following the methodology used in the presentation of morphology in Jože Toporišič’s Slovenska slovnica (Slovenian Grammar, 2000). Various types of adverbs are exemplified using extensive dialect text material and extracts from a text corpus created through the author’s conversations with many informants. Keywords: dialect morphology, uninflected parts of speech, adverb, Central Savinja dialect 0 uvod 0.1 Oblikoslovje srednjesavinjskihgovorov je malo raziskano, zato na razpolago ni prav veliko literature. Ložniški govor je prvi opisal Viljem Kralj v svoji diplomski nalogi iz leta 1961 in ga zapisal tudi po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA), na oblikoslovni ravninipa večjih raziskav pred avtoričinim delom (Jakop 2001a in 2003) ni bilo. Primerjava njegovih zapisov z novejšimi (Jakop 2001a; 2001b; 2003; 2010; 2011) kaže nadoločene spremembe govora v kratkem voka­lizmu,1 kvantitetnih razmerjih in samoglasniških kvalitetah ter zlasti vnaglasnih paradigmah. Kralj (1961) ima zapisanih tudi še nekaj starejših oblik za Oed. ž. sp. (s k.st'j..j, s k.rv'j..j, z noč'j..j), ki sedanesneuporabljajo več. Precej hitro 1 Kratki naglašeni i se je v preteklosti reduciral v.; ostanke najdemo še v nekaterih besedah (npr. 'n.č) in v Kraljevem zapisu ('m.š, 'n.t, 't.č), zaradi težnje po podaljševanju kratkih naglašenih samoglasnikov pa se danes spet vzpostavlja nereduciran samoglasnik –'miš 'miši, 'nit 'niti, 'tič 'tiča. spreminjanjenekaterihlastnostigovorabilahkobilaposledicaživahnepreteklosti kraja(shmeljarsko,metalurškointekstilnoindustrijo)innjegovalegaobglavni prometnici Celje–Ljubljana. Srednjesavinjskonarečjejevnarečjeslovniliteraturinapodlagiglasoslovnih značilnostiopredeljenokotizrazitoprehodnogorenjsko-štajerskonarečje(Logar 1968;Zorko1999).Kotvsaštajerskanarečjajeizgubilotonemskanasprotja.Ko­likostnanasprotjasezaenkratšeohranjajo(dolgisamoglasnikisolahkolenagla­šeni,kratki panaglašeni ali nenaglašeni), vendarsekratki naglašeni samoglasniki v zadnjem ali edinem besednem zlogu daljšajo ('k.o.š), dolgi pa krajšajo ('miza).2 Naglasoslovniravninitakoložniškigovorkotcelotnosrednjesavinjskonare­čje(gl.šeJakop2001b)ohranjaznačajprehodneganarečja,kardokazujejonasled­njeznačilnosti:krajšanjevogelnihdolgihsamoglasnikovi in u,kisejeizzgornje­savinjskihgovorovprekVranskegarazširilotudivložniškigovor('xiša, 'muxa); a-jevski refleks dolgega ('ma.ša, 'va.s) in e-jevski refleks kratkega naglašenega polglasnika('p.e.s);sovpaddolgihe-jevskihino-jevskihsamoglasnikovv(zelo) ozkamonoftonga../e. oz.../..,3 todadiftonga.e. in .o. zaumičnonaglašenae in o ('s.e.stra, 'n.o.ga);4 umikkratkegakončneganaglasavvečzložnicah('.o.tr.k/ 'v.tr.k)inohranitevdolgega(me's..)ipd.Sistemdolgihnaglašenihsamoglasni­kovjemonoftongično-diftongičeninvsebuje7fonemov(i., e./.., .e., a./a., .o., ../ .., u.).Prisoglasnikihjeĺ jeotrdelvsrednjil ('p..le);ń jezasamoglasnikiizgubil nazalnost in sezlil z etimološkimj (s'vija),obsoglasniku pa je lahko tudi otrdel v n ('lukna);skupiničrě-,žrě-stavečinomaohranjeni(č're.šja, ž'rebu);skupinašč se je asimilirala vš (k'le.še). 0.2 Prislov v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča PoToporišiču(1992:190,289)sebesededelijogledenapomennapolnopomen­ske oz. predmetnopomenske (samostalniška beseda, pridevniška beseda, glagol, prislov,povedkovnik)innepolnopomenskeoz.slovnične(veznik,predlog,členek inmedmet).Vslovnici(Toporišič2000:256)sobesednevrsterazdeljenenapre­gibneinnepregibne;nepregibnesoprislov,delomapovedkovnik,predlog,veznik, členekinmedmet.Čepravselastnostniprislovistopnjujejo(lepo lepše najlepše; zelo bolj najbolj),jeprislovpodefinicijinepregibnapredmetnopomenskabesedna vrsta(Toporišič2000:257in1992:226),sajnimaoblikzaspol,skloninštevilo. Izražaokolnostiprostora,časatervzročnostinaeniinlastnostnostinadrugistrani. Prislovisotorejdefiniranikotnepregibnepolnopomenskebesede,5 večinoma nastaleizimenskihbesednihvrst,nekajpajihjenastaloizglagolainpredložnih 2 Krajšanjedolgihsamoglasnikovlahkokaženanastajanjenovihkvantitetnihnasprotij,dočesar bi lahko prišlo, če bi se zelo ozka dolgae in o še naprej ožila. 3 To je sicer značilno za gorenjskonarečje. 4 Enako kot v zgornjesavinjskemin posavskem narečju. 5 Prisloviinčlenkiimajopodobnepregibanjskeznačilnosti(nepregibnost),arazličnepomenske inskladenjskeznačilnosti.Prislovje–vprimerjavisčlenkom–predmetnopomenskabeseda, . zvez.Gledenaizvorsoprislovisamostalniški,pridevniškiinglagolski.Zaimenski prislovisorazdeljeniv11razredov:vprašalni,oziralni,nedoločni,poljubnostni, mnogostni, oziralnopoljubnostni, totalni, nikalni, drugostni, istostni in kazalni. Glede na vrsto se delijo na okoliščinske (prostorske, časovne) in svojstvenostne (lastnostne, vzročnostne) prislove. (Toporišič 2000: 406) 0.3 Prislov v ložniškem govoru Vsrednjesavinjskemnarečjuseprislovipooblikiinpomenuodknjižnihpravveli­konerazlikujejo.Najpogostejeseuporabljajokrajevniprislovi.Tiselahkopojav­ljajotudiv(stalnih)besednihzvezah–kotprostiglagolskimorfemiobglagolih,ki kažejonagibanjevdoločenosmer(npr.'d.o.lb'risat/pob'risat ‘(po)čistiti’,'g.o.r 'ra.st/z'ra.st ‘(od)rasti, odraščati’, 'g.o.r us'ta.t ‘vstati’, 'm..t č'r..s ‘upravljati’). Polegkrajevnihsovgovorupogostitudičasovniinlastnostniprislovi(načinovni, kolikostni in kratnostni).6 Prislovisovčlankurazvrščenivposamezneskupinepožeuveljavljenidelitvi gledenarazličnevprašalnice(Toporišič2000:406).Zbiranjegradivajepotekalo z metodo snemanja prosto govorjenih pripovedi starejših informatorjev (rojenih odleta1915do1949)7 inzmetodoterenskeankete(gramatičnidelvprašalniceza Slovenski lingvistični atlas)priinformatorjihvsehtrehgeneracij(rojenihodleta 1922 do 1990), in sicer najbolj intenzivno v letih 1999–2001. 1 vRste pRislovov 1.1 Krajevni prislovi Krajevni oz. prostorski prislovi (Toporišič 1992: 231) so mestni prislovi (po katerih se sprašujemo s kje), ciljnostni prislovi (po katerih se sprašujemo s kam)terprislovipotiinrazmeščenosti(pokaterihsesprašujemoskod).Mestni prislovi(Toporišič1992:226)označujejomestodogajanjaalistanjanekaterih vrst dejanj.8 5 vstavkujesamostojnistavčničlen(prislovnodoločilo),zatoimasvojevprašalnice(kje, kdaj, zakaj, kako ipd.); členki tega nimajo (Jakop 2000/01: 306). Členke je od prislovov prvi ločil Toporišič v svoji Slovenski slovnici leta 1976. 6 JankoPotrata(1970:63)vsvojemseminarskemdeluogovoruSlivnicepriCelju[T331,sred­nještajerskonarečje–TJ]piše:»Prislovovjevgovoruvelikoinimajovnjemmnogopomemb­nejšovlogokotvknjižnemjeziku.Preprostiljudje,naenistraniredkobesedni,nadruginagnjeni k jedrnatemu izražanju, spričo tega največ in najraje uporabljajo prislove, ki so v govoru in ljudskipsihiglobokozakoreninjeni.Dauporabimprispodobo:čejecelotnajezikovnazgradba skleda, so zrna v njej prislovi.« 7 Prosto govorjena narečna besedila, uporabljena v tem članku, so prispevali Ana Lešnik (roj. 1915),MartaPodobnik(roj.1922),IvanŠtefanZagode,podomačeJurčevJanez(roj.1925),in JožeLešnik(roj.1949)terŽan(roj.1988)inNeliGominšek(1990);zanjeuporabljamkratice L, P, Z in Lj ter (za oba najmlajša informatorja) G. 8 TapoimenovanjanavajampoToporišič2000;predtemjeToporišič(1992:226,231)uporabljal termine z desnim prilastkom (npr. prislov mesta, prislov smeri). 1.1.1 Na vprašanje kje ('ke./ki.) se odgovarja z naslednjimi mestnimi prislovi: b'lis ‘bli­zu’,'da..č9 ‘daleč’,'d.o.l ‘doli’,d.'ma., gl.'b.o.k, 'g.o.r ‘gori’,'juž. ‘južno’,'ke./ ki., na'v.rx ‘zgoraj’,'ne.k ‘nekje’,.'ki.r/nik'je.r ‘nikjer’,'nisk, 'n..t.r/'n..t.r/'n.t.r ‘notri’, o'k..l, p.'s..t/p..'s..t ‘povsod’, s'p.o.di in oc'p.o.di/oc'p.o.t ‘spodaj’, sp'redi in ocp'r..di/ocp'r..t, 't.m/'t.m in 't.mle/'t.mle, 'tu in 'tuki, 'tule/'t.le in 'tuki­le, ušt'ric ‘vzporedno’,vi's.o.k ‘visoko’,viza'vi ‘nasproti’,'za.di in .'.a.di ‘zadaj’, z'g.o.ri in ..'g.o.ri ‘zgoraj’,z'n..tri in o.'n..tri ‘znotraj’,z'ra..n/z'r.m ‘zraven, poleg’,'zuni in .'.uni ‘zunaj’.10 1.1.1.1 Za natančnejšo opredelitev kraja se govorijo še prislovne zveze 't.le 'g.o.r ‘tu gori’, t.'g.o.r ‘tam gori’, te'd.o.l/t.'d.o.l ‘tu doli’, t.m'd.o.l ‘tam doli’, 't.le o'k..l, g'lix 't.mle ‘ravno tam’, 'tuki z'r.m ‘zraven’ ipd. . Primeri: S. na 't.to 'r.o.ko 'pa.dla pa na 'n.o.go, 't.k de s. si 'r.o.ko s't.rla 't.le 'g.o.r –z'dej je ž. 'b..lš –'p.o. pa 'n.o.go. –'Ni b'lo 't.k 'k.k.r z'dej, 'ne., k. je t.'g.o.r s'k..s, skor do Šem'p.e.tra so .'se 'xiše po .'sa.ki st'ra.ni, 'ja.. (L) 'R..jstna 'xiša je pa 't.m viza'vi ga'sil.ga 'd..ma al pa 'tiste su'šil.ce, ko so ne cip'r..seo'k..l.–'P.o.l je pa 't.. '.o.če za'č... 'tukile 'zidat, 'kupu par'celo 'tukile, za 't..le par'celo –no, 'se.j je s'k..s 'd.o.l.–S. pa g'lix 't.mle š'la ot fri'ze.rja, 't.m p.r 'He.rman. –'P.o.l je 'r.e.kla –»'Dej'tu s'm.. pa 't.le 's.o.bo 'e.no nar'dil, 'tuki bo pa 'sa.m za 'g..ste.« (P) 1.1.2 Na vprašanjekam ('ka.m) se odgovarja z naslednjimi ciljnostnimi prislovi: b'lis ‘blizu’, č'r..s ‘preko’, 'da..č ‘daleč’, 'd.o.l ‘dol’, do'mu/da'mu ‘domov’, d.r'g.m/d.r'gam, 'g.o.r ‘gor’, 'ka.m, 'ka.m.r ‘kamor’, 'ka.m.r'k..l, nap're.j, na'­za.j, 'ne.kam, .'ka.m.r/ni'ka.m.r, 'n..t/'n..t.r, o'k..l, .'.a.di ‘zadaj’,p'reč/p'r.o.č, 's.m, 'te.j/t'je. ‘tja’ in 'ta.jle/'te.jle ‘tjale’,na 'tuj, 'v.n ‘ven’,z'ra..n/z'r.m ‘zraven, poleg’.Našteti prislovi označujejo smer gibanja. . Primeri: »'Pe.jt s.m, 'te-m pa 'j.s 'ne.su.« (P) – 'T.le so se pa ob ne'de.lix s'pra..l 'p..bi pa dek'le.te p.'p..g. .., ko je s't.r 'o.če 'jemu 't.t 'n..gr.t, pa so xo'dil 'g.o.rta 'pit, tak'r.t se je pa 'r.e.k. 'puš.'ša..k –'tak 'vino't..č bres o'ne.ga ..–'P.o.l pa–'da..č je b'lo 'g.o.r s ko'le.sim 'jet t.'g.o.r, po še pa kaka ne'vixta ..(Z)–..'un nap're.j, 'j.s . s'r..do, 'un pa.d'za.di. (P) 1.1.2.1 Za natančnejšo opredelitev kraja so pogoste tudi prislovne zveze 't.le 's.m ali 'tuki 's.m ‘semle’,'t.le 'g.o.r ali 'tukile 'g.o.r ‘semle gor’, 'g.o.rta ali 9 V okoliških govorih najdemo oblike kot 'd.e.lč (Vransko, T319), 'd.eleč (Motnik, T317), 'd.e.l.č (Spodnje Kraše, T314),'di.leč (Meliše, T313). 10 V zgornjesavinjskem narečju ima veliko teh prislovov končaj -e: s'p.ode/uts'p.ode, z'g..re/ udz'g..re, 'za.de, z'n..tre/udz'n..tre (Meliše, T313); 'd.o.me, (ud)z'g...re, (ud)'za.de, (ud) z'n..tre (Spodnje Kraše, T314); d..me (Nizka, T315). V srednještajerskem narečju se pojavijo tudi oblike krajevnih prislovov na -ix, npr. v Šmarju pri Jelšah ('g.o.re/'g.o.rix, 'd.o.le/'d.o.lix, 've.nix ‘zunaj’; s'p.o.di/s'p.o.dix, fp'ra..di/fp'ra..dix). Tudi v celjskem pogovornem jeziku uporabljajo oblike kot sp'r..dix/ocp'r..dix, od'za.dix, od'zu.nix. 1.1.3 1.2 1.2.1 t.'g.o.r ‘tja gor’, 's.mpa'te.j ali 's.mpat'je. ‘sem in tja’, 't.le 'd.o.l ‘semle dol’ itd. . Primeri: G'd.. je pa sve'to.vu, de 't.le 's.m? (Z) –'T.. so b'le, za 'tuki 's.m so b'le 'ba.le, 'ta.ke, 'k.k. so. –'D.e.kle pa 'k.r, 'k.r k.'l.. pa 'k.r, 'k.r po 'v.e.s pa 'la..fats.mpat'je..(P)–Še bote 'ka.m d.r'gam š'li?–In smo 'tiste xme'lišče smo 'm.g. .'sep'reč 'da.t. (L) Redkeje se uporablja vprašanje kod ('K..t si x.o.du?), na katerega se ne odgovarja s prislovom tod ali ondod; uporabljajo pa se 'k..d.r, 'k..d.r 'k..l, 'mim, .'k..d.r, o'k..l, p.'s..t/p..'s..t, 'tu, 't.m. 1.1.3.1 Na vprašanje od kod (ot'k..t) se odgovarja: od 'da..č/od 'de.leč,11 od 'd..ma, od dru'g..t, ot 'ta.m, ot 'tuki, ot 'tukile, od .'s..x stra'ni ‘od vseh strani’, od .'sep.'s..t. . Primeri: Ot 'k..t ste pa do'ma? (L) –»'Jes s. is Šem'p.e.tra, 'o.n je pa ot 'tu­kile, is Š'ka.farj..ga x'riba.« –'No, 'p.o.l, k. je k'me.čk o'biraje b'lo, je p.rš. 't..lk 'tistix o'biruc. –od dru'g..t, ja. (P) 1.1.3.2 Podobno se odgovarja na vprašanjedo kod (do 'k..t), npr.do 'ta.m itd. Časovni prislovi Časovni prislovi povedo, kdaj se kaj dogaja (Toporišič 1992: 16). So splošni (zve­čer, spomladi, poleti, zmeraj), sedanjostni (sedaj, danes, letos), preteklostni (vče­raj, davi, lani) in prihodnostni (jutri, drevi, prihodnjič). Na vprašanje kdaj (g'da.j) se v ložniškem govoru odgovarja z naslednjimi ča­sovnimi prislovi: 'd.o.ns ‘danes’, d.'p..g. ‘dopoldne’, 'd.le ‘sedajle’, d'rugič, 'e..ket ‘enkrat, nekoč’, g'lix ‘ravno, pravkar’, gre'd..č, 'jut.r ‘jutri’, 'k.r ‘takoj’, k'ma.l, 'la.n ‘lani’,'l..tos/'le.tus, na'e..ket ‘naenkrat, hkrati’,'n.rp're.j ali 'narp're.j ‘najprej’, ni'k..l/.'k..l, no'c..j/.'c..j,12 o'p..g. ‘opoldne’, p.'jut.ršnim, p.'le.t ‘poleti’, na'va.d. ‘običajno’, p.'n.o.č, p.'p..g. ‘popoldne’, 'p.o.l/p.o. ‘potem, nato’,p.'zim, p.z'ne.j, 'p.o.z., p're.j in p're.jle, 'r..č. ‘takoj, hitro’,s'n..č ‘sinoči’, s'k..s ‘nenehoma,vesčas’,s'pe.t/s'p.t, spom'la.t ‘spomladi’,'t.e.di/'t..di13 ‘tedaj, takrat’, tak'ra.t/t.'k.t ‘takrat’, .'ča.s/.'ča.six14 ‘nekdaj, nekoč’, .'či.ri,15 'za.d.č 11 Drugi zgornje-in srednjesavinjski govori imajo oblike ud 'di.leč (Meliše, T313), ud 'd.e.l.č (Spodnje Kraše, T314),ud 'd.eleč (Motnik, T317),ud 'd.e.lč (Vransko, T319). 12 V zgornjesavinjskem narečju se pred -c-vriva-h-, npr. n.x'c..j (Spodnje Kraše, T314). 13 Podobno obliko imajo tudi v zgornjesavinjskem narečju:'ti.de (Meliše, T313),'t.e.de (Spodnje Kraše, T314). 14 Daljša oblika je novejša in jo uporabljajo samo mlajši govorci. 15 Tudi v drugih srednjesavinjskihgovorih ima ta prislov končaj -i (u'č..ri – Motnik, T317), v zgornjesavinjskem narečju končaj -e (v'č..re –Meliše, T313), v srednještajerskem pa končaj -a (fč.ra – Zibika, T334), tj. diahrono obliko brez-j.. ‘zadnjič’,'za.dnok'r.t 1. ‘zadnjič, pred kratkim’, 2. ‘zadnjič’,z'de.j/'de.j ali d.le16 ‘zdaj’,z'da..ni ‘zdavnaj’,z'g..di ‘zgodaj’,z'm.ri/z'meri17 ‘vedno, zmeraj, vselej’, 'zutri,18 zve'če.r/zve'či.r.19 1.2.1.1 Pogostesoprislovne zveze, npr. čez 'n..č, 'd.le g'lix ‘pravkar, ravnokar’ 'k.r nap're.j, 'la.nsk 'le.t ‘lansko leto’, ni'k..l 've.č, ot 'ča.sa do 'ča.sa, p'r..ki 'za.d. ‘nazadnje’,'r..č. spom'la.t ‘takoj spomladi’, še z'de.j, te'p.ru ‘najprej, na začetku’, te'za.d. ‘nazadnje, na koncu’, 'un 'da.n ‘zadnjič’,za 'r..jsni 'da.n, že s'k..s ‘od nek­daj’;'ce.. 't..d./'k..d., .'sak 't..d./'k..d., ob ne'de.lix, .'sa.k do'p..g., .'sa.k 'da.n. . Primeri: Ko s. 'šo. . 'p..ru 'ra.zret, je 'bi. 'ta.k s'n..k, de so'mog. 'o.če pa o'n.., pa ko so 'me.l še x'la.pce, so 'mog. 'jet s'n..k zo'ra.t te'p.ru 'zutri, de smo 'l.xk ot'ro.c . 'š..lo š'li. –Ampak .'seg'lix, 'j.s p'ra..m, 't.k na bo ni'k..l 've.č, k. je b'lo. (Z) –'Ne. in k. s. na p're.šo 'da.l, k. so te'za.d. 'misnal p.r'tisnat, s. 'jes 'tizd 'g.o.r u'sula. –'No,ta'za.dnok'r.t ko smo ga 'me.l, 't.e.di je ..(P)–'Mi smo 'me.lp'rej z'm.ri p'se.. (L) –'Ja., g'lix ob ne'de.lix, 'te.di p.č 'ni no'b.e.d. 'de.lu. – Smo tud. 'me.l 'ne.mške 'u.re po d'va.kat na 'ke.d., 't.k de s. .'ma.l zas't..pla. (L) –. 'ce.rkvo 'tud. . 'Ža..c, 'g.o.r 'žup.k, . 'š..l, .'sa.k 't..d. 'e..kret, . 'p..tkix je 'bi., 'ka. šej b'lo 'ta.ga. (P) 1.2.1.2 Prislovovnekdaj in nekoč vgovorunepoznajo, nadomešča ju leksem .'ča.s ali pa opisne zveze kot npr. . 'tistix 'ca.jtix.Prav tako ni znan prislov precej, v govoru ga zastopa prislovna zveza g'lix 'd.le.Prislovnedavno se v govoru nado­mešča z zvezoše ne 't.k 'd..k na'za.j. 1.2.1.3 Časovni prislovodkar je lahko nadomeščen s'ka.r. . Primer: 'Je pa s'k..s, 'ka.r s. se ro'di. na kme'ti.ji o'ziroma na 'z.e.mli in od tak'ra.t nap're.j, ko s. 'l.xk za'č... 'de.lat na kme'ti.ji al pa po'ma.gu s'ta.rš., 't.k se mi še 'd.o.ns do'ga.ja, de še 'm..r. pač na s'ta.re 'l..te s'p.t is kme'tijstvom se 'ba..t pa po'ma.gat, da prež'vimo to 'na.šo o'n... (Z) 1.2.2 Na vprašanje od kdaj (od g'da.j) se odgovarja z naslednjimi prislovi in zvezami: en'ca.jt/.'ca.jt ‘nekaj časa’,ot k'ra.ja ‘od začetka’,od 'r..jstva, ot 't.e.di ‘od tak­rat’,ot 'tizga 'ca.jta, od z'de.j ‘odslej’,po 'tistim ‘po tistem’,že sk..s ‘od nekdaj’. 16 Tudi v tem primeru drugo obliko uporabljajo predvsem mlajši. V T317 (Motnik) imamo z'de., v T313 (Meliše) paz'de.l’.. 17 V zgornjesavinjskem narečju imajo obliko z'me.r.m (Meliše, T313; Spodnje Kraše, T314). 18 V zgornjesavinjskem narečju ima ta prislov končaj -e: zj.tre (Nizka, T315) ali 'zutre (Meliše, T313) in'zutr. (Spodnje Kraše, T314). 19 Prislovov kot davi ‘danes zjutraj’ in drevi ‘danes zvečer’ spodnjesavinjsko narečje nepozna več (tudi v knjižnem jeziku njuna raba peša –po SSKJ, ohranjena pa sta v zgornjesavinjskem ('da.v., d'r..v. – Spodnje Kraše, T314) in srednještajerskem narečju (d.ve, dr..ve – Zibika, T334), kjer najdemo tudi prislov k več.rki ‘zvečer’ (Zibika, T334). Za pomen ‘zvečer’ se v zgornjesavinjskem narečju (Spodnje Kraše, T314) poleg starejše oblikev.'če.r govori še no­vejšazv.'če.r. 1.2.3 1.3 1.3.1 1.3.2 1.3.3 1.4 1.4.1 Našteti prislovi se večinoma uporabljajo v zvezi s prislovom naprej oz. v zvezi s prislovomže. . Primeri: Ot tak'ra.t nap're.j, ko s. 'l.xk za'č... 'de.lat .. – Zago'de.ti so 'dej..ta fa'milja je 'tule ž. ot 'ta..ž.t'..s.stode've.esedga 'l..ta.(Z)–'T.. je b'lo od a.'gusta nap'rej. (P) Na vprašanje do kdaj (do g'da.j) se odgovarja z naslednjimi prislovnimi zvezami: do k'ra.ja ‘do konca’,do z'de.j, še nap're.j, do 't.e.di. Vzročnostni prislovi Tudi skupine teh prislovov lahko oblikujemo glede naznačilne vprašalnice (To­porišič 2000: 407–408). Vzročnih prislovov je malo. Na vprašanje zakaj (za'ka./za'ka.j) se odgovarja s prislovi: 'k.r 't.k ‘kar tako’, 'ne.leš20 ‘nalašč’, slu'ča.jn ‘slučajno’, za 'xec, z.r.d 'te.ga ‘zaradi tega’,za't... Namernega prislova oz. ustreznika začemú ne poznajo. Na vprašanje s kakšnim uspehom ('k.k/'k.k) se odgovarja z uspešnostnimi prislo­ vi: 'l.xk/'la.xk/'le.xk ‘lahko’,s'kor, zas't..j ‘zastonj’. Lastnostni prislovi Načinovnih prislovov je veliko. Na vprašanjekako ('k.k/'k.k) se odgovarja: d.r'g.č ‘drugače’, 'fa.jn, gre'd..č, xi'na..sk ‘hinavsko’, 'k.k.r ‘kakor’, ka'm..t ‘z lahkoto’, 'komi ‘komaj’, 'la.ži, 'm.nde ‘menda’, nag'la.s, na'ra..nost, na'r..­be, na'p..., ne'va.r., 'n..kot ‘nekako’, .b'ra.t., '..r.k ‘močno’, po'c..n, po'ča.s, po'k.o.nc ‘pokonci’,po's..bi ‘posebej’,p'r.., 'pe.š, 're.z'de ‘zares’,s'kup(i)21/.'kup ‘skupaj’,s'la.p ‘slabo’,sp'l..x, s're.d. ‘srednje’,st'r.š. ‘zelo’,'t.k/'t.k22 ‘tako’ in 't.kle ‘takole’, 't.e.šk/'te.šk, 't..lk/'tu.lk, .'re.du, .'seg'lix ‘vseeno’, .'se.jen ‘vsee­no’,zas't..j ‘zastonj’,'žix.r/'žix.r ‘lahko’. . Primeri: D.r'g.č so še p'rej, . p're.jš. Jugos'la.viji, so pa .'pe.ko 't.k su'šil, de so 'me.l na're.te 'ta.ke 'ute, pa 't.k st're.xo 'g.o.r, pa so 't.k z'la.gal .'pe.ko 20 Naglas na prvem zlogu najdemo tudi v zgornjesavinjskem narečju ('n.e.leš – Spodnje Kraše, T314), medtem ko je vsrednještajerskem narečju naglas nadrugem zlogu (na'la.šč –Vojnik, T326). 21 V zgornjesavinjskem narečju ima ta prislov končaj -e: sk.pe (Nizka, T315); p.'se.be, s'kupe (Meliše, T313). 22 Naglas na prvem zlogu najdemo tudi v zgornjesavinjskem narečju ('ta.k – Spodnje Kraše, T314), medtem ko je vzahodnejšem delu srednjesavinjskega narečja naglas nadrugem zlogu (ta'k../t'k.. – Motnik, T317). 1.4.2 1.4.3 1.4.4 1.4.5 't.kle, pa so jo 't.k su'šil.–In 'tet je b'lo xu'd...–'Ja.,st'r.š. xu'd.. je b'lo. (L) – St'r.š. se u'či. (L) –'P.o.l so pa 'fa.jn z'rixtal 'tisto 'xišo. (P) –'T.. je blo z'lo 't.e.šk 't.e.di. (P) 1.4.1.1 Prislovne zveze so: 'č.r. na 'be.lim ‘črno na belem’, g'lix 't.k ‘ravno tako’,na'e..ket ‘naenkrat’, na 'na.g. ‘na hitro’, na 'sux, ot k'ra.ja, po do'ma.č, po lož'nišk, po s'ta.rim, 's.m 't.m ‘sem in tja’, 't.k .'ma.l, 't.k ne'ka.k, .'re.t ‘vred’, p.r 'mir;k 'je.n d'rugi ‘eno k drugi‘,za 'e.n d'rugim ‘drug za drugim’ itd. Na vprašanje koliko ('k..lk/'ku.lk) se odgovarja s kolikostnimi prislovi: 'b..l, 'd.o.st 1. ‘veliko, mnogo’, 2. ‘dovolj’, 'čist, 'kej ‘ka`j’, 'k.r ‘precéj’, 'k..lk.r ‘ko­likor’, 'komi ‘komaj’, 'me.j23 ‘manj’, 'n..ki ‘nekaj’, 'ma.l/.'ma.l/en'ma.l, .n'čink ‘malo’, 'n.č, 'n.r've.č, o'k..l24 ‘približno’, 'pa.r ‘nekaj’, 'p...n, pre'ma.l, p're..č ‘preveč’, st'r.š., 't..lk/'tu.lk in 't..lkle/'tu.lkle/'t..jkle/'tu.jkle ‘toliko’, 've.č, ve'lik, .g'la..nim ‘v glavnem’,z'lo ‘zelo’. . Primeri: Ži've.lismose.g'la..nim 'te.m, 'ka.r smopri'de.lalnakme'ti.ji.– B'la. s. 'k.r 'bistra. (L) –Ampak je 'd.o.b.r za 'pit, 'sa.m 'tizga 'ma.š d'va. g'la.ža 'd.o.st.–'T.. ga je b'lo pre'ma.l ..(Z)–'P.o.sopa regu'liral, 'dej je pa 'd.o.st 'b..lš. (L) – 'De.j smo ug.t.'v.l, de je 'na.j'b..lš čim 'me.j 'de.lat. (Lj) – X'me.. .'ča.six se je pro'da.., .'ča.six se ni 'bi., .'ča.six je 'bi. 'komi po d'va. 'di.narja, 'naš 'fot. ga je na 'nivo z'v..jzu, ga ni 'xo.tu pro'da.t. (P) 1.4.2.1 Pogostejše prislovne zveze so še ene 'pa.r, 'e..ket 't..lk ipd. Na vprašanje kolikokrat ('k..lkrat) se odgovarja s kratnostnimi prislovi: 'je.nkr.t/ 'je.nk.t ‘enkrat’, 'ma.lg'da.j ‘malokdaj’, 'ma.lkr.t/'ma.lk.t ‘malokrat’, 'ne.kikr.t, 're.tk ‘redko’,t'rikr.t/t'rik.t, s't..kr.t/s't..k.t, 't..lkr.t/'t..lk.t ‘tolikokrat’,.'časix, . ve'čini, 've.čkr.t/'ve.čk.t, ve'likr.t, ve'čin.ma. . Primeri: Ma.ma je . ve'čini 'kuxala, ko je 'me.la na x'ra.n 'tule is 'cigunc..– Ko'ruzni ž'ga..ki so b'li, 'a.jd.vix 'nismo –'no, g'da.j 'že., ampak 're.tk.(Z)–Z'l. ve'likrat je p.p'la..lala. – G're.jo pave'čin.ma . Go't...le, 'ne.. (L) Na vprašanje glede na kaj ('k..k) se odgovarja z ozirnimi prislovi xono'ra.r., se'z..nsk ipd. Na vprašanje s pomočjo česa ('k..k) imamo odgovore kot na ma'šino, na 'r.o.ke itd. . Primera: 'Pol pa obra'čo.vat –tona 'r.o.ke, ko 've.te ka je 't... –'Dej g'r.., 'ka.j, 'sa.m o'b.rneš za '..s., de'se.t .'dina ma'šino. (Z) 23 V zgornjesavinjskem narečju:'mie:n’/'mie:n. (Spodnje Kraše, T314). 24 Namesto prislova se lahko rabi naslonska oblika števnika en: 'Ja., 'pa.r 'ku.r smo 'me.l, pa 't.k ene š'ti.r k'ra.ve. 2 2.1 2.2 3 izpRidevniški pRislovi Izpridevniški prislovi so večinoma enaki pridevniškim oblikam I ed. m. sp. V nasprotju z drugimi prislovi, ki so popolnoma nepregibne besede, se ti stopnju­jejo, in sicer z obrazili (npr. prislov xu'd.. ima primernik 'xuj ‘hujše’, prislov le'p.. ima primernik'l..pš, 'ma.l ‘malo’ ima primernik 'me.j ‘manj’,'nisk – 'niži, 'p.o.z. – p.z'ne.j, 'tix – 'tiši, vi's.o.k – 'viši), primernike pa je mogoče tvoriti tudi opisno–s prislovom 'b..l ‘bolj’ pred osnovnikom (npr. 'b..l 'm.rz.). Po njih se sprašujemo z vprašalnico kako, torej so načinovni, npr. 'čud., 'fa.jn ‘dobro’, f're.j ‘prosto’, g'la.s., 'g.rt, 'xit.r ‘hitro’, x'la.d., xu'd.., 'l.xk/'la.xk/'le.xk ‘lah­ko’,le'p.., 'luš., 'ma.l, 'mir., 'm.o.k.r ‘mokro’,'m.rz. ‘mrzlo’,na 'na.g. ‘na hit­ro’,ne'va.r., 'nisk, ob'la.č. ‘oblačno’,'..r.k ‘zelo’,po're.tk ‘poredko’,'p.o.z., s'la.p ‘slabo’,'sux ‘suho’,s'v.e.t. ‘svetlo’,'t.e.m. ‘temno’,'t.e.šk/'te.šk ‘težko’, p.'tix ali p.'tix, 't.o.p. ‘toplo’,'va.r., 'va.ž. ‘pomembno’,vi's.o.k ‘visoko’. . Primera: Se mi je 't.k 'fa.j. z'de.l. (G) –P're..č 'xit.r g're.jo . 'š..lo. (G) Pogoste so tudi zveze predloga in pridevnika s prislovnim pomenom. Spada­jo med načinovne prislove oz.prislovne zveze, npr. na b.r'zino, na de'be.l, na g'r..p ‘na grobo’, na k'ra.tk, na 'na.g., na 'n.. ‘na novo’, na o'ba. k'ra.ja ‘na obeh straneh’, na 'k.o.nc ‘na koncu/na konec’,na 'unim 'k.o.nc ‘na drugi strani’, na š'r.o.k ‘na široko’, na 'v.lk ‘na veliko’; po do'ma.č, po lož'nišk ‘po ložniško’, po po'm..t, po s'ta.rim ‘po starem’, po .'sa.ki st'ra.ni ‘na obeh oz. vseh straneh’; p.r 'mir ‘pri miru’ itd. sklep V prispevku so predstavljeni prislovi v srednjesavinjskem govoru Ložnice priŽalcu (SLA, T324). Prikazana je tipologija prislovnih oblik glede na njiho­vo rabo; po načinu obravnave in delitve se zgleduje po slovnici slovenskega knjižnega jezika (Toporišič 2000). Narečne oblike prislovov smo primerjali s sinhrono podobo prislovov v nekaterih drugih zahodnih štajerskih govorih (sre­dnjesavinjskih, zgornjesavinjskih in srednještajerskih). Prislovi se lahko dodajajo namesto predpone glagolu pri sestavljenih glago­lih, npr. 'g.o.r us'ta.t ‘vstati’. Nekateri prislovi imajo lahko tudi vlogo vezniške besede (npr. 'k..lk.r, 'k..d.r, 'ka.m.r, 't.m ko ‘kjer’). Prislovi seuporabljajoza opisno stopnjevanje pridevnikov; ta vrsta stopnjevanja je v srednjesavinjskem narečju značilna zlasti za dvo-in večzložne pridevnike. Primernik se tvori tako, da se osnovniku doda prislov 'b..l, presežnik pa z 'n.r'b..l. Za stopnjevanje navzdol se uporablja prislov'mej za primernik in'n.r'mej za presežnik. Tudi večina količinskih zaimkov je nesklonljivih in bi jih zaradi te lastnosti lahko uvrščali med prislove. Sklonskih oblik nimajo nekateri količinski pridev­niški zaimki, npr. mnogostni količinski zaimek (ve'lik, 'p...n), nikalni količinski zaimek ('n.č ‘nič’), drugostni količinski zaimek (ne 't..lk/'tu.lk/'tu.jk ‘ne toliko’), istostni količinski zaimek (g'lix 't..lk/'tu.lk/'tu.jk ‘ravno toliko, prav toliko’) ter poljubnostni oz. nedoločni količinski zaimek'ne.ki ‘nekaj’. viRi in liteRatuRa Bergant 2000 =Polona Bergant, Govor Vranskega: zapis vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas: diplomsko delo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana: [P.Bergant], 2000. –Razmnoženo. Jakop 2000/01 =Nataša Jakop, Funkcijska delitev členkov, Jezik in slovstvo 46 (2000/01), št. 7–8, 305–316. Jakop 2001a = Tjaša Jakop, Oblikoslovje govora Ložnice pri Žalcu: magistrsko delo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana: [T.Jakop], 2001. – Razmnoženo. Jakop 2001b =Tjaša Jakop, Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu (SLA 324), Jezikoslovni zapi­ski 7 (2001), št. 1–2, 365–380. Jakop 2003 =Tjaša Jakop, Tipologija narečnih glagolskih oblik na primeru govora Ložnice pri Žal­cu,Slavistična revija 51 (2003), št. 1, 1–25. Jakop 2010 =Tjaša Jakop, Srednjesavinjsko in srednještajersko narečje ter celjski pogovorni jezik, v: Vloge središča: konvergenca regij in kultur,ur.Irena Novak-Popov, Ljubljana: Zveza dru­štev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 21), 120–129. Jakop 2011 =Tjaša Jakop, Glasoslovne in oblikoslovne posebnosti šentviškega govora, v: Globinska moč besede: zbornik ob 80-letnici red. prof. dr. Martine Orožen, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 80), 360–369. Kralj 1961 =Viljem Kralj, Govor Ložnice: diplomsko delo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljublja­na: [V.Kralj], 1961. – Razmnoženo. Kralj 1962 = Viljem Kralj, Ložnica: seminarska naloga, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 1962. – Razmnoženo. Logar 1968 = Tine Logar, Štajerska narečja,Jezik in slovstvo 13 (1968), št. 6, 171–175. Potrata 1970 =Janko Potrata, Slivniški govor: seminarska naloga, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Gorica pri Slivnici: [J.Potrata], 1970. – Razmnoženo. Povše 1988 =Ivana Povše, Oblikoslovje vgovoru Šmarja pri Jelšah, Slavistična revija 36 (1988), št. 3, 251–266. Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika: skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša v l. 1947/48, 48/49, Ljubljana: DZS, 1952. Smole 2000 =Vera Smole, Časovni prislovi v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA), v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 36:zbornik predavanj, ur. Irena Orel, Ljubljana 2000, 49–55 + pril. Toporišič 1992 =Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik). Toporišič 2000 = Jože Toporišič,Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja,42000 (11976) Weiss 1990 = Peter Weiss, Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: gla­ soslovje, oblikoslovje in skladnja: magistrsko delo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana: [P.Weiss], 1990. – Razmnoženo. Weiss 1998 =Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline: A–H: poskusni zvezek, Ljubljana: Za­ložba ZRC, ZRC SAZU, 1998 (Slovarji). Zorko 1999 =Zinka Zorko, Štajerska narečja, Enciklopedija Slovenije 13:Š–T,ur.Dušan Voglar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999, 131–133. summaRy Adverbs in the Central Savinja dialect of Slovenian This article presents adverbs in the local dialect of Ložnica pri Žalcu, which is part of the Central Savinja dialect of the Styrian dialect group. The analysis of this part of speech was carried out following the methodology used in the presentation of dialect morphology in Jože Toporišič’s Slovenska slovnica (Slovenian Grammar, 2000). The article compares adverbs in the local dialect of Ložnica pri Žalcu with certain other western Styrian local dialects (the Central Savinja, Upper Savinja, and Central Styrian dialects). Various types of adverbs areexemplified using extensive dialect text material and extracts from atext corpus created through the author’s conversations with many informants. It is shown that adverbs may servemultiple functions: (1) Adverbs may be added to averb instead of a prefix in compound verbs (e.g., 'g.o.r us'ta.t ‘rise’); (2) Certain adverbs may also play the role of linking words (e.g., 't.m ko ‘where’); (3) Adverbs are used for analytic comparison of adjectives; (4) The majority of quantifiers are also indeclinable and because of this quality may be classified among adverbs; and (5) Certain adjectival quantifiers do not have inflected forms; for example, the negative quantifier ('n.č ‘nothing’). barbara ivančič Kutin naRečna pOimenOvanja za divje žene z nazaj zasukanimi stopali cobiss: 1.01 V prispevku so predstavljena narečna poimenovanja za divje žene z nazaj zasukanimi stopali. Čeprav je folklorno izročilo o teh bajčnih bitjih znano le na nekaterihdelih severo­zahodnega slovenskega jezikovnega prostora (Trenta, Breginjski kot, Livško, Benečija), je bilo na podlagi arhivskih virov, objav in novejših terenskih zapisov evidentiranih kar 20 slovenskih poimenovanj; večina se jih med seboj razlikuje le fonetično, manjšina pa tudi po besedotvornih podstavah. Ključne besede: divje žene, krivopete,poimenovanja, zahodna slovenska narečja, izro­čilo, folklora, pripovedi Slovenian dialect names for mythical wild women with backward feet This article presents dialect names for mythical wild women with backward feet (Slo­venian krivopeta). Although the folklore heritage about these mythical beings is known only in certain parts of northwestern Slovenian linguistic territory (the Trenta Valley, the Breginj Combe, the Livek area, and Venetian Slovenia), archival sources, publications, and recent field transcriptions testify to a full twenty Slovenian designations; the majority of these differ only phonetically, and some of them also in their word formational basis. Keywords: wild woman, krivopeta,naming, western Slovenian dialects,heritage, folk­lore, tales 1 uvod V prispevku sopredstavljena narečna poimenovanja zakrivopete,1 divje žene z nazaj zasukanimi stopali, kot jih najdemo v arhivskih virih, objavah in no­vejših terenskih zapisih. Objave gradiva najbolj vplivajo na zapise v strokovni literaturi (slovarjih, enciklopedijah in pregledih slovenske mitologije ali pri­povedništva). Izročilo o krivopetah je znano le v skrajno severozahodnem slovenskem (in obenem skrajno jugozahodnem slovanskem) etničnem prostoru, tj. v Be­nečiji (nadiško in tersko narečje) ter v nekaterih delih Zgornjega Posočja2 – 1 Beseda krivopeta je zapisana v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), zato je v tem prispevku uporabljena kot nevtralen izraz. 2 Posamezni starejši viri omenjajo, da je bilo to izročilo znano tudi v okolici Tolmina (Rutar 1899), na Cerkljanskem in Idrijskem (Mailly 1922) ter na Koroškem vokolici Roža in Krčice (Grabar 2014), toda pregled arhivskega gradiva in novejše terenske raziskave za zdaj (še) niso potrdili, da so tudi te divje žene (duga baba, žalka, bele vile ipd.) imele zasukana stopala, kar je glavno merilo v tukajšnji obravnavi. v Trenti in na Livškem (obsoško narečje) ter v Breginjskem kotu (obsoško, delomatuditerskonarečje).Vsanaštetaobmočjaspadajovprimorskonarečno skupino (SLA 2.1: 10). Folklorne pripovedi in drugi zapisi izročila ter posledično strokovna lite­raturaopisujejokrivopetekotbitjazizrazitoambivalentnimznačajem(Kropej 2008: 228): s svojim znanjem in sposobnostmi lahko ljudem pomagajo (učijo stvari,kijihljudješeneznajo,npr.prestivolno,pečikruh,izdelovatisirinsku-to,izbratipravošibo/trtozavezanjeprioralu,znajonapovedovati,včasihtudi vplivatinavreme);podrugistranisolahkozelonevarne:ugrabljajoljudi,dabi jihpojedle(največkratotroke)alidabijihizkoristilezadelo(največkratodrasle moške). Krivopete po navadi živijo na težko dostopnih ali nevarnih lokacijah (vjamah,votlinah,spodmolih,vtesnihgrapah),posamičnoalivskupini, toda vselej brez moških svoje vrste (Nicoloso Ciceri 1992: 433). Včasih se krivo­petaporočisčlovekom(vdovcemzmajhnimiotrokialimladeničem,skaterim imataotroke),srečapatrajaletolikočasa,doklerjemožnepoimenuje/ozmerja znjenimpravimpoimenovanjem(Kropej2008:233).Motivi,kisepojavljajov zgodbahokrivopetah,sepokrivajozznačilnimimotividrugihdivjihžen/babin podobnihženskihbitijtersorazširjenivslovenski,evropskiinsvetovnifolklori (gl. Ivančič Kutin 2016). 2 iz (teRenskih) zapisOv v slOvaR Krivopetesodobileimeposvojinajznačilnejšifizičniposebnosti,tj.deformaci­jistopal,poimenovanjapaimajoštevilnelokalnerazličice:krivopeta, krivapeta, kriva peta, krivjopeta (=krivljepeta), krivopetnica ... Poleg najbolj razširjenega poimenovanjapozasukanihstopalihpasenajdejotudidrugapoimenovanja:časti­tjove (=častitljive)žene, skarbababa (=škrbababa),šilakoša, baba, duja (=divja) baba, bela žena, brdovika (=brdovita slov. svedraste noge, morda je mišljeno švedraste? (gl. De Stefano 2003: 53). Od Idrije do Nediže (Tomasetig 2010), v kateri je objavljenih578 pripovedi, zapi­sanih v narečju in italijanskemknjižnem jeziku, je kar 47 pripovedi o krivopetah. Zaradi metapodatkov, s katerimi so opremljene posamezne enote, pa lahko določi­mo tudi, kje se posamezno lokalno poimenovanje pojavlja. 3.2 V sledečem seznamu so v krepkem ležečem tisku najprej navedene narečne oblike, v oklepaju pa njihova poknjižena oblika, pri čemer so nezanesljive poknjižitve označene z zvezdico. Gradiva iz knjige Ade Tomasetig je veliko, zato so enote iz tega vira navedene z zaporedno številko, ki jo ima posamezna zgodba v knjigi; drugo gradivo je navajano na običajen način, z oznako številke strani. Zemljepisna razširjenost poimenovanj je kartirana v prilogi 1. 1 Bradovika: brez navedbe kraja (Musoni 1883: 13). 2 Častitjova žena (=častitljiva žena): Gorenji Trabij/ Tribil Superiore (24, 25), Podbarnas/ Sottovernassino (27, 28), Jagnjed/ Iainich (21), Bjarč/ Biarzo (29). 3 Dujepetka (=divjepetka): Bordoni/ Bordon (38, 39). 4 Karjupeta (=*krivljepeta): Kozca/ Cosizza (42). 5 Krevjapeta (=*krevljapeta): Podguora/ Podgora (2). 6 Kriapeta? (=*krivapeta)8 brez navedbe lokacije(Nicoloso Ciceri 1992: 432). 7 Kravie pete? (=*kravje pete): Vernasso / Barnas (De Stefano 2003: 112). 8 Kriopeta? (=*krivopeta): Ravne/ Raune (De Stefano 2003: 38). 9 Krivapecta?:(=*krivapehta) brez navedbe lokacije(Nicoloso Ciceri 1992: 432).9 10 Krivapeka(=*krivapeta/*krivapetka10): Dolenji Marsin/ Mersino Basso (35, 36, 37), Čela/ Cialla (tu tudi krivapeta) (12), Ruonac/ Rodda (39). 11 Kriva peta: Logje in Borjana v Breginjskem kotu; Peratiin v Livške Ravne na Livškem (Dolenc 1992: 46 in DAJD11). 12 Krivapeta: Kozca/ Cosizza12 oz. Mašera (19, 20, 30, 43, 45), Ofian/ Pegliano (3, 4), Ščigla / Cicigolis (5, 6), Bordoni / Bordon (7, 8), Dolenje Bardo / 8 Ker je v nadiškem narečju akanje sporadično, v gradivu pa se pri teh različicah pojavlja ni­hanje med enobesednostjo in dvobesednostjo, ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ali gre pri -a-sinhrono za medpono -o-ali ne, zato so vse pojavitve z -a-poknjižene kot krivapeta.Prim.: »[...] tan so ble Krivepete an so prale. [...] Kar je paršu mož, od jeze je jau: –Krivapeta! Krivapeta!« (Tomasetig 2010: 42) 9 Gre za zapis italijanske zapisovalke, zato je možno, da leksem ni napisan v slovenski fonetični obliki, temveč da ga je treba brati kotkrivapehta ali krivapekta. 10 Na možen obstoj variante krivopetka (ob krivopeta) kažejo prepoznani slovenski besedotvorni vzorci. Morda bi lahko primeri tipa krivopeka fonetično nastali iz krivopetka po asimilaciji-tk-> -hk->-k-.(Op. Metka Furlan) V dostopnem gradiva za zdaj ni bilo mogoče najti dokazov za takrazvoj, prim. Špehonja 2012:hravatka ‘kravata’,kratka (pod kratak). 11 Gl. DAJD, zapisal dijak Zvonko Perat 1961/62, povedala Francka Perat (stara 72 let); zapisala dijakinja Martina Faletič 1974/75, povedala Iva Faletič z Livških Raven (45 let); zapisal dijak Radovan Bizjak 1977/78, povedal Stanko Faletič (star 60 let). V besedilu: »En dan sta mu dve krivi peti pobirali uši« (Dolenc 1992: 47). 12 Pripovedovala mama informatorke, doma iz Mašer. Brida Inferiore (14), Sarženta/ Sorzento (1, 15, 16, 17, 18, 23, 41 in Toma­setig 1981: 49–50, 53), Varh/ Varch (22), Podbarnas/ Sottovernassino (26), Tarčmun/ Tercimonte (31, 23), Krai/ Crai (34), Polava/ Polava (40), Podkra­var/ Podcravero (46), Barnas/ Vernasso (47); Plestišča/ Platischis (Merku 1976: 331).13 13 Kriva petnica [kri.wa piet.nca]: Trenta.14 14 Krivepeka (=*krivljepeta/*krivljepetka): Gorenj Marsin/ Mersino Alto (9, 10) Čela/ Cialla (12). 15 Krivjopeta (=*krivljepeta): Tarčmun/ Tercimonte (Trinko 1884). 16 Krivopeta oz. kriwopeta: Borjana (Dolenc 1992: 48; Ivančič Kutin 2013: 184); Tarčmun/ Tercimonte (33); Seuce/ Seuza (44); brez navedbe lokacije (Nicoloso Ciceri 1992: 432); brez navedbe kraja (Musoni 1883: 13); Valle (lokacija ni povsem jasna, D’Orlandi – Cantarutti 1964: 24). 17 Krivopetnica: Trenta (Gregorčič 1884; Zorčeva 1985; Matičetov 1956: 135; Debelakova 1937: 5; Kuret 1970: 272).15 18 Krivupeta (=krivopeta): Seuce/ Seuza (44). 19 Krujepeta (=*kruljepeta): Garmak/ Grimacco (13), brez navedbe lokacije (Nicoloso Ciceri 1992: 432). 20 Skarbababa (=škrbababa): Čela/ Cialla (11). 4 besedotvoRna zgRadba poimenovanj V gradivu je zapisanih 20 različnih poimenovanj za divje žene z nazaj zasukanimi stopali; nekatera se med seboj razlikujejo le fonetično, druga pa imajo različne be­sedotvorne podstave. Najbolj pogosta so poimenovanja iz besedotvornih podstav kriv-in -pet-, torej po najbolj značilni fizičnilastnosti teh bitij –deformacijistopal (prim. etimološki izvor obeh besedotvornih podstav). kr.v (adj.), f. kríva »neraven, upognjen; nepravi, napačen« [...] (Bezlaj 1982: 94) kr.v kríva prid. lat..curvus, noxius’ (16. stol.) [...] Enako je stcslovan. kriv. .kriv, nepra­vilen’, hrv., srb. kr.v,rus.krivój,češ.křivý.Pslovan.*kr.v. je dalje enako zlit.kri.vas .usločen, poševen’, kar je prav tako tvorjeno iz ide. baze *(s)krei.-.vrteti, obračati, sločiti, kriviti’ (Snoj 1997: 275; Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar3,www.fran.si, dostop 22.7.2016) péta (f.), g. péte in pet. [... najverjetneje] izhaja iz sicer nepotrjenega korenskega samo­stalnika iz indoevropskega korena *pent-»stopati, iti«, iz katerega je tvorjeno ide. *pént­-oH-s, g. p.tHés »pot«. V tem primeru je izhodiščni pomen »noga, stopalo«. (Bezlaj 1995: 30; prim Marko Snoj,Slovenski etimološki slovar3, www.fran.si, dostop 22.7. 2016) 13 Merku dodaja tudi mesto in kakovost naglasa: krivopeta. 14 Oblikakri.wa pietnca je bila dokumentirana vnovejšem terenskem gradivu, pri informatorju Antonu Hosnerju (rod. kri:w.h piet.nc,gl. Ivančič Kutin 2016b), medtemje bila pri Albertu Pretnerju in Štefaniji Kravanja dokumentirana enobesedna oblikakriwopietnca (gl. ustni viri). 15 Milko Matičetov v terenskih zapisih besedo delno poknjižuje, zapisuje jo kot krivopet.nca (gl. Matičetov 1952; 1959); fonetični zapis v trentarskem govoru bi bilkriwopiet.ca. Iz besedotvornih podstav kriv-in -pet-izhajajo različne besedne zveze in tvor­jenke. Fonetične razlike nastajajo tudi zaradi onemitev, narečnega prehajanja zlo­gotvornegar > ar (gl. Logar 1975: 106), razvoja t > k,kar je verjetno nastalo s posplošitvijo izglasnega -k < -t (Furlan 2011: 52–53) iz rodilniških oblik množine krivopet.V narečju je še nekaj primerov prehoda -t >-k,poleg zgoraj omenjene besedebrdovík prim. še: spek av.‘dinuovo[= spet]’; speka av.‘nuovamente, di nuovo [= ponovno, spet]’; spekama av. ‘di nuovo’ v, spekoma av. ‘di nuovo, nuo­vamente’, polegspet ‘di nuovo’ (Špehonja 2012). . Besedne zveze: kriva peta, kriva petnica. . Izpeljanke:krivopeta,16 pri čemer je ponekod podstava kriv-bodisi zamenja­na s podstavamakrulj-/krivlj-/krevlj-(prim.kruju [...] ‘storpio’; v slovarju so ob sklopu krivapeta ‘krivopeta’zapomene ‘kriv’, ‘kriviti’ in ‘ukrivljen’ na­vedeni leksemi kreujast, kreujat, kreuje(a)n – Špehonja 2012: 99–100) bodisi fonetično spremenjena zaradi naslonitve nanje(krujepeta, krivjepeta, karju­peta), krivopetnica.17 . Nejasno (težnja po večbesednosti): krivapeta (~ krivapeka). Geografski pregled gradiva kaže, da seizpeljanka iz zloženke krivopeten (z ženskim priponskim obrazilom -ica)18 oz. besedna zveza kriva petnica pojavljata samo v dolini Trente. V gradivu iz Breginjskega kota in Livškega (gl. DAJD) se ob tvorjenki z enako besedotvorno podstavo kot v Trenti prav tako pojavljaprvotna stalna bese­dna zveza kriva peta.Učenci podružnične šole Breginj so v raziskovalni nalogi z naslovom V deželi krivopet (za natečaj Turizmu pomaga lastna glava) zapisali, da za krivopete v Breginjskem kotu obstajajo različna imena: šilakoše,19 diuje babe, diuje tete, jage babe, štrije (Škvor 2004/05: 7). Toda gradivo in poizvedovanje na terenu nista potrdili, da so ti, čeprav s krivopetami sorodni ženski bajčni liki imeli nazaj zasukana stopala,20 zato ti leksemi v obravnavi niso bili upoštevani. V Benečiji so poimenovanja najbolj raznolika, obenem pa poleg že omenjenih besednihzvezin tvorjenk iz besed kriv in peta obstajajo še druga poimenovanja– 16 Iz pridevnika krivopet, ž krivopeta tvorjeni samostalnik. Pridevnik *krivopęt.(j.) poznata tudihrvaščina/srbščina in ukrajinščina (prim. ESSJa). (Op. Metka Furlan) 17 Prvotno gre verjetno za poimenovanje, ki vsebuje pridevnik kriv (prim. hrv./srb. in ukr.), modifikacije prvega dela skrivlje-, krevlje-in*krulje-(na podlagi kruje-,kar pa je, sodeč po realizacijah duja ‘divja’, lahko tudi iz krivlje-) pa so sekundarne pod vplivom sopomenskih pridevnikov v narečnih mikrosistemih. (Op. Metka Furlan) 18 Moška oblika poimenovanja krivopetnica (krivopeta)ne obstaja, saj v slovenskem folklornem izročilu ni bitja z nazaj obrnjenimi stopali, ki bi bilo moškega spola. 19 Glede na območje izpričanosti bi pri leksemu šilakoša lahko izhajali iz zloženke šilo-koš-a, pri čemer bi sevprvem delu ohranjala nemška pridevniška sposojenka (prim. sln. šilasto gledati ‘škiliti, postrani gledati’, prim. ESSJ IV: 54–55 škilja),vdrugem delu pa sicer neevidentirana italijanska samostalniška izposojenka*koš iz it. coscio ‘stegno’. Razlaga, ki kaže napodobno pomensko motivacijo kotkrivopeta, ostaja na ravni domneve. (Op. Metka Furlan) 20 Npr. informatorji Jožica Terlikar (Podbela), Jožef Terlikar (Logje), Marija Bric (Breginj). častitljiva žena, divjepetka in škrbababa.Pomen teh imen se ne nanaša na zasuka­na stopala, ampak na druge lastnosti/značilnosti teh bitij. Krivopete v številnih variantahzgodb svetujejo oračem, katere šibe (trte) naj uporabljajo za vezanje in kako: navadno priporočajo dobrovito (Viburnum lanta­na); iz narečnega poimenovanja *bradovik je tvorjeno poimenovanje teh bajčnih bitij: Usieč ta čarin tarin an uij bradovik, ti ostane stanovik, boš nimar dielu. [Odsekaj črni trn in vij bradovik, da ti ostane stanovik (stanoviten, trden), boš lahko vedno (nemoteno) delal.] (Tomasetig 2010: 58)21 Pridevnik častitljiv nakazuje, da sepoimenovanječastitjova žena nanašana status teh bitij, ki ga imajo v očeh ljudi: cenjene so in spoštovane, saj s svojim znanjem in sposobnostmi lahko ljudi učijo in jim pomagajo. Leksem dujepetka (=divjepetka) je verjetno nastal iz prvotnega krivopetka pod vplivom oz.s križanjem sopomenke duja baba (op. Metka Furlan).Tudi pri pridevniku divji domnevamo, da izhaja iz statusa (tako kot oblika častitjova žena), če se naslonimo na etimološko razlago pridevnikadivji: dívji -a prid. lat..ferus’ (16. stol.) [...] Pslovan. *dív.j. je izpeljano iz *div. .zli duh, demon, čudo’. Beseda torej prvotno pomeni *.takšen kot zli duh’. Pslovan. *div. je dalje enako z lit. di.vas .bog’, let. dievs, stind. devá-, lat. deus v enakem pomenu. Pri pomen­skem prehodu .bog’ v.demon’ je treba domnevati vmesni pomen *.bog stare, poganske vere’. (Marko Snoj,Slovenski etimološki slovar3, www.fran.si, dostop 22.7. 2016) Leksemskarbababa (=škrbababa, v nadiščini ar < *., gl. Logar 1975: 106) je sklop iz besedotvornih podstav škrb-in -bab-. Pomenska osnova je torej fizična lastnost bitja – brezzobost.22 5 sklep Nasorazmernomajhnem zemljepisnem območju vseverozahodnem slovenskem etničnem prostoru (Trenta, Breginjski kot in Livško ter Benečija) je evidentiranih 20 poimenovanj za divje žene z nazaj zasukanimi stopali. Večina poimenovanj izhaja iz najboljznačilne fizične posebnosti teh bitij –zasukanih stopal. Ta poime­novanjasotvorjena iz besedotvornih podstav kriv-in -pet-,med seboj pa seraz­likujejo predvsem fonetično. Poleg teh med poimenovanj za tovrstna bajčna bitja zasledimo še druga (častitjova žena, dujepetka in skarbababa). Najbolj raznolika so poimenovanja v Nadiških dolinah v Benečiji, kjer je bilo doslej dokumentirane­ga tudi največ gradiva, na katero je bila oprta raziskava.23 21 Govor bajčnih bitij se pogosto razlikuje od govora ljudi (a je hkrati deloma razumljiv); to je ena od razlik med bajčnim bitjem in človekom (Dapit – Kropej 1999: 5). 22 Brezzobost kot lastnost krivopet se v gradivu ne pojavlja prav pogosto. 23 Kolegicama dr. Metki Furlan in dr. Karmen Kenda-Jež se zahvaljujem za mnoge strokovne nasvete in opombe, slednji pa tudi za izdelavo jezikovne karte v prilogi 1. liteRatuRa Baudouin de Courtenay 1988 = Jan Baudouin de Courtenay, Materiali per la dialettologia e l’etnografia slave meridionale IV:testi popolari in prosa e in versi raccolti in Val Natisone nel 1873 = Materiali za južnoslovansko dialektologijo IV: ljudska besedila v prozi in v verzih, zbrana v Nadiških dolinah leta 1873, ur. Liliana Spinozzi Monai, Trieste: Editoriale Stam­pa Triestina – Centro Studi »Nediža« =Trst: Založništvo tržaškega tiska – Študijski center »Nediža«, 1988. Bezlaj 1982 =France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 2: K–O, ur. Marko Snoj –Metka Furlan, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982. Bezlaj 1995 =France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 3:P–S, ur. Marko Snoj –Metka Furlan, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995. Bohanec 1966 =Franček Bohanec, Slovenska ljudska pripoved, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966 (Kondor 79). Čop 2002 =Dušan Čop, Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji, Jezikoslovni zapiski 8 (2002), št. 2, 93–108. Dapit – Kropej 1999 =Roberto Dapit –Monika Kropej, Visoko v gorah, globoko v vodah, Ljub­ljana: Didakta, 1999. Dolenc 1992 =Janez Dolenc, Zlati Bogatin: tolminske povedke, Ljubljana: Kmečki glas, 1992 (Gla­sovi 4). De Stefano 2003 =Aldina De Stefano, Le Krivapete delle Valli del Natisone,Udine: Kappa Vu, 2003. D’Orlandi – Cantarutti 1964 =Lea D’Orlandi – Novella Cantarutti, Credenze sopravviventi in Friuli intorno agli esseri mitici,Ce fastu? 40 (1964), n. 1–6, 17–41. ESSJa =Etimologičeskij slovar’ slavjanskih jazykov: praslavjanskij leksičeskij fond 1–, ur. O. N. Trubačev idr., Moskva: Nauka, 1974–. Furlan 2011 =Metka Furlan, O nastanku slovenskih parov tipa žrd : žrk, v: Globinska moč besede: red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011 (Zora 80), 46–56. Graber 1914 =Georg Graber,Sagen aus Kärnten, 2. izd., Leipzig: Dieterich, 1914. Gregorčič 1884 =P–ov [=Simon Gregorčič ml.], Narodne bajke, Slovan 39 (18.9. 1884), 310–311. Ivančič Kutin 2013 =Barbara Ivančič Kutin, Folklorno izročilo Breginjskega kota iz dijaškega arhi­va Janeza Dolenca, v: Trinkov koledar 2013, ur. Lucia Trusgnac –Iole Namor, Čedad: Kulturno društvo Ivan Trinko, 2013, 180–195. Ivančič Kutin 2016a = Barbara Ivančič Kutin, Krivopete: wild women with backward-facing feet in the Slovenian folk narrative tradition, Folklore 127 (2016), nr. 2, 173–195. DOI: 10.1080/0015587X.2016.1175740 Ivančič Kutin 2016b =Barbara Ivančič Kutin, Bivališča krivopet: lokacije in mikrotoponimi, Studia mythologica Slavica 19 (2016) (v tisku). Kelemina 1930 =Jakob Kelemina (ur.), Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Celje: Družba sv. Mohorja, 1930. Kropej 2008 =Monika Kropej, Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja, Celovec –Ljub­ljana – Dunaj: Mohorjeva založba, 2008. Kuret 1970 =Niko Kuret,Praznično leto Slovencev 4, Celje: Mohorjeva družna, 1970. Logar 1975 =Tine Logar, Slovenska narečja: besedila, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975 (Kondor 154). Logar – Rigler 1983 =Tine Logar –Jakob Rigler, Karta slovenskih narečij,Ljubljana: Dopisna delavska univerza, 1983. Mailly 1922 =Anton von Mailly, Sagen aus Friaul und den Julischen Alpen, Leipzig: Dieterich, 1922. Matičetov 1956 =Milko Matičetov,Ljudska proza, v: Zgodovina slovenskega slovstva I,ur.Lino Legiša,119–138. Merku 1976 =Pavle Merku, Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji: zbrano v letih 1965–1974 = Le tradizioni popolari degli Sloveni in Italia: raccolte negli anni 1965–1974, Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1976. Musoni 1893 =Francesco Musoni,La vita degli Sloveni, Palermo: G. Spinato, 1893. Nicoloso Ciceri 1992 = Andreina Nicoloso Ciceri, Tradizioni popolari in Friuli, Udine: Chiandetti editore, 31992 (11982). Perusini 1946 =Gaetano Perusini, Leggende Ladine,Rivista di etnografia 1 (1946), 1–7. Plet. 1–2 = Maks Pleteršnik,Slovensko-nemški slovar 1–2, Ljubljana, 1894–1895. Rutar 1899 =Simon Rutar, Beneška Slovenija: prirodoznanski in zgodovinski opis, Ljubljana: Ma­tica Slovenska, 1899 (Slovenska zemlja: opis slovenskih pokrajin vprirodoznanskem, statisti­škem, kulturnem in zgodovinskem obziru 3). SLA 2016 = Karta slovenskih narečij z večjimi naselji: Logar-Riglerjevo karto (1983) dopolnili sodelavci Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU (2016), v: Slovenski lingvistični atlas 2: kmetija 1: atlas, ur. Jožica Škofic – Mojca Horvat – Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, 2016. SP 2001 =Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU – Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. SSKJ 1994 =Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: DZS, 1994. SSKJ 2008 =Slovar slovenskega knjižnega jezika, spletna verzija, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. Smole 1998 =Vera Smole, Poimenovanja za cvetnonedeljsko butaro, Traditiones (Ljubljana) 17 (1998), 327–335. Snoj 1997 =Marko Snoj,Etimološki slovar slovenskega jezika, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. Škvor 2003/04 =Ida Škvor (mentorica), V deželi krivopet, raziskovalnanaloga v okviru nateča­ja Turizmu pomaga lastna glava, učenci OŠ Simona Gregorčiča, podružnična šola Breginj, 2003/04. Špehonja 2012 = Nino Špehonja,Besednjak Nediško-Taljansko, b.k.: b.zal., 2012. Tomasetig 1981 =Ada Tomasetig, Pravce mojga tat an moje mame, Špeter: Študijski center Nediža (izd.) – Trst: Založništvo tržaškega tiska (zal.), 1981. Tomasetig 2010 =Ada Tomasetig, Od Idrije do Nediže: Benečija = Dal Judrio al Natisone: Slavia Friulana, Udine: Chiandetti, 2010 (Miti, fabie e leggende del Friuli storico 12). Trinko 1884 =Ivan Trinko, Divje žene ali krivjopete, Ljubljanski zvon 4 (1884), 229–232. Zorčeva 1985 =Svetka Zorčeva,Krivopetnice in zlatorog, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1985. aRhivski viRi DAJD =Janez Dolenc, Dijaški arhiv Janeza Dolenca (1957–1988): mapa Breginj, Livek, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Ljubljana. Matičetov 1952 =Milko Matičetov, terenski zvezek »Soča –Bovec–Log«, terenski zvezek 4, »Te­ren 8. Inv. št. 17« (19.7. –26.7 1952), Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Ljubljana. Matičetov 1959 =Milko Matičetov, terenski zvezek »Gornja Savska dolina in Gornja Soška doli­na« (april 1959), Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Ljubljana. ustni viRi Marija Bric (r. 1932), Breginj, pogovor dokumentirala Barbara Ivančič Kutin, Breginj, 15.2. 2016. Anton Hosner, p.d. Tona Kurtelnov (r. 1932), Trenta, pogovor dokumentirala Barbara Ivančič Ku­tin, Trenta, 14.8. 2015. Štefanija Kravanja, p.d. Fani Otokarjeva (r. 1916), pogovor dokumentirala Barbara Ivančič Kutin, Trenta, avgust 2015. Albert Pretner,p.d. Berti Furlanov (1926–2016), pogovor dokumentirala Barbara Ivančič Kutin, Trenta, julij 2015. Jožica Terlikar, Logje (r. 1952), pogovor dokumentirala Barbara Ivančič Kutin, Logje,15.2. 2016. Jožef Terlikar,Logje (r. 1940), pogovor dokumentirala Barbara Ivančič Kutin, Logje, 28.3. 2015 in 15.2. 2016. summaRy Slovenian dialect names for mythical wild women with backward feet This article presents various Slovenianlocal names for the mythical krivopeta ‘wild wom­anwith backward feet’ asfound in archival sources, publications, and recent field tran­scriptions. Heritage about these mythical female creatures is known only from extreme northwestern Slovenian (and southwest Slavic) ethnic territory; that is, in Venetian Slo­venia (in the Natisone Valley dialect and Torre Valley dialect) and in certain parts of the Upper Soča Valley: in the Trenta Valley, the Livek area (the Soča dialect), and the Breginj Combe (the Soča dialect and partially also the Torre Valley dialect). All of these areas are part of the Littoral dialect group. By far the richest inventory of different names is found in the Natisone Valley in Venetian Slovenia. martina PiKo-Rustia žabaRin, maRnvam, punam, mORnjem pO dOmače: naRečje v dRužinah na avstRijskem koRoškem cobiss: 1.08 Leta 2010 se je pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu oblikovala iniciativa Slovenščina v družini,ki tematizira pomembnost žive rabe slovenščine v družinskem okolju. Sloven-ščina v družini je temelj za ohranitev in razvoj etničnih manjšin v slovenskem zamejstvu in po svetu. Iniciativa skuša z raznimi pobudami v družinah ozavestiti slovenščino kot bogastvo, ki naj ga starši in stari starši posredujejo otrokom v živi obliki v družinskem in ožjem ter širšem domačem okolju. Ključne besede: iniciativa Slovenščina v družini, jezik v družini, koroška slovenska na­rečja, vrednotenje jezika, ohranjanje jezika manjšine Like we talk at home: Slovenian dialects in the family in Austrian Carinthia In 2010, the Christian Cultural Center in Klagenfurt created the initiativeSlovenian in the Family, which addresses the importance of living use of Slovenian in the family envi­ronment. Slovenianin the Family is the foundation for preserving and developing ethnic minoritiesacrossthe Slovenian border and around the world. The initiative uses various incentives to increase awareness of Slovenian in families as an asset that parents and grandparentscantransmit to children in living form in the family and in the immediate and broader home environment. Keywords: Slovenian in the Family initiative, language in the family, Carinthian Slove­nian dialects, valuing language, minority language preservation 1 uvod Leta 2010 je napobudo Krščanske kulturne zveze v Celovcuzačela delovati ini­ciativa Slovenščina v družini, ki opozarja na pomembnost žive rabe slovenščine v družinskem okolju. Slovenščina vdružini je temelj zaohranitev in razvoj narod­nih manjšin vslovenskemzamejstvu in tudi identifikacijski faktor, ki starejše in mlajše generacije v ožji in širši družini ter v ožjem in širšem domačem okolju povezuje ali ločuje. Slovenska narečja so bila na Koroškem skozi generacije osnovni jezik v dru­žini, ki je povezoval starejše in mlajše generacije in ljudi v domačem kraju. V 20. stoletju je jezikovna asimilacija močno napredovala in izrinila slovenščino Prispevek je bil predstavljen nasimpozijuSlavistika v prostoru Alpe-Jadran: metode razisko­vanja slovenskih narečij / Slawistik im Alpe-Adria-Raum: Methoden der slowenischen Dialekt­forschung 29. oktobra 2015 na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu v okviru praznovanja štirideset­letnice slavistike na tej univerzi. iz družin in domačega okolja. Na območju avstrijske Koroške je leta 1910 pri ljudskemštetju66.463osebnavedloslovenščinokotmaternijezik,leta2001paje slovenščino(12.554oseb)oz.vindiš(555oseb)kotobčevalnijezikskupnonaved­lo 13.109 oseb (Statistik Austria 2003: 17–18). Naravninačinpredajanjajezikanaslednjigeneracijijebilvmnogihdružinah v 20. stoletju prekinjen predvsem zaradi hudih družbenih pritiskov. Najmočnejši osipprinavedbislovenščinekotmaternega/občevalnegajezikajepriljudskihštetjih zaznavenvletih1971–1981(–16,5%)(StatistikAustria2003:18).Ktemustapri­pomoglat.i.Ortstafelsturm,nasilnoodstranjevanjedvojezičnihkrajevnihtabelleta 1972,inljudskoštetjeposebnevrstezaugotovitevštevilčnostimanjšinevletu1976. Jezikovni svetovi in prostori v družini in javnosti se nenehno spreminjajo. V združeni Evropi in današnjem globaliziranem svetu ima slovenščina kot evropski jezikinkotjeziknarodasosedanovpomeninnovovrednoto.Številoprijavkslo­venskemupoukunaKoroškemmočnonarašča,hkratipamočnoupadaštevilootrok zaktivnimznanjemjezikaobvstopuvšolo.Slovenščinakotintimnidružinskijezik vseboljprehajavenegaizmed»tujih«jezikov,kisegaotroci(na)učijovvrtcuinšoli. IniciativaSlovenščinavdružinizgesliGovorim po domače oziromaŽabarin po domače, Marnvam po domače, Punam po domače in Mornjem po domače želi vdružinahuzavestitislovenščinokotnaravnobogastvo,kinajgastarejšagenera­cija(staristarši,starši)posredujesvojimotrokomvživiobliki.Starejšageneracija lahko na ta način pomembno podpira jezikovni pouk v šoli, hkrati pa je to tudi priložnost,davdružinahponovnozgradijoneobremenjenodnosdoslovenskega jezika, ki je (bil) v mnogih družinah porušen. Ker mlajše generacije niso obre­menjene s preteklostjo, bistveno bolj sproščeno in lažje odkrivajo jezik, ki je v njihovih družinah utihnil. Znanjenarečjapomagapriučenjuknjižneslovenščinevšoli.Kersosloven­ska narečja na Koroškem še do danes mnogim v zavesti le kot manjvredna, se mnoginaravnegajezikovnegapotenciala–domačihslovenskihnarečij–vsvojih družinah ne zavedajo. 2 o nastanku jezikovnih iniCiativ in potRebi po njih 2.1 Iniciativa Dvo- in večjezičnost v družini V letu Medkulturnega dialoga 2008 je v okviru Župnije sv. Cirila in Metoda v Celovcuzačela delovati iniciativa Dvo-invečjezičnostv družini/Zwei-und MehrsprachigkeitinderFamilie.Župnijasejeodločila,dasetejtematikipose­bejposvetivCelovcu,kjerštevilodvo-invečjezičnihdružinnarašča.NosilciiniciativesopostaliŽupnijasv.CirilainMetodavCelovcu,UniverzavCelov­cu,SlovenskinarodopisniinštitutUrbanJarnik,KatoliškaakcijainDušnopas­tirski urad. Dvo-invečjezičnedružinesodanesstvarnost,kiodpiranovemožnostiiniz­zive.TudinaKoroškemnaraščaštevilotakihdružin.Ciljipobudesoozaveščanje ofenomenudvo-invečjezičnostivdružini,razmišljanjeomožnihpoteh,kakoz dvo-invečjezičnostjovdružiniravnatidanes,razvijanjespoštljiveganačinaraz­praveotejtematikiinizmenjavaizkušenj.Živetienakovrednostjezikovjezahte­vencilj,kervvsakodnevnihsituacijahnavadnoprevladaenjezik.Najtipravorav­notežjemedjezikinilahko.Dosežemogazrazličnimimodelipogovorov.Dialog vdružinahinzokolico(sorodstvo,sosedstvo,prijateljskikrog...)jepomemben pogoj, da lahko uskladimo različna pričakovanja in drže posameznikov. IniciativaDvo-invečjezičnostvdružinijevletih2008–2010izvedlatemat­skediskusijskevečerevCelovcu,Podjuni,RožuinnaZilji.Izsledkidiskusijskih večerovsostrnjenivdvojezičnibrošuriznaslovomDvo-in večjezičnost v družini: 12 spodbud za sožitje v družini (Piko-Rustia idr. 2011). V uvodu avtorji ugota­vljajo,daje»družinatistainstitucija,vkaterirazvijamoprveodnosedojezikov instemdosoljudiindosveta.Združinskovzgojosipridobimosvojpogledna ljudi,nadružboinnajezike.Ljudjeseradipogovarjamovjeziku/jezikih,kinam je/sonamblizuinga/jihobvladamo.Ravnanjezjezikivdvo-invečjezičnidružbi jeposebenizziv,kiodvsakogarzahtevaspoštljivoravnanjezlastnimjezikomin jeziki drugih.« (Piko-Rustia idr. 2011: 5sl.) Tematskapoglavjavbrošurispodbujajodvo-invečjezičnedružine,davpo­govorihnajdejosmernicezarazličneživljenjskesituacije.Vprašanjajezikainkul­turesezačnejopojavljatiženasamemzačetku,kosedvazaljubitainodločitaza skupnoživljenje.Posebnointenzivnojezamladodružinoobdobjepričakovanjain rojstvaotroka.Mladadružina,kijospremljajobližnjiindaljnisorodnikiterbližnji indaljniprijateljiinznanci,vtemčasuzačenjarazvijatisvojmodeldružinskega življenjainsvojmodeldružinskejezikovnevzgoje,kivključujevdružiniprisotne jezikeinkulture.Važnoje,dadružinasvojjezikovnimodelzagovarjaprepričano insamozavestnoingaznarazložitivokoljih,vkaterihživi.Tudiizbiraimenaza otroka je za mlade starše izziv, ker je odločitev trajna. Konfliktnesituacijesenavadnopojavijo,čejekdovmanjšiniindrugivveči­niinjetrebarazmerje(pre)močizavestnoizravnati,zatojezareševanjekonfliktov trebanajtinačine,kiprivedejodouspešnerešitvenesoglasij.Doraščanjevdvo-in večjezičnemdružinskemokoljunimultikulturnaromantika,temvečvsakodnevni izziv,kiseobrestuje,čeizzivesprejmemoinsetrudimozaenakovrednosožitje dveh ali več jezikov doma in v družbi. Spremišljenimikorakiobprestopuizdružinskegakrogavdvo-invečjezične ustanove krepimo jezikovno učenje otroka. Mediji lahko pozitivno vplivajo na dvo-invečjezičnirazvojotroka,zatojetrebauporaboknjig,televizije,DVD-jev, zgoščenk in novih medijev skrbno premisliti tudi glede na jezikovni koncept in jezikovno vzgojo družine. Tematska poglavja v brošuri obravnavajo omenjene življenjske situacije, s katerimisodružinevsakodnevnosoočeneiniščejoodgovorenanje.Brošuraspod­bujamladedružine,dasepogovorijoovsehtehbistvenihživljenjskihvprašanjih. Osnova za vsako reševanje problemov je namreč (z)možnost za odkrit pogovor. Brošura je sicer v prvi vrsti namenjena dvo-in večjezičnim družinam, vendar vsebuje tudi koristna razmišljanja zadružine, ki živijo na dvojezičnem ozemlju, predvsem v krajih, kjer je slovenščina izginila tako zelo, da jo ohranjajo le še po­samične »zavedne« družine, in je zato treba jezikovno vzgojo dobro premisliti. Po­sredovanje maternega jezika predstavlja v manjšinskih okoljih vsakodnevni izziv. 2.1.1 Narečja v dvo- in večjezičnih družinah Dvo-in večjezične družine dobivajo še globlje odtenke sprisotnostjo različnih narečij v družini in širšem sorodstvu, ki jih je prav tako treba umestiti v dru­žinsko življenje in družinski vsakdan ožje in širše družine. V dvo-in večjezič­nih družinah je narečje dodatna jezikovna varianta, večkrat je narečje otrokov prvi jezik. Preko narečja/narečij otrok spoznava intimen način razmišljanja in izražanja svoje širše družine in raznolikosti okolij, v katerih odrašča, zato je v brošuri zapisana tudi spodbuda, naj v družini govorijo v narečju oz. narečjih. Vsak partner lahko z otrokom govori svoje narečje. Če se starša odločita, da je v dvo-in večjezični družini skupni pogovorni jezik knjižni pogovorni jezik, lahko narečje govorijo in krepijo vpogovorihzotrokovimi starimi starši in zokolico (Piko-Rustia idr. 2011: 24sl.). V brošuri so posamezna tematska poglavja razdeljena na dva dela: prvi del na splošno predstavlja tematskopodročje, probleme in možne rešitve, drugi pa ob­sega vprašanja kot spodbude za pogovor med (mladimi) pari, zakonci. V poglav­juonarečjihvdvo-in večjezičnih družinah sozapisana naslednja vprašanja kot spodbude za pogovor v družinah: »Katera narečja govorijo v družinah, iz katerih izhajava? Kako se pogovarjava v družini –v knjižnem pogovornem jeziku, v na­rečju, v varianti med narečjem in knjižnim jezikom? Kako vključujemo osebe, ki narečja ne razumejo, v pogovore v narečju? Kakšne občutke povezujeva z narečji? Kaj povezujeva z besedo ‚windisch‘?«(Piko-Rustia idr. 2011: 26) Narečja so most do učenja slovenskega knjižnega jezika. Ker so slovenska narečja na Koroškem zaradi vindišarske teorije deloma še danes v zavesti kot manjvredni jeziki, so avtorji v brošuri spregovorili tudi o vrednotenju narečij: »O narečjih je treba govoriti spoštljivo. Slabšalne oznake, da so narečja manj razviti, robati ali celo ‚grdi‘ jeziki, niso primerne. ‚Grdo‘ je lahko le neprimerno izražanje, na primer psovke, žaljive besede, rasistični in seksistični pojmi. Tudi pojem ‚win­disch‘ za označevanje slovenskih narečij na Koroškem ni primeren, za nekatere je celo žaljiv. Pojem ‚windisch‘ je historična nemška oznaka za vse Slovane oz. Slo­vence. ‚Windisch‘ kot lasten jezik na Koroškem ali kot neka mešanica slovenščine in nemščine ne obstaja. Izposojanje in vključevanje besed iz sosednjih jezikov je naraven pojav, predvsem na jezikovno mešanih območjih.« (Piko-Rustia idr. 2011: 25) Brošura opozarja tudi na to, da je »organizacija UNESCO leta 2003 sprejela mednarodno konvencijo o zaščiti nesnovne (nematerialne) dediščine, ki opozarja, dasojeziki vredni prav takšne zaščite kot materialna kulturna dediščina. Jeziki, med katerimi so tudi narečja, so važen del kulturne, lokalne in regionalne identite­te.« (Piko-Rustia idr. 2011: 25) 2.2 Iniciativa Slovenščina v družini Nosilci iniciative Dvo-in večjezičnost v družini so se zavedali, da je treba jeziku, ki se v javnosti ne uporablja ali pa je zelo slabo prisoten, posvetiti posebno pozor­nost, če želimo,da se v družini razvijeta/razvijejo dva ali več jezikov v enaki meri in ju/jih otroci tudi uporabljajo. Zato je iniciativa namenila posebno pozornost slovenščini kot družinskemu jeziku, ki ga je treba vnajožjem družinskem krogu krepiti na vseh ravneh in razvijati od samega začetka – od rojstva naprej. Posebna skrb za slovenščino v družini nikakor ni le odgovornost dvo-in več­jezičnih družin. Skrb za jezik v družinah je naloga vseh družin, ker ga le tako lahko razvijamo na vseh ravneh zasebnega in javnega življenja –od narečnih krajevnih govorov do gledališke besede, od osnovnega otroškega izražanja do sodobnega mladinskega jezika, od vsakdanjega do literarnega, gospodarskega, znanstvene­ga... jezika. Teodor Domej, nekdanji šolski nadzornik zaslovenščinonavišjih šolah, je ob slovenskem kulturnem prazniku leta 2010 v svojem slavnostnem govoru ugotovil, da število prijav k dvojezičnemu pouku na Koroškem razveseljivo narašča, znanje slovenščine pa pri otrocih zaskrbljujoče upada. Ta razkorak postaja čedalje večji, zato je treba pravočasno ukrepati, če želimo, da bo naKoroškem slovenščina ostala živ jezik, ki se ga je mogoče naučiti tudi doma, ne le v šoli. Teodor Domej je med drugim povedal: »Odločitev otem, kateri jezik bo otrokov prvi jezik, sprejmejo starši. Kot nesmemonovorojenčka prepustiti samemusebi, ker nebi mogel preživeti, tudi ne smemo pričakovati, da se bo jezikovno razvil brez naše vztrajne in ljubeče pozornosti. Ali drugače rečeno: slovenski jezik si jemljemo sami, če ga ne dajemo naprej.« Govor TeodorjaDomeja o pomenu jezikovne vzgoje v družinah je sprožil široko diskusijo odolžnosti družin do šole in družbe. Slovenščina naKoroškem seje do danes ohranila, ker sojo starejše generacije v svojih družinah ohranjale, razvijale in posredovale mlajšimgeneracijam. Naravni tok predajanja slovenskega jezika in kulture je bil v 20. stoletju nasilno prekinjen zaradi močne jezikovne asi­milacije kot posledice nacionalističnih družbeno-političnih pritiskov na slovenske družine in slovensko narodno skupnost. Po osamosvojitvi Slovenije in po vstopu Slovenije v Evropsko skupnost se Koroška vse bolj iz skoraj stoletne izrazito mejne zvezne dežele razvija v čez­mejno regijo Alpe Jadran, v kateri postaja čedalje bolj pomembno znanje jezikov tega prostora: nemščine, slovenščine in italijanščine. Jezikovno ponudbo jezikov prostora Alpe-Jadran všolah širijo, prijave k dvojezičnemu pouku naKoroškem stalno naraščajoin se že bližajopolovici otrok na dvojezičnemšolskem območju, prijavljenih k dvojezičnemu pouku. V šolskem letu 2015/16 po podatkih Deželne­ga šolskega sveta zaKoroškovljudskih šolah naobmočju veljavnega zakona za manjšinsko šolstvo obiskuje pouk slovenščine 45,65 % otrok. Čeprav je slovenščina naKoroškem živ manjšinski jezik, prevzema funkcijo poučevanja in posredovanja slovenskega jezika namesto družin čedalje bolj šola kot ustanova. Ker je razvoj tudi na danes najbolj močnih slovenskih območjih dra­stičen, je na pobudo bivšega predsednika Krščanske kulturne zveze Janka Zerzerja leta 2010 pri Krščanski kulturni zvezi začela delovati iniciativna skupina Sloven-ščina v družini/Familiensprache Slowenisch, v sodelovanju s kulturnimi, znanstve­nimi in pedagoškimi ustanovami in mediji ter podporo Urada Vlade RS za Sloven­ce v zamejstvu in po svetu. Glavni cilj iniciative je ozaveščati družine, v katerih je slovenščina še živa, bodisi v starejši ali srednji generaciji, da dosledno uporabljajo slovenščino v družinskem krogu in v javnosti. Treba se je zavedati, da »človek vnese v družino svoj jezik kot kulturni kapital le tedaj, če ga goji, ohranja, razvija in predaja naslednjim rodovom« (Piko-Rustia idr. 2011: 5). Iniciativa želi podpirati in ozaveščati ljudi, ki govorijo slovensko, naj cenijo to, kar znajo, ter jih spodbujati, da tega znanja ne obdržijo zase, temveč ga predajajo naslednjim generacijam. Iniciativa Slovenščina v družini z raznimi pobudami, kot so npr. informacijski večeri, letaki, nalepke, darilne vrečke, zgoščenke znarečnimi pravljicami in pri­povedkami ipd., spodbuja razpravo o živi rabi slovenščine v družini. Leta 2012 je iniciativa izdala brošuro o pomenu slovenščine kot družinskega jezika s prispevki strokovnjakov in oseb iz javnega življenja ter mladih, staršev in starih staršev, ki so spregovorili tudi o odnosu do narečij (Kuchling 2012). Brošura je leta 2013 izšla v dvojezični izdaji (Kuchling 2013). Tisti, ki so doraščali z narečno besedo, so staršem hvaležni, da jim niso vzeli jezika starih staršev in jezika prejšnjih generacij. Tisti, ki jim starši niso posre­dovali nobene slovenske besede, se sprašujejo, zakaj so jih starši prikrajšali in omejili za njihov način mišljenja, čutenja in ravnanja. V izjavah prihaja do izraza, kako usodna je bila pri nazadovanju slovenskega jezika naKoroškem trditev, da so slovenska narečja grda, manjvredna, trditev, da to niso slovenska narečja, tem­več samostojen jezik »windisch« ipd. Omalovaževanje slovenskih narečij je na Koroškem uspešno izkoreninilo slovenski jezik iz družin (Kuchling 2012). Vera Smole je v prispevku Ko narečje v družini zamre opozorila, da se pri ugotavljanju vzrokov in vpliva dejavnikov na opuščanje rabe maternega jezika pri govorcih zunaj meja Republike Slovenije običajno raziskuje tiste, ki izhajajo iz ožjega dru­žinskega in širšega družbenopolitičnega okolja, ni pa še bilo zaslediti raziskav, ki bi vključile posledice negativnega vrednotenja narečij (Smole 2015: 18). 3 naRečja v dRužini – sOdObne pObude za njihovo pRomoCijo 3.1 Plakati, nalepke, darilne vrečke Iniciativa Slovenščina v družini je leta 2012 pripravila letake, nalepke in da­rilne vrečke z napisi Žabarin po domače, Marnvam po domače, Punam po domače, Mornjem po domače in Govorim po domače. Cilj akcije je sodoben način posredovanja pozitivnega odnosa do koroških narečij, na katera naj bodo mladi, starši in stari starši ponosni. Člani iniciative so plakate posredovali dru­štvom in ustanovam, da jih nalepijo v društvenih in drugih javnih prostorih, nalepke delijo staršem in mladim. Darilne vrečke deli iniciativa pri predaji daril društvom, posameznikom, npr. pri raznih otroških in mladinskih dejavno­stih(nasrečanjihotroškihinmladinskihzborov, literarnih natečajih, gledaliških srečanjih ipd.). 3.2 Zgoščenke Iniciativa Slovenščina v družini je leta 2011 začela izdajati zgoščenke z narečnimi pripovedmi, ki naj otrokom (in odraslim) v obliki posodobljenih pravljic in pri­povedkv sodobnih koroških narečnih govorih približajo narečno besedo. Ker je danes živo pripovedovanje pravljic, pripovedk, basni ipd. utihnilo, zgoščenke na sodoben način nadomeščajo nekdanje pripovedovalce in pripovedovalke, ki sos svojo pripovedno kulturo gojili lokalna domača narečja. Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik pri projektu pomaga pri zapisu besedil in pripravi slovarja narečnih besed. Besedila so zapisana v poenostavljeni fonetični transkripciji, ki se približuje knjižnemu zapisu, da so besedila dostop­na čim širšemu krogu bralcev. Delo poteka v sodelovanju z domačini, ki poe­nostavljena transkribirana besedila ponovno berejo in jih dopolnjujejo. 3.3.1 Zilja Na Ziljije slovenska narečna govorica živ jezik v vsakdanji rabi le še med govorci vstarosti nad šestdeset let. Travmatični dogodki vdobi nacizma, kot sonpr. de­portacije slovenskih ziljskih družin, so privedli do tega, da se je večina prebival­stva na Zilji –pogosto iz strahu pred preganjanjem in stigmatizacijo –odločila za opustitev rabe materinščine. Le zavedni koroški Slovenci v starosti pod šestdeset let se danes še pogovarjajo v ziljskem narečju –pa našan.Vse bolj pa se govorci v Ziljski dolini tudi zavedajo, da bo njihova govorica morda kmalu utihnila. Tudi zato so se »poslednji« govorci tega narečja skupno z iniciativo Slovenščina v dru­žini odločili, da naredijo jasne in odločilne korake za ohranitev in oživitev tega narečjanaskrajnem robu slovenskega ozemlja. Pobudniki setrudijo, da bi jezik ohranili ne le v zapisani (konzervirani) obliki, temveč da bi ga najmlajši generaciji posredovali predvsem kot živ jezik tega prostora. Zato je Slovensko prosvetno društvo Zila skupno z iniciativo Slovenščina v družini leta 2011 izdalo zgoščenko spravljicami vziljskem narečju znaslovomČrnj.va kapca: pravljice v ziljskem narečju (Črnj.va kapca2011). Kulturno društvo SPD Zila (sekcija zila-film) je priredilo tri klasične pravljice za otroke v pristnem slovenskem ziljskem narečju. Zgoščenko so posneli starejši domačini z Zilje, pesmi v ziljskem narečju so zapeli otroci z Zilje, za sodobni glasbeni aranžma pa je poskrbel Jozi Štikar. Narečne posebnosti ziljskega narečja se že na tem majhnem območju razlikujejo v govorih posameznih vasi in krajev. Na zgoščenki sta posneti klasični pravljici Rdeča kapica in Princesa na zrnu graha ter varianta slovenske pripovedke Mojca Pokrajculja z naslovom Zacopra­ni piskrč bl Mojci pad Ojstrnkam –deklice, ki sprejme v svoj čarobni lonec gozdne živali. V posodobljeni pripovedki o deklici Mojci pad Ojstrnkam se zajčka, ki prosita, da ju deklica zaradi močnega dežja sprejme pod streho, ne izkažeta z ro­kodelskimi spretnostmi, temveč s plesanjem hiphopa, kar otrokom tudi predstavlja sodobno vsakdanjo rabo ziljskega govora. V besedilih so ohranjeni tudi številni značilni domači ziljski izrazi, ki zahajajo v pozabo, npr. vajš.nca ‘blazina’,upri­žana ‘pisana’,črnj.va ‘rdeča’,rusa ‘rjava’,pruna ‘modra barva’, ki so zapisani v odlomku pravljicePrincesinja na grahu: Palej, tav na postu di.n trinist vajš.nc: j.na, dvi., ta treka mapikc., ta štrta j. uprižana, j.na j. zalj.na, ta peta j. r.mj.na, j.na j. prov črnj.va, j.na j. rusa, spet j.na j. pruna, pa ta trinista j. bi.va. Pad ta spu.dnja vajš.nca pa di.n grah. Al ga čut., dr dov lež., je ri.sn princesnja. (Črnj.va kapca 2011) Zgoščenki je priložena knjižicaz narečnimi besedili, slovarček manj znanih nareč­nih besed je dodan zgoščenki posebej. Pri redakciji besedil je sodeloval Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik. 3.3.2 Rož Ker je bilo zanimanje zazgoščenkonaZilji veliko, je leta 2012 Slovensko pros­vetno društvo Rož iz Šentjakoba v Rožu v sodelovanju z iniciativo Slovenščina vdružini izdalo zgoščenko z naslovomTo ja n.hčer .ne vi ...: basni in pesmi v rožanskem narečju – Miklova Zala za otroke (To ja n.hčer .ne vi...2012). Zgoš­čenko so posneli domačini iz Roža, pesmi v narečju so zapeli otroci, za glasbene aranžmaje je poskrbel Jozi Štikar. Društveniki so se odločili za klasični način pri­povedovanja, kar pomeni, da posamezno basen oz. pripovedko pripoveduje ena oseba, v tem primeru so bili to nadarjeni pripovedovalci iz okolice Šentjakoba. Ljudsko pripovedko oMiklovi Zali, ki domuje prav vteh krajih, sodomačiniza namene zgoščenke priredili za otroke, pripovedni jezik pa je sodoben vsakdanji jezik, kot ga danes govorijo v srednjem Rožu: Dovho, dovho je že od ta, . je pr Mi.ln. v Pod.rajam pr Š.ntja.op. ana da.le ž.veva. To je bva Mi.lava Zala. Pr Mi.ln. so ano v.l.o havžinho mel., v.l.o pula, hmajne, .rave, .ojne pa vovce, .ure pa petelina. Pa anapsa je Zala tud. meva, tom. je Kastor bu ime. Z atijam je večbart. dovtej . birtam šva pa ribe futrava. Pr sosed., pr Sarajn.., je pa Mirko biv doma. S tim se je Zala v.l.obart. j.hrava pa .rave sta tud. pasva. T.. sta Zala pa Mirko .upej hor rasvapasefajnmeva.. sta odraščana bva, sta sepa adn v h.na zalubva. Zala je zvo žavbrna bva, dalč nao.roh je te lipša od vsah da.let bva. Mirko jo je zvo rad mov, zato jo je pa tov za žano vzet.. Pa lih te den, . je póra.a bva, so Turč. vdrl. v te .raje. (To ja n.hčer .ne vi... 2012) Zgoščenki je priložena knjižica z besedili, ki vsebuje tudi slovarček manj znanih narečnih besed in opis glavnihznačilnosti govora iz okoliceŠentjakoba vRožu. Rožanska glasoslovna značilnost, grlni zapornik q, je v poenostavljeni transkripci­ji zapisana s črko . (tj. s prečrtano črko k); besede tako ostanejo prepoznavne tudi za širši krog bralcev, ki s fonetično transkripcijo ni seznanjen. 3.3.3 PodjunaŽe v istem letu, 2012, je izšla tretja zgoščenka. Katoliško prosvetno društvo Drava v Žvabeku je skupno z iniciativo Slovenščina v družini izdalozgoščenko s pripo­vedkami v podjunskem narečju z naslovom Kralj Matjaž: pripovedke v podjun­skem narečju (Kralj Matjaž 2012). Katoliško prosvetno društvo Drava je pripra­vilo pet pripovedk za otroke in odrasle, ki so jih pripovedovali člani Okteta Suha, sodelavci kulturnega društva KPD Drava, članice pevsko-instrumentalne skupine PIS Žvabek in člani igralske skupine iz Pliberka. Pripoved izpod peresa Sabine Buchwald je sodobna avtorska otroška zgodba. Glasbeno spremljavo so obliko­vale domače pevske skupine Oktet Suha, Pevsko-instrumentalna skupina Žvabek, moški pevski zbor Kralj Matjaž in otroški zbor Mlada Podjuna. Zgoščenko so pripravili in posneli govorci iz širše okolice Žvabeka in Pliberka, podjunski govori pa se že na tem malem območju med seboj razlikujejo, kar prihaja do izraza tudi na posnetkih narečnih zgodb. Zgoščenki je priložena knjižica z besedili, ki vsebuje slovarček manj znanih narečnihbesed. Na zgoščenki sta ohranjena nekdanji način pripovedovanja in nekdanje besedje, ki zahaja v pozabo: Svete mestu visoku g.re nad Žvabekom je romarski kraj. Romarji še n.s rodi hodiju tota. Navodnu prideju z useh krojev, da bi devicu Mariju prosili za žeg.n. Vejku li.t je ži s.m, udkor je na svet.mi.šku nedelu tota p.rromov tuj pav.r Noceznik s Strojne. Na Svete mestusupa zmi.rm prišli tuj kromarji, da bi movkaj skupili. Tuj Noceznik je pu maši stopu h kromi, da bi si kupu an rožnkri.nc. (Kralj Matjaž 2012) Na zgoščenki najdemo tudi sodobno otroško narečno govorico, npr. v avtorski zgodbiKihl in Sanja: Uzava je cekar job.k, šva v kuhiju in začava rjazat jobke pa kruh. Na kruheje je ta pruve deva salamu, pvalesir, pva je bova na riži paprika. Tistu je še lopu ukri.nčova z majonezu, ku pa je vse kup vatva kronat še z olivami, sa ji je pa druč puvi.suva gvava in je svadk. zaspova. »Mimimi« sa je čuvu pu ci.ve kuhiji. (Kralj Matjaž 2012) 3.3.4 Sele Leta 2015 je v sodelovanju Katoliškega prosvetnega društva Planina v Selah in iniciative Slovenščina v družini izšla četrta zgoščenka z naslovom Dba muni­ja: basni, pripovedke in pesmi v selskem narečju (Dba munija 2015). V Selah so se odločili za klasični način pripovedovanja, kar pomeni, da eno pripoved pripoveduje ena oseba, zgodbe pa pripovedujejo domači nadarjeni pripovedo­valci. Zgoščenko so glasbeno s pesmimi v narečju oblikovali zbor Ljudske šole Sele, Otroški zbor Pevskega društva Sele in Tercet Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Sele. V besedilih soohranjeni stari domači izrazi, npr. vešju ‘vijoličast’, vprižan ‘pisan’, hofartn ‘imeniten’, čikl ‘srajca’, sfe.htava ‘utrudi­la’.Način pripovedovanja je posodobljen: Hamb.rt sta bova dba munija, h.d.n j’ biv Brdavsli, h.d.n pa Minki. Žive.va sta n.tri v hani mih.ni bajt. Vsa. han radl sta me.va, h.d.n j’ biv pvov, h.d.n pa vešju z vprižanim špri.lam. Hanija lepija dnu sta se sprov’va z rad.lam od du.ma. Ta najbolj hofartne či.le sta djava hor, pa mavž.n sta vze.va ssabo.–mavšpeha pa mavmli..a. No, sta sepa spustuva dovta prot Brovlam, pa naprej horta po Ro.žni dolin, pa horta s.or do vašči mej. He, to. j’ bova rajža! Preci sta se sfe.htava! (Dba munija 2015) Zgoščenke z narečnimi pripovedmi so v prvi vrsti namenjene lokalnemu prebi­valstvu, predvsem mladim družinam, ki jih iniciativa Slovenščina v družini želi opogumiti za rabo lokalnih narečij v svojih družinah. V pripravi je peta zgoščenka z govori iz okolice Šentprimoža. 4 slOvenščina v dRužini – tema stROkOvnih pOsvetOv Ohranjanje slovenščine v družinskem okolju je skupna skrb vseh Slovencev, ki živijo v zamejstvu in po svetu, zato je iniciativa Slovenščina v družini v letih 2014 in 2015 pripravila posveta za izmenjavo izkušenj pri ohranjanju in razvoju sloven-ščine v zamejskem prostoru. Leta 2014 je iniciativa Slovenščina v družini (zanjo Krščanska kulturna zve­za) priredila posvet z razpravo Slovenščina – živ jezik v družini in javnosti, ki je potekal 14. novembra v Tinjah. Iniciativa Slovenščina v družini je na posvet povabila predstavnike slovenskih manjšin v zamejstvu in vse, ki jih zanimata ohra­njanje in razvoj slovenščine v družini in javnosti, pa tudi predstavnike jezikovnih manjšin v Avstriji in Sloveniji, da si delijo izkušnje in predstavijo sodobne ra­zvojne izzive v posameznih manjšinskih skupnostih. Namen posveta je bil pretres razvoja slovenščine kot manjšinskega jezika in razprava o novih izzivih v spreme­njenih družbenih okoliščinah v posameznih manjšinskih okoljih. Predavatelji in udeleženci so se posvetili vprašanjem narečij, družine, šole in družbe. Na posvetu so udeleženci med drugim ugotovili, da so narečja dolgo trpela zaradi slabega odnosa do njih, veljala so za zaostala, manj razvita, povezovali so jih s socialnimi vidiki. Danes postajajo pomemben dejavnik lokalne identitete, mladina pa jih upo­rablja tudi vkomunikacijivnovih medijih (Facebook, esemesi...). Leta 2015 je iniciativa Slovenščina v družini organizirala posvet Slovenščina in WhatsApp –od zibelke do družbenih omrežij. Posvet je potekal 6. novembra 2015 v Beneški dvo­rani v Naborjetuv Italiji, predavatelji pa so namenili pozornost novim medijem in sodobnim pobudam mladine. Prispevki s prvega posveta so objavljeni v zborniku (Kuchling 2015), medtem ko je zbornik s posveta leta 2015 v pripravi. Štefka Vavti je v prispevku o odnosu mladih do slovenskih narečij oz. zbor­ne slovenščine ob primeru biografskih raziskav na Koroškem ugotovila, da so v biografskih pripovedih, ki jih je zbirala v okviru študije identifikacij mladih na dvojezičnem avstrijskem Koroškem, mladi pogosto tematizirali domače na­rečje. Tako pravi: »Zanimivo je, da so vsi ocenili neznanje dialekta kot izgubo, kot nekaj, kar jim manjka, in kot dejavnik, zaradi katerega so se čutili izločene iz socialnih okolij« (Vavti 2015: 29). 5 sklepne besede Jože Ramovš v prispevku o družini kot osnovni in vseživljenjski šoli jezika ugo­tavlja, da je »pravilen in lep materni jezik pogoj za vseživljenjsko osebnostno rast in ravnotežje ljudi, za njihovo urejeno sožitje in sodelovanje. Tega pogoja ne more nadomestiti noben tuj jezik. Materinščina ljudem omogoči skladno vsakdanje ko­municiranje v rodni in lastni družini. S tem jim podari največji kos življenjske sreče.« (Ramovš 2011:120) Slovenska narečja sonaavstrijskem Koroškem do danes živa vdružinah in v družbi. Osnova za živo ohranjeno narečno govorico je narečje v družini. Čim več je govorcev narečja v družini, tem bolj ima narečje tudi svoj prostor v družbi (lokalni, regionalni) – tem bolj pa ti ponovno spodbujajo rabo narečja v družini. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je treba skrbeti tudi za učenje in dobro zna­nje slovenskega knjižnega jezika, ki se ga otroci učijo v šoli, pri obšolskih dejav­nostih (gledališče, glasbena šola, filmski krožki, športna društva ipd.), preko knjig, medijev ipd. Knjižni jezik otrokom in mladim omogoča spoznavanje »slovenske­ga sveta«, identifikacijo s širšim slovenskim kulturnim prostorom, ne nazadnje pa tudi spoznanje, da so koroška narečja del širše slovenske jezikovne zakladnice. liteRatuRa Kuchling 2012 = Martin Kuchling (ur.), Družina je zibelka jezika, izd. Iniciativa Slovenščina v družini, Krščanska kulturna zveza, Celovec– Ljubljana – Dunaj: Mohorjeva založba, 2012. Kuchling 2013 =Martin Kuchling (ur.), Družina je zibelka jezika = Die Familie ist die Wiege der Sprache, dvojezična izdaja, izd. Iniciativa Slovenščina v družini, Krščanska kulturna zveza, Celovec – Ljubljana – Dunaj: Mohorjeva založba, 2013. Kuchling 2015 = Martin Kuchling (ur.), Slovenščina živ jezik v družini in javnosti: prispevki s pos­veta 14. 11. 2014 v Tinjah, izd. Iniciativa Slovenščina v družini, Krščanska kulturna zveza, Celovec – Ljubljana – Dunaj: Mohorjeva založba, 2015. Piko-Rustia idr. 2011 = Martina Piko-Rustia – Anton Rosenzopf-Jank – Vladimir Wakounig – Pavel Zablatnik, Dvo- in večjezičnost v družini:12 spodbud za sožitje v družini = Zwei- und Mehrsprachigkeit in der Familie: 12 Impulse für Sprachenvielfalt in der Familie, Celovec – Ljubljana – Dunaj: Mohorjeva založba, 2011. Ramovš 2011 =Jože Ramovš, Družina – osnovna in vseživljenjska šola jezika, v: Seminar sloven­ skega jezika, literature in kulture 47: družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj, ur. Vera Smole, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011, 114–121. Smole 2015 =Vera Smole, Ko narečje vdružini zamre, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 51:država in narod v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj, ur. Hotimir Tivadar, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015, 18–26. Statistik Austria 2003 =Statistik Austria (izd.), Volkszählung Hauptergebnisse I, Kärnten, Wien, 2003. Vavti 2015 =Štefka Vavti, Odnos mladih do slovenskih narečij oz. zborne slovenščine ob primeru biografskih raziskav na avstrijskem Koroškem, v: Martin Kuchling (ur.), Slovenščina živ jezik v družini in javnosti: prispevki s posveta 14. 11. 2014 v Tinjah, izd. Iniciativa Slovenščina v dru­žini, Krščanska kulturna zveza, Celovec –Ljubljana–Dunaj: Mohorjeva založba 2015, 29–35. zgOščenke Črnj.va kapca 2011=Črnj.va kapca: pravljice v ziljskem narečju, 1 CD, 43 min., 4 sek., knjižica z besedili, besedila v ziljščini Milka Kriegl –Urban Popotnig –Traudi Zwitter, Bistrica na Zilji: SPD Zila – Celovec: Iniciativa Slovenščina v družini (zanjo KKZ), 2011. To ja n.hčer .ne vi ... 2012 =To ja n.hčer .ne vi ...: basni in pesmi v rožanskem narečju – Miklo­va Zala za otroke, 1 CD, 47 min., 42 sek., knjižica zbesedili, besedila Zalika Steiner –TonejSticker, Šentjakob: SPD Rož – Celovec: Iniciativa Slovenščina v družini (zanjo KKZ), 2012. Kralj Matjaž 2012 =Kralj Matjaž: pripovedke v podjunskem narečju, 1 CD, knjižica z besedili, be­sedila Lenart Katz –Sabina Buchwald, Žvabek: KPD Drava –Celovec: Iniciativa Slovenščina v družini (zanjo KKZ), 2012. Dba munija 2015 =Dba munija: basni, pripovedke in pesmi v selskem narečju,1 CD, knjižica z besedili, besedila Milena Olip –Zalka Kelih-Olip –Toni Olip-Kališnik –Marija Olip (Vrtnik)– Tom Priestly, Sele: KPD Planina – Celovec: Iniciativa Slovenščina v družini (zanjo KKZ), 2015. zusammenFassung Slowenisch reden: Slowenische Dialekte in den Familien in Kärnten Im Jahr 2010 wurde auf Anregung des Christlichen Kulturverbandes (Krščanska kulturna zveza) in Klagenfurt die Initiative Slovenščina v družini/Familiensprache Slowenisch ge­gründet, die von slowenischen kulturellen, pädagogischen und wissenschaftlichen Institu­tionen sowie Medien unterstützt wird. Das Slowenische in der Familie ist die Grundlage für die Erhaltung der sprachlichen und kulturellen Identität slowenischer Minderheiten in Italien, Österreich, Ungarn und Kroatien und jener Slowenen, die in der ganzen Welt verstreut sind. Die Initiative bemüht sich mit verschiedenen Aktionen, wie z. B. Infor­mationsabende, Tagungen, CDs mit Erzählungen im Gailtaler, Rosentaler und Jauntaler Mundarten, Plakaten, Aufklebern, Geschenktaschen usw. bei der Eltern-und Großeltern­generation das Bewusstsein zu schaffen, dass die lebendig gesprochene slowenische Spra­che bzw. die erhaltenen slowenischen Dialekte kostbares (immaterielles) Kulturgut sind. Die Inititative bemüht sich auch, den Eltern und Großeltern nahe zulegen, die Sprache in den Familien, in der Verwandtschaft sowie in der näheren und weiteren Umgebung zu sprechen und somit an die jüngere Generation weiter zu geben. Im Jahr des interkulturellen Dialoges 2008 wurde die Initiative Zwei- und Mehr­sprachigkeit in der Familie/Dvo in večjezičnost v družini ins Leben gerufen. Träger der Initiative sind die Alpen-Adria Universität Klagenfurt, die Slowenische Abteilung der Katholischen Aktion und des Seelsorgeamtes, das Slowenische Volkskundeinstitut/Slo­venski narodopisni inštitut »Urban Jarnik« und das Pastoralzentrum für Slowenen in Kla­genfurt. Ziel der Initiative ist eine Balance zwischen den in der Familie gesprochenen Sprachen zu finden, um die Gleichwertigkeit der Sprachen leben zu können. mateJa Bilavčić – špela ZuPančič nekaj naRečnih značilnOsti v besedilih izbRanih govoRov pRimoRske in dolenjske naRečne skupine cobiss: 1.08 V prispevku so z besedili o spomladanskih opravilih predstavljeni izbrani govori primor­ske (Sovodnje, kraško narečje; Lokev, notranjsko narečje) in dolenjske narečne skupine (Borovnica in Ambrus –dolenjsko narečje; Globočdol in Šentrupert –vzhodnodolenjsko podnarečje). Sinhrono in primerjalno sknjižnimisoobravnavanivnjih prisotni narečni soglasniški pojavi, oblikoslovne posebnosti ter zanimivejše besedje. Ključne besede: slovenščina, narečna besedila, narečno glasoslovje, narečno oblikoslov­je, primorska narečna skupina, dolenjska narečna skupina Some dialect characteristics in selected local Slovenian dialect texts of the Littoral and Lower Carniolan dialect groups This article uses texts about spring chores to present selected local dialects of the Littoral dialect (Sovodnje, Karst dialect; Lokev, Inner Carniolan dialect) and the Lower Carniolan dialect group (Borovnica and Ambrus, Lower Carniolan dialect; Globočdol and Šentru­pert, Eastern Lower Carniolan subdialect). Dialect consonant features, special morpho­logical features, and interesting lexemes are examined synchronically and compared with standard Slovenian. Keywords: Slovenian, dialects texts, dialect phonology, dialect morphology, Littoral dia­lect group, Lower Carniolan dialect group 0 uvod V študijskem letu 2014/15 smo študentje izbirnega predmeta Slovenska narečja1 razlike med slovenskimi narečji in knjižnim jezikom opazovali tako, da smo iz­vedli analizo besedil z naslovom Pomladanska dela pri nas doma. Besedila2 smo pridobili skupaj z zanesljivimi narečnimi govorci v svojem domačem okolju, jih posneli, transkribirali oziroma napravili fonetično-fonološki zapis, ki smo Prispevek je bil predstavljen nasimpozijuSlavistika v prostoru Alpe-Jadran: metode razisko­vanja slovenskih narečij / Slawistik im Alpe-Adria-Raum: Methoden der slowenischen Dialekt­forschung 29. oktobra 2015 na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu v okviru praznovanja štirideset­letnice slavistike na tej univerzi. 1 Predmet se kot notranji izbirni predmet izvaja na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, študijski program Slovenistika (za 1. letnik), Slovenistika – dvopred­metni (za 3. letnik) ter kot zunanji izbirni predmet. Izvajalki sta red. prof. dr. Vera Smole in asist. dr. Mojca Horvat. 2 Besedila smo pridobili s pomočjo predloge v knjižnem jeziku (gl. prilogo) tako, da smo jo pre­vedli v domači krajevni govor. Dobili smo kratka in neposredno primerljiva narečna besedila z veliko narečnimi posebnostmi. ga glasoslovno, oblikoslovno in leksično analizirali.3 Projekt smo izvajali v so­delovanjusštudentislavistikeUniverzevCelovcu,kisoseskupajzmentorico4 udeležilitudipredstavitevnašihseminarskihnalogvLjubljani.Avtoriciprispevka sva strnjene izsledke raziskovanja študentov ljubljanske Slovenistike predstavili nadialektološkemsimpozijuvCelovcu,kjersorezultatesvojegadelapravtako predstavili celovški študentje. VokvirupredmetaSlovenskanarečjajenastalookrogdvajsetposnetkovin zapisovomenjenegabesedila.Vsakštudentjenajprejanaliziralsvojgovor,insicer pojezikovnihravninahprimerjalnosknjižnimjezikom,natopasmovoblikovanih skupinahizsledkeanalizprimerjalivnarečnihgovorihznotrajenenarečneskupi­ne, pozneje pa še zizsledkiizene izmeddrugih narečnih skupin. V pričujočem prispevku,kipredstavljapregledraziskovanjaštudentovljubljanskeSlovenistike, sva se avtorici omejili le na predstavitev besedil in analizo govorov, ki spadajo v primorsko in dolenjsko narečno skupino, saj vanju sodita tudi najina krajevna govorainstanamazatonajbližji.Skupnipregledinprimerjaveznačilnostiznotraj narečnihskupinsvanaredilinapodlagiposnetka,transkribiranegazapisainanaliz govorov,5 kisojihpripravileKatarinaGomboc(Sovodnje),MatejaBilavčić(Lo­kev),MajaKos(Borovnica),ŠpelaZupančič(Ambrus),NušaFabjan(Globočdol) inVeraSmole(Šentrupert).Analizagradivanipopolna,kerjevdobljenihbesedi­lihzaradivelikegaobsegaodknjižnegajezikarazlikujočihsepojavovinčasovne omejitvevsakoletoomejenanadoločenovrstopojavov.Kersovletuprednami študentje v svojih besedilih obravnavali naglasne in samoglasniške pojave, smo mi nadaljevali s soglasniškimi in tistimi z drugih jezikovnih ravnin. Zato so v prispevku iz glasoslovne analize predstavljeni le narečni soglasniški pojavi, pri oblikoslovju je poudarek na stanju dvojine in srednjega spolater na tvorbi ponav­ljalnih glagolov; izpostavljeno je tudi zanimivejše besedje. 1 pRimORska naRečna skupina (sOvOdnje, lOkev) Krajevni govor Sovodenj, ki spada v kraško narečje, je raziskovala Katarina Gomboc. Njenainformatorka (ženska,45 let,ekonomistka)že odrojstva živiv Sovodnjah,vslovenskidružini,kjersovednogovorilislovensko.ZmožemItali­janomsesicerpogovarjapredvsemitalijansko,zotrokislovensko,nadelovnem mestu pa uporablja italijanščino. Mateja Bilavčić je analizirala krajevni govor Lokve,kispadavnotranjskonarečje.Njeninformator(BorisČok,65let,popo­klicutrgovski poslovodja, tudi lokalni turističnivodnikinproučevalec kulturne 3 Večinaodnassejeprvičsrečalatakosterenskimdelom,fonetično-fonološkimzapisovanjem oz.nacionalnotranskripcijozazapisslovenskihnarečnihbesedilinračunalniškimorodjemzanj kot tudi z obravnavo narečnih besedil. 4 Mentorica inglavna organizatorka simpozija je bila asist. prof. dr. Herta Maurer-Lausegger. 5 Tako zapis kot analizo posameznega govora sta mentorici pred primerjavo pregledali in popravili. krajine,avtorknjigeV siju mesečine sslovarjemlokavskegainpreloškegagovo­ra,2012)jenajprejpisnoprevedelpredlogoizknjižnegajezikavnarečnigovor, poznejepastaskupajzraziskovalkonapisanodvakratposnela;raziskovalkajeza analizo izbrala boljši posnetek. 1.1 Besedili Sovodnje 'Di.la pom'la.di 'p..r-n.s6 do'ma.. 'Na.ša stara-'xi.ša je na s'ri.di 'ma.jxne v.'si.. Sp'ri.dej'i.ma'v..rtz.z.l.n'ja.vu,'za.dejpejsado.n'ja.k.'V..rt'di.ramoja-'no.na, an 'ja.s ji po'ma..am. P'r..j ku je 'z..čnila 'zi.ma, je 'ta.ta preu'ro.. .n po.'no.ju 'v..rt.Z'de.jpejsmon.r'di.li'k.a.dre.ns'ja.liso'la.tu,'je.drik,ko'ri.ńe,kole'ra.bu, k.'du.m.rj., 'pe.teršiĺ .n smo sa'di.li 'č.e.snik, če'bu.lu, ša'lo.tku, 'f..žu .n .'r..x. 'I.mamo tudi .'re.du, 'ki.r 'i.m.mo 'ruože. 'K..d.r smo 'ja.s in 'no.na u 'v..rtu, su 'no.noanb'r..tusado.n'ja.ku.Tudińim-d'vi.mje'mo..upo'ma..at'ta.ta,z.'tu.. k.r za obr.'za.vat .n 'ža..at 've.je na 'ti.stix s'ta.rix d'ri.vax se je t'ri.ba sp'la.zit vi'so.kona'lo.jtrax.'P.o.lepejsu si'no.no.nb'r..t 'sa.mi posp'ra..lif'ra.ske.n po.'ra.bli k.r'ti.ne. D.osti-'b.o.to. .'la.dijo 'ti.če, k. 'di.lajo.'ni.zda na s'ta.r.m x'ra.stu, 'ma.lo bol p'r.o.č ot 'ńi.ve, k'ji.r je sado.'nja.k pej p'ri.dejo 'lo.vit mu'­ši.ce,po'bi.rat'či.šńe,.n'pi.t'.o.dup.rs'ta.rmu'p..ču.O'ku..li'p..ča'ra.ste'li.p 'ri..r.t,k.sebox'ma.lispre'me.nu,ta'ku..d.zru'm.e.nix'ruošbodo'xma.li'ra.ta­le 'pi.x.lce. Z'd..j .a 'j..s .n 'ma.ma na'bi.ramo an .a 'ji.mo . so'la.ti. Po'li.ti, 'k..d.r je 't.o.plo, j.s 'pi.jem 'ra.da 'ki.s.lcu, d. mi po'sa. 'ža.ja. U sado.n'ja.ku 'i.mamoz'.u..dńu'ja.pku'a.nše-npard'ru..ix,enparx'ru.šk,enu'či.šńu,'vi.šńu, b'ri.skvu,domače'či.špe.n'tu.di'ri.bes.n'li.šnike.'Fi.hpej'p..r-n.s'ni.mamo. 'E.na 'd..rva je 's..du že 'no.no, 'dru..a pej 'ta.ta. Tuj 'ja.st .n moj-b'r..t 'i.mamo .'sa.k svoje dre'vu... .'sa.ko 'li.to po'zi.mi 'ča.kam, da p'ri.de 'pu..mlat. Lokev 'Na.ša š'ta.ra 'ši.ša st.'ji. na s'r..di 'ma.jxne v.'si.. Pred 'ńuo je 'v..rt s.z ze­le'ńa..o, ..'.a.tpej 'sa.dnu d'r...je. 'V.rt s.z zele'ńa..o obde'ła.va 'no.na, j.s j.j pej p.'ma..am.'.a.će j.'v.rtv're.pred'zi.m.o pre'b.dlo.j. p..'nuojuz'd.j pej s'm.o.n.r'di.laše'li..xcej.np.s'ja.lasa'la.to,'r.e.d.č,'mi.rne,k.ra'va.de,'ćy.m.r­ce, p.t.r'ši.l j.n p.sa'di.li 'č.e.s.n, ć.'by.ło, ša'łuotk.o, 'f..žy j.n .'r.x. 'J.m.mo 'ty.d.'li..xc.o,'ka.m.r'se.jem.o'ruošce.'Ku.-sm.oz'no.no.-'v.rt.,s.o'no.nuj.n b'r.tp.r'sa.dj..'Ty.di'ńuoj.,'ty.di'ńuoj.'m...upo'ma...t'.a.će.ob'r..z.t,p.r .obr.'za.vańi'v..jjins'ta.rmid'r...jij.t'r..bap'le.z.tvi's.o.kupa'lu.jtr.x.'P.o.li pej sta 'sa.ma sp'ra..la 'v..je j.n d'ra.čje j.n p..'ra.bla k.r'ti.ne. 'D.o.sti 'b.o.tu. .op.'za.vajo'ti.če,ku'n.j'ra.jši.'n..zd.jonas'ta.rmix'ra.sti't.m'ma.łub.l'de.l.č 6 Vezaj pišemo med besedama, od katerih prva ni običajna naslonka (npr. stara-'xi.ša, moja­'no.na),mednaslonskoinnaglašenobesedo,konaslonskadobinaglas('p..r-n.s),inkosedve naslonki povežeta v eno (še-n). 1.2 1.3 1.3.1 proč p.r 'ńi.vi, u 'sa.dj.m d'r...ju p.j p'ri.d.j.o .od'.a.ń.t m.r'če.s, .o'bi.r.t č'r..šńe j.n 'p.t '.a.d.o x s'ta.ri š'ti..rni. O'ku.li ńe 'ra.se 'l..p 'ja.jčn.k j.n b.o s.z r.'m.e.nmi c've.ti x'ma.li na'ri..du 'ly.čće, 'z.j pej '.a. s.z 'ma.mo .o'bi..r.m.o, da .a 'j..mo u s.'ła.ti. U '.a.rć.x p.'l..tn.x d'ni..v.x pej se 'r..t .od'ž..j.m s 'ći.slo '.a.d.o. Ma pej 'j..m.m.o m.t'sa.dn.m d'r...j.m ano z'.u.dńo 'ja.blan.o j.n v.ć d'ru.j.x, 'p.o.li š. 'k.šnu f'ru.šk.o p.j 'č..šńo, 'vi.šńo, b'r..sku, d.'ma.će s'li.ve, 'ty.di j.'va.nsku .'ru..zdje j.n 'l..šniće. 'Fi.h pej p.r-n.s 'n..m.m.o. 'K.šnu d'r...je j. p.'s.du v're. 'mu.j 'no.nu, 'k.šnu pej '.a.će. 'Ty.di mid'va. s.z b'ra.t.m 'j.mam.o .'sa.k s'vu.j d'r.... V're. p.'zi.mi .'sa.ku 'l..tu 'ku.m.j 'ča.k.m 'pu.mł.t. Soglasniški pojavi V govoru Sovodenj se nj in lj izgovorjata mehko (Ted. ali mn.: 'ńi.ve, 'či.šńe, 'z.u..dńu 'ja.pku, 'či.šńu Ted.,'vi.šńu Ted.;'pe.teršiĺ), nj v ne povsem domačih be­sedah tudi nj ('v..rt z. z.l.n'ja.vu, sado.n'ja.k); v lokavskemgovoru ohrani meh­kostnj, ne pa tudi lj (ano z'.u.dńo 'ja.blan.o, 'č..šńo, 'vi.šńo in tudi 'v.rt s.z ze­le'ńa..o;p.t.r'ši.l). Le v lokavskem govoru se zvočnik l pred zadnjimi samoglas­niki izgovarja trdo (obde'ła.va, ša'łuotk.o Ted., 'ma.łu, u s.'ła.ti Med., 'pu.mł.t) in imav vzglasju pred oslabelim sprednjim samoglasnikom i protetičnij (j.n .in’, 'j.m.mo .imamo’, j.'va.nsku .'ru..zdje .ivanjsko grozdje, ribez’), pred zadnjim samoglasnikom o pa včasih . (..'.a.t .odzad’, p.r .obr.'za.vańi, .o'bi..r.m.o, toda obde'ła.va, o'ku.li). Oba govora imata za g mehkonebnizveneči pripornik ., -h (sov.:po'ma..am, .'r..x, 'fi.h Rmn.; lok.: p.'ma..am, .'r.x, 'fi.h Rmn.), lokavski pa pred sprednjimi samoglasniki h omehča v š ('ši.ša), g v j (d'ru.j.x), k pa v ć ('ćy.m.rce, s 'ći.slo '.a.d.o, 'l..šniće Tmn.). V lokavskem govoru se tudi č večkrat izgovarja mehko ('.a.će, ć.'by.ło Ted., u '.a.rć.x .vročih’ Tmn., već, d.'ma.će Tmn.). Oba govora poznata premene po zvenečnosti in pt-v t-('ti.če Tmn.), lo­kavski govor pa še naslednje spremembe soglasniških skupin: dz v . (..'.a.t .od­zad’), km-v xm-(x'ma.li), hr-v fr-(f'ru.šk.o Ted.) inst v št (š'ta.ra). Oblikoslovni pojavi Pri analizi oblikoslovja smo se študentje osredotočili predvsem na ohranjenost dvojine pri moškem in ženskem spolu, ohranjenost srednjegaspola ali morebitni prehod v moški oziroma ženski spol v ednini in množini ter na tvorbo ponavljalnih glagolov, saj nam to nudi besedilo. Pojave, ki sva jih avtorici prispevka zasledili v krajevnih govorih primorske narečne skupine, prikazujeva v preglednici 1. Dvojina Glagolska dvojina se je v kraškem govoru Sovodenj popolnoma pomnožinila, v notranjskem govoru Lokve pa se je ohranila v moškem deležniku na -l, ne pa tudi v pomožniku za 1. os. (s'm.o. n.r'di.la), vendar v pomožniku za 3. os. (sta 'sa.ma sp'ra..la), kjer jo morda ohranja os. zaim. sama, ki dvojino enako ohranja kot os. zaim.midva. 2.1 Besedila Borovnica Kugá. sma dé.lal p.r na`.s dama`. spamla`.t? Ná.še stá.ra ba`.jta je stá.la sré..t ma`.jxne vasi.. Pred nu. je bi. ga`.jt.rc (zelena`..ni v.rt, nov.), za nu. pa sa­du.na`.k. Ga`.jt.rc je vabdelva`.la stá.ra má.ma, 'jest pa s.m ji pamaga`.la. Vá.če je ži. pret zi.ma preští.xu j.n pagnu.ju ga`.jt.rc, m.dve.. pa svi uri.dle gredí.ce j.n pasja`.le sala`.ta, ra'd.č, kari.nč.k, kalera`.ba, kú.mare, pet.r'š.l, č.é.s.n j.n pasa`.dle čebú.la, šal..tka, fižo.. j.n gra`.x. J.mé..li svi tut gr.é.da, kji.r sa rá.sle ru.že. 'K.d.r svi ssta`.ra ma`.ma dé..lale uga`.jt.rci, sta bla vá.če j.n bra`.t usa­do.na`.ki. Tut ni.ma je m..gu pomá.gat vá.če, se-j tré..ba p.r vabrezva`.jni j.n vabž.gva`.jni ple..zat pa lu.jtri. P.ó.l sta sá.ma pasprá..la v..je j.n pagrá.bla k.rtí.ne. D.ó.sk.t sta vapazvá.la tí.če, k. sa na`.jraj gné..zdli nastá.rmuxra`.sti vab ní.., u sado.ná.k pa sa xadí.l prega`.jnat vá.se j.n pi.t x stá.ri šti.rni. Vaku.l je ra`.su ri.grat, k-je z .rm.é.n.x cve..tu xma`.l nari.du lú.čke, m.dve.. pa svi ga nabra`.le, da sma ga jé.l u sala`.ti. Palé..t, k-je blu vru.če, s.m se rá.da vadže.jala ski.s.lca. U sadovna`.ki ma`.ma enzgu.d.n já.buk j.n 'več dru.g.x, p.ó.l pa še né..ki xru.šk, pa ena če..šna j.n ví.šna, bré..sku, damá.če či.špe pa tud ri.b.s j.nlé..šn.ke. Fi.x p.r na`.s ne..mama. É.na drevi.sa je pasa`.du že sta`.r vá.če, é.na pavá.če. Tut m.dva`. z brá.tam ma`.va .sa`.k svu.j drevu.. Že pazí.m .sa`.k lé..t ku.mi ča`.kam pamla`.t. Ambrus Spamladá.nska d..la p.r 'nas dama`.. Ná.še stá.ra xí.še staji. sré..t me.jxne vasi.. Pred-ju. je zelenja`..n. v.rt, a.a`.t pa sada.nja`.k. Zelenja`..n. v.rt abdelu.je s'ta­ra-má.ma, 'j.st ji pa pamá.gam. Á.te sav.rt že pred zi.ma preští.xal in pagnu.j­l., z'dej sma pa gredí.ce uri.dle in pasija`.le sala`.ta, ra'd.č, kari.nč.k, ka`..le,kú.mare, pat.r'š.l in pasa`.dle čá.s.n, č.bú.la, šal..tka in g'r.x. I.mama pa tud -gr..da, na kati.r rá.steje ra`.zne ru.že. K. sva is sta`.ra ma`.ma u zelenja`..n.m v.rt., sta s't.r á.te in muj-b'r.t u sado.nja`.k.. 'T.m jim m.o.ra pamá.gat á.te, 's.j p.r abžagva`.nj. in abrezva`.nj. dr...ja tá.km. stá.rm. tr..ba us..ku lé..st/ple..zat po lu.jtrax, p..l sta pa sá.ma dra`.čje in v..je pasprá..la pa k.rtí.ne pregrá.bla. D..skat apazu.jem tí.če, k. na`.jraj gne..zdje na stá.rm. xra`.st., 't.m-ma. b.l d.á.leč stra`.n p.r í... U sado.nja`.k xu.dje pa prega`.jat m.rči.s pa če..šje abi.rat in v..do 'p.t x stá.r. šti.rn.. Aku.l ji. pa rá.steje lé..pe šk.rbi.nke, g-bu.da iz .rm.á.n.x cveto.. xma`.l lú.čke ra`.tale. Z'dej ga (! regrat) pa iz ma`.ma nabi.rava, da ga j..mo u sala`.t. Palé..t, k-je .ru.če, se rá.da adž..jam is ki.s.lca. D.rgá.č pa i.mamo . sado.nja`.k. ana zacá.jtna ja`.blana in 'več dru.g.x. P..l pa še né..kej xru.šk, pa á.na če..šj., ví.šje, bré..sku, damá.če či.šple pa tut ri.bes in lé..š.nke.Fi.k pa p.r 'nas ne..mama. Á.na d.rvi.sa sa že s'tar á.te pasa`.dl., á.na pa mu.já.te. Tut mi.dva iz brá.t.m i.mama .sa`.k su.j dr.vu.. Že pazí.m .sa`.ku lé..tu ku.mej ča`.kam spamla`.t. Globočdol Pumladá.nska de..la p.r 'n.s dama`.. Ná.še sta`.ra x..še je nasré..t me.jxne v.si.. Pret x..še je zelenja`.v.n v..rt, adza`.t je pa sada.njá.k. . zelenja`..n.m v..rtude..la má.ma, 'j.st ji pa pumá.gam. Á.te je v..rt pret z..mo prešt..xo. in pugn..ju, z'dej pa smo zr..xtale že gred..ce in useja`.le sala`.to, ra'd.č, kuri.nč.k, kulera`.bo, k..mare, p.t.r'š.l in pusa`.dle č.é.s.n, č.b..lo, šal.o.tko, fižu.n in g'r.x. Ma`.mo tut gr.é.do, 'g.or rá.stejo ra`.zne ruože. K..d.r smo iz ma`.mo . zelenja`..n.m v..r­tu, sta á.te in m..j b'r.t .sada.nja`.ku. Tut n..ma je m.o.gu pumá.gat á.te, ker je p.r obrezva`.nju in obžagva`.nju ve.j na 't.m ta sta`.r.m dré.vju tré.ba 'it usá.ku pu l..jtrax. P.á.l sta pa sá.m.dva ve.je in dra`.čje pusprá..la in pugrá.bla k.rt..ne. 'Večkr.t opaz..jeta t..če, k. na`.jra.j gne.zdjo na ta sta`.r.m xra`.stu 't.m, má.. bul d.á.l.č zdra`.v.n n..ve, u sado.njá.k pa xu.djo prega`.njat m.rč..s, pubi.rat če.šne in p..t .ó.do k ta sta`.ri šti.rni. Oku.l šti.rne rá.ste le..p ri.grat, k. bu. z rumé.n.x cve..tu xma`.l nari.du lé..pe l..čke, z'dej ga pa z ma`.mo nabi.ramo, de ga jé.mo . sala`.t. Pulé.t, ku je .rač..na, pa se rá.da adže.jam s k..s.lco. Ma`.mo pa usado.nja`.ku enzg.ó.d.n já.buk in 'več dr..g.x, p.á.l pa še né..kej xr..šk, pu é.no če..šno in v..šno, bré..sku, dumá.če či.šple, pa tut r..bes in lé..š.nke. F..kpa p.r 'n.s ne..mamo. É.nu dré..je je pusa`.du že s't.r á.ta, é.nu pa á.te. Tut m..d­va z brá.t.m ma`.ma .sa`.k sv..j drev... Že puz..m .sa`.ku lé..tu k..mej ča`.kam pumla`.t. Šentrupert (Vesela Gora) Spumladá.nsk.e d..la p.r na`s dama`.. Ná.š.e stá.ra x..š.e staj.. na sr..d an.e m..xn.e vas... Prat ju. je v.rt, za ju. pa sá.d.n v.rt. Na v.rti punava`.t d..lasta`.ra má.ma, j.st ji pa pumá.gam. Á.ta je v.rt š.e prat z..m.o prašt..xa. pa pugnu.ju, zdej sm.o pa nari.dl.e š.e gr..d.e/gr.di. pa pusja`.l.e sala`.ta, rad.č, ta-rdi.č kuri.n, kul.ra`..b.o, k..mare, p.tarš.l pa pusa`.dl.e č(j)á.s.n, č.b..la, šalo.tk.o, f.ža`. pa gra`x. Ma`.m.o tud ana gr..da, na ki.ri sa/rá.st.je vs.e su.rt.e ru.ž.e. Ku sm.o s sta`.ra ma`.m.o na v.rti, sta sta`.r á.ta pa muj bra`t u sá.dn.m v.rti. Á.ta je m..gu tud j..ma pumá.gat, sej je tr..ba usá.k pu l..jtr.x pl..zat, ku s.e abr.zu.je pa v..je ža`.ga nat.m sta`.r.m dr..vi. P.á.l sta pa sama`. pusprá..la v..je pa fra`.tje pa š.e k.rt..ne pugrá.bla. V.ečkat gli.data t..č.e. T.. ma`.je gn..z­da na`.rra.j na anmu stá.rmu xra`.sti, ta`m anma`.. b.ol djá.l.č stra`.n p.r (n).... Na v.rt pa pr..d.je gula`.z.n praga`.j.t, č..šje j..st pa udu. p..t x ta sta`.ri šti.r.n. Tam ak..l rá.st.e l..p ri.grat, g-bu. iz armjá.n.x cv..tu (/cv.t..vu) xma`.l nari.du l..čk.e, zdej pa ga z ma`.m.o nabi.ram.o za ..lnadga j..st. Pul..t, ku je .ru.č.e, pa za ž..je rá.da j..m k..s.lca. D.rga`.č mam.o pa na v.rti an ta p.rca`.jt.n já.buk pa v.eč dr..g.x, p.á.(l) pa š.e n..kej xr..šk, pu ana č..šje pa v..šna, br..sku, či.špl.e, pa tud r..b.z.n pa l..š.nk.e. F..k pa p.r na`s n..mam.o. An.e dr.vi.sa je pusa`.du ž.e sta`.r á.ta, ..n.e pa á.ta. Tud m..dva z brá.tam ma`.ma .sa`.k suj dr.v... Usa`.k l..t ž.e puz..m k..mej ča`.kam, d.e b.o spumla`.t. 2.3 2.3.1 2.3.2 Soglasniški pojavi Vsem obravnavanim dolenjskim govorom je skupna izguba mehkosti lj v l (bor. pet.r'š.l,ambr.či.šple Tmn., glob. či.šple Tmn., šentr. či.špl.e Tmn.,..lnadga Red.). Več razlik pa je pri nj: mehkost seizgubivvzglasju in zasoglasnikomv govoru Borovnice in Globočdola (bor. vab ní.. Med.,č.e.šna, ví.šna, glob. n..ma Ddv.,n..ve Red.,če..šno Ted.,v..šno Ted.), nosnost se vvseh položajih izgubi v govoru Ambrusa in Šentruperta (ambr. pred-ju. Med., prega.jat, aku.l ji. Red., če..šj., ví.šje Tmn, šentr. za ju., praga.j.t, č..šje,todavnovejši besedi v..šna), kot jn sta oba elementa vmedsamoglasniškem položaju ohranjenavgovoru Bo­rovnice (p.r vabrezva.jni j.n vabž.gva.jni Med.), kot nj pa v knjižno občutenih besedah v govoru Globočdola (p.r obrezva.nju in obžagva.nju Med.,prega.njat). Le za borovniški govor sta značilna predstavna j-(j.n, j.mé..li svi) in v-(vá.če, p.r vabrezva.jni j.n vabž.gva.jni Med.,vab ní.. Med.). Vsi govori poznajo enake pre­mene po zvenečnosti, kot so v knjižnem jeziku, le borovniški govor ima v izglasju premeno -g v -h (fi.h Rmn.), torej spirantizacijo. Nekatere spremembe soglasni­ških skupin soskupne vsem govorom; te so: km-v xm-(bor., ambr., glob., šentr. xma.l), pt-v t-(bor., ambr. tí.če,glob.t..če,šentr.t..č.e;vseTmn.), le vgovoru Globočdola pa se v skupinozr vrine -d-(zdra.v.n). Oblikoslovni pojavi Študentje smo se pri analizi oblikoslovja osredotočili predvsem na dvojino in sred­nji spol, posebnosti pri ponavljalnih glagolih v dolenjski narečni skupini ni. Prime­ri so prikazani v preglednici 2. Dvojina V vseh obravnavanih dolenjskih govorih je ohranjena le moška dvojina; ženska paseje večinoma pomnožinila. Le deloma je ohranjena vgovoru Borovnice, in sicervpomožniku,nepa tudi vpreteklem deležniku (svi uri.dle); posebnost je, da je ženska dvojina pomožnika drugačna od moške, in sicer svi : sva.Drugače je v govoru Ambrusa, kjer je dvojina ohranjena le v sedanjiku; končnica pomožnega glagola (sma) je tu zgolj posledica glasoslovnega pojava akanja, dvojina v pretek­liku je prešla v množino. Srednji spol Po primerih iz besedil je srednji spol ohranjen v govoru Ambrusa, samo v množini v govorih Borovnice, Ambrusa in Globočdola. Govor Globočdola ima v ednini pri nekaterih besedah srednji spol ohranjen, pri drugih pa je prešel v moškega. V govorih Borovnice in Šentruperta je v ednini srednji spol prešel v celoti v moškega, samo v govoru Šentruperta je srednji spol v množini prešel v ženskega. 3 4 4.1 4.2 leksika V preglednici 3 so izpostavljene zanimivejše besede v vseh obravnavanih krajev­nih govorih. pRimeRjava med pRimORskO in dOlenjskO naRečnO skupino Soglasniški pojavi S primerjavo soglasniških značilnosti govorov primorske in dolenjske narečne skupine sva avtorici ugotovili naslednje: izgovor nj in lj, ki imata v knjižnem jezi­ku v izglasju in pred soglasnikom mehačani različici (n’, l’), se v obravnavanih na­rečnih govorih izgovarja zelo različno: v Sovodnjah v vseh položajih mehko (ń, ĺ), kot nj le v novejših besedah; v Lokvi nj ohrani,lj pa izgubi mehkost (ń, l); v vseh obravnavanih dolenjskih govorih lj izgubi mehkost (l), na izgovor nj pa v nekaterih govorih vpliva položaj v besedi, tako da so možne naslednje različice: v Borovnici in Globočdolu nj ali izgubi mehkost(n) ali se ta uresniči pred n (jn), v Ambrusu in Šentrupertu pa se izgubi nosnost (j). Trdił pred zadnjimi samoglasniki se govori le v primorski Lokvi, protetična/predstavna j in ./v pa v primorski Lokvi in dolenjski Borovnici. Tako primorski kot dolenjski govori poznajo premeno po zvenečnosti; razlika je le pri g, ki je zaradi spirantizacije v vseh položajih v primorskih govorih izgovorjen priporniško tudi v izglasju (. : -h); samo v izglasju ima pripornik -h namesto-k še dolenjska Borovnica. Samo primorska Lokev pozna narečno palata­lizacijo/mehčanje mehkonebnikov k g (.) h v ć j š pred sprednjimi samoglasniki in mehek izgovor nekaterih č/ć.Vsem govorom sta skupni spremembi soglasniških skupinkm-v xm-in pt-v t-, druge so lastne posamičnim govorom. Dvojina Izguba dvojine v vseh spolih v Sovodnjah in malo ostankov v moškem spolu v Lokvi, popolna izguba ženske dvojine vobeh vzhodnodolenjskih govorih, delna izguba v Ambrusu in ohranjena le v Borovnici, celo s posebno, od moške drugačno obliko (razlagogl. vJakop 2008: 113), potrjuje ugotovitev, da dvojina vsloven­skih narečjih slabi pod vplivom romanskih jezikov in hrvaščine (Jakop 2008: 142) ter da dvojinske oblike tudi v naših osrednjih narečjih, kamor spada dolenjsko narečje, težijo k močnejšemu sovpadanju z množino in se torej izgubljajo (Jakop 2008: 19). Srednji spol Srednji spol je v ednini ohranjen v obeh primorskih govorih, v dolenjskemAmbru­suin deloma vGlobočdolu,vBorovnici in Šentrupertu ter deloma vGlobočdolu paseje maskuliniziral (prešel vmoški spol). V množini je ohranjen vdolenjskih Borovnici, Ambrusu in Globočdolu, v primorskih Sovodnjah (za Lokev ni podatka) in (vzhodno)dolenjskem Šentrupertu pa je prišlo do feminizacije (prehoda v ženski spol). To se ujema z Logarjevimi ugotovitvami, da je velik del slovenskih narečij in krajevnih govorov samostalnike srednjega spola v ednini in dvojini maskulini­ziral,vmnožini pa njihovega spola večinoma ni spremenil oz.je ta le po obliki ostal srednji, po občutku govorcev pa je prešel v ženskega. Pojav maskulinizaci­je sta narekovala glasoslovni razvoj in oblikoslovna analogija, saj so bile razen imenovalnika in tožilnika ednine vse druge sklanjatvene končnice samostalnikov srednjega in moškega spola enake (Logar 1996: 9). Po ugotovitvah Vere Smole se slovenska narečja glede na ohranjenost srednjega spola v ednini delijo na štiri sku-pine: (1) srednji spol je ohranjen, (2) srednji spol se je maskuliniziral, (3) srednji spolse je feminiziral in (4) nekateri samostalniki ostanejo srednjega spola, drugi seali ferminizirajo ali maskulinizirajo, možna je tudi feminizacija in maskulini­zacija (Smole 2006: 129). V Šentrupertu, kamor sega pojav iz štajerske narečne skupine, je srednji spol v množini feminiziran tudi v Sovodnjah (na'ti.stix 'sta.rix 'dri.vax), kar pomeni, da prevzame končnice a-jevske sklanjatve. Feminizacija nekaterih samostalnikov srednjega spola je dokazana značilnost narečnih skupin ob reki Soči (gre za manjše žarišče tega pojava v primerjavi s koroško, štajersko in panonsko narečno skupino) (Smole 2006: 131). 4.4 Tvorba ponavljalnih glagolov Posplošeno nedoločniško osnovo tudi k sedanjiškim oblikamponavljalnih glago­lov poznata samo govora primorske narečne skupine. 5 zaključek S terenskim posnetkom, zapisom in analizo vsebinsko zelo podobnih besedil smo se študentje šele prav zavedeli dejansko velike raznolikosti slovenskih narečnih govorovnavseh jezikovnih ravninah. Projekt in sampredmet Slovenska narečja sta nam predstavljala velik izziv, saj smo se naučili fonetično-fonološkega tran­skribiranja v pisavi ZRCola in analiziranja krajevnih govorov v primerjavi s knji­žnim jezikom. S tem smo si pridobili dragoceno izkušnjo, marsikdo pa tudi večje spoštovanje tako do lastnega kot tudi drugih narečnih govorov. Pri vsemtem pa nam je bilo v čast tudi mednarodno sodelovati s celovškimi študenti. liteRatuRa Jakop 2008 = Tjaša Jakop, Dvojina v slovenskih narečjih, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. Logar 1996 =TineLogar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1996. Smole 2006 =Vera Smole, Lingvogeografska obdelava spola v ednini: samostalniki srednjega spola na -o v slovenskih narečjih, Slavistična revija 54(2006), posebna številka, 125–136. Priloga: Predloga v knjižnem jeziku Pomladanska dela pri nas doma Sestavila Vera Smole Naša stara hiša je/stoji sredi majhne vasi. Pred njo je zelenjavni vrt, za njo pa sadovnjak. Zelenjavni vrt obdeluje babica, jaz pa ji pomagam. Oče je vrt že pred zimo prelopatalin pognojil, zdaj pa sva uredili gredice in posejali solato, radič, korenček, kolerabo, kumare, peteršilj ter posadili česen, čebulo, šalotko, fižol in grah. Imava tudi gredo, na kateri rastejo razne cvetice. Ko/kadar sva z babico v ze­lenjavnem vrtu, sta dedek in moj brat v sadovnjaku. Tudi njima je moral pomagati oče, saj je pri obrezovanju in obžagovanju vej na tem staremdrevju treba plezati visoko po lestvi. Potem pa sta sama veje in dračje pospravilater pograbila krtine. Večkrat opazujeta ptice, ki najraje gnezdijo na starem hrastu, tam malo bolj daleč stran pri njivi, v sadovnjak pa prihajajo preganjat mrčes, obirat češnje in pit vodo k staremu vodnjaku. Okrog njega raste lep regrat, ki bo iz rumenih cvetov kmalu naredil lučke, zdaj pa ga z mamo nabirava, da ga jemo v solati. V vročih poletnih dneh pa se rada odžejam s kislico. Sicer pa imamo v sadovnjaku eno zgodnjo jablano in več drugih, potem pa še nekaj hrušk, po eno češnjo in višnjo, breskev, domače slive, pa tudi ribez in lešnike. Fig pa pri nas nimamo.Nekatera drevesa je posadil že dedek, nekatera pa oče. Tudi midva z bratom imava vsak svoje drevo. Že pozimi vsako leto komaj čakam pomladi/na pomlad. summaRy Some dialect characteristics in selected local Slovenian dialect texts of the Littoral and Lower Carniolan dialect groups Field recordings, transcriptions, and analysis of texts very similar in content raised the student authors’ awareness of the great diversity of Slovenian local dialects at all linguistic levels. The project and coursein Slovenian dialects presented agreat challenge to them because they learned how to phonetically transcribe texts and analyze local dialects in comparison with standard Slovenian.This offered them valuable experience, and many of them also developed greater respect for their own subdialects as well as others. It also offered the opportunity to work with students from Klagenfurt. KRunoslav PušKaR geRmanizmi u FRazeologiji kajkavskoga gOvORa gRada kRiževaca cobiss: 1.01 Germanizmi v frazeologiji kajkavskega govora mesta Križevci Prispevek obravnava frazeme v govoru mesta Križevci, ki vsebujejo vsaj en germa­nizem; zbrani so bili med raziskovanjem narečja na terenu. Čeprav so germanizmi v hrvaškem standardu in v hrvaških narečjih izčrpno raziskani, morda celo bolj kot druge izposojenke v hrvaškem jeziku, so bile frazeološke zveze, pri katerih je vsaj ena od se­stavin germanizem, v jezikoslovnih prispevkih le delno in občasno predmet raziskova­nja in opisovanja. Tako kot germanizmi sami tudi frazemi, ki so sestavljeni z vsaj enim germanizmom, namreč predstavljajo pomembno izročilo v besednem zakladu, ki zaradi generacijskih razlik čedalje bolj izginja ali prehaja v pasivno plast besedja. Treba je torej opraviti obsežnejše raziskave, da bi to snov čim prej zbrali in analizirali. Ta prispe­vek analizira 187 zbranih frazemov glede na njihovo zgradbo in vsebino. Ker doslej niso bile opravljene podrobnejše narečne raziskave organskih govorov v podkalniškem Pri­gorju, gre zaprispevek k vsemprihodnjim celostnim raziskavam in zbiranje celotnega frazemskega zaklada tega območja, ki bo pokazal besedne in frazeološke posebnosti in podobnosti glede na druge govore na Hrvaškem in tudi glede na standardno hrvaščino. Ključne besede: narečna frazeologija, kajkavsko narečje, stično jezikoslovje, nemščina Germanisms in the phraseology of the Kajkavian dialect of the town Križevci This article analyzes phrasemes with a German constituent in the dialect of the town of Križevci, collected during dialectology field research. Although Germanisms have been exhaustively investigated in standard and substandard Croatian, perhaps even bet­ter than other loanwords in Croatian, phraseological units with one or more German constituents have often been only sporadically and fragmentarily studied and described in articles dealing with language contact. Phrasemes with a German constituent, just like Germanisms themselves, comprise important lexical heritage that is increasingly disappearing due to generational differences or is becoming part of passive language knowledge, which is acompellingreasonformoreexhaustive investigations to gather and analyze this disappearing lexical stock before it is too late. This article analyzes 187 collected phrasemes with regard to their structural and semantic features. Because detailed dialectology field studies of local dialects of the Prigorje area have not been conducted until now, this article is a contribution to future comprehensive investiga­tions of the entire phraseological corpus of that area, which would in effect show its own lexical and phraseological features in comparison to other Croatian dialects, and to standard Croatian as well. Keywords: dialectal phraseology, Kajkavian dialect, contact linguistics, German 1 uvod Frazeologija,jednaodnajmlađihlingvističkihdisciplina,osamostaljujeseizlek­sikologijeubivšemSovjetskomSavezusredinom20.stoljećaiotadasenastav­lja samostalno razvijati, dok se hrvatska frazeologija počinje razvijati u drugoj polovici20.st.,većpočetkom70-ihgodina(Fink-Arsovski2002:6).Premdase frazeologiju najčešće ugrubo opisuje kao jezikoslovnu disciplinu u kojoj leksi­kologija ima dodirnih točaka sa sintaksom, semantikom i stilistikom, nerijetko izostajenjezinasveobuhvatnadefinicijajersevećinomnajvišepozornostipokla­njaštojasnijojdefinicijifrazema.Međutim,jednaodnajopširnijihinajzornijih definicijafrazeologijeipakbibiladefinicijaAnticeMenac(1978:219)kojakaže kako »[f]razeologijujednogajezikatvoreizrazičvrstovezanestrukture,nastalina različite načine i pridošli iz različitih izvora, koji svi zajedno na specifičan način odražavajuiilustrirajutipmišljenja,odnospremastvarnosti,povijesnereminiscen­cije, vezu s okolnim svijetomi još mnogo toga, karakterističnog zajednujezičnu zajednicu.« Premisa svakog znanstvenog bavljenja frazeologijom trebala bi tako prematojdefiniciji,aipremanašemmišljenju,bitisintaktička,semantičkaistili­stičkaanalizakarakteristikasvihprikupljenihfrazeološkihizrazapojedinogidioma, asvetousvrhuosvjetljavanjajezičneslikedruštvaikultureukojimasuoninastali. 2 o FRazeološkom Fondu hRvatskog jezika Posebnostdruštvaikultureigrajuvažnu ulogukod proučavanjafrazeologiješto za posljedicu ima više aspekata proučavanja frazeologije. Frazeologija se može proučavati prema podrijetlu i proširenosti uporabe (internacionalna, nacionalna iposuđenafrazeologija)ipremapodručnojraslojenosti(dijalekatnairegionalna frazeologija) (usp. Fink Arsovski 2002: 5; Menac – Fink Arsovski – Venturin 2014:6).Premdajetouobičajenaivećuvriježenapodjela,mismofrazemeprema podrijetlu podijelili na sljedeći način: (a) međunarodne frazeme, odnosno frazeme koji su potvrđeni iu drugim eu­ropskimilisvjetskimjezicima.Tosunajčešćebiblijski,mitološkiipovijesni frazemikojisemogususrestiusvakodnevnomživotupoput:nevjerni Toma ‘sumnjičavac, sumnjičav čovjek', Ahilova peta ‘ranjivo mjesto čije, slaba stranačija',Potemkinova sela ‘uljepšavanje činjenica, opsjenarstvo' itd. (b) slavenske, poput: hrabar kao lav ‘vrlo hrabar',glup kao panj ‘vrlo glup', pocrvenjeti kao paradajz ‘biti vrlo crven' itd. (usp. Fink Arsovski 2002). (c) hrvatske nacionalne, odnosnofrazeme kojisukarakterističnizačitavohr­vatsko područje poput: otkriti / otkrivati Ameriku ‘objaviti / objavljivati većdavnopoznatustvar',biti (naći se) u čijoj koži ‘biti/naćiseuistojsitu­acijis kim',pošto-poto ‘svakako, pod svaku cijenu' itd. (d) hrvatske regionalne frazeme,odnosnofrazemekojisutipičnizajednuod hrvatskihregija,kaoštosusljedećifrazemikojiseprvenstvenojavljajuukaj­ kavskimidiomimapoput:drek na šibici ‘neštobeznačajno;neštonevažno', držati se ko mila Gera ‘prenemagatise,prenavljatise',na sveto nigdarjevo ‘nikada' itd. (e) i lokalizme, odnosno frazeme koji su potvrđeni samo u jednom dijalektu, pojedinojskupinigovorailiusamojednomgovorupoput:biti kaj k čemu ‘vrijediti,bitiusnazi;dobroizgledati',zaletavati se kak đurek ‘biti ratobo­ran',zden kak kača ‘vrlo hladan' itd. (usp. Menac-Mihalić 2011: 482–83). Iakojehrvatskafrazeologijaponeštokasnilaurazvitkuzasvjetskimfrazeologi­jama, danas se može pohvaliti mnogim vrijednim monografijama i znanstvenim radovimakojisvjedočeonjezinojzrelostiionjenomvisokommjestuusvijetus obziromnaznanstvenostsameobradefrazema.Međutim,tosemožetvrditiponaj­višeuvezisobradommeđunarodnih,slavenskihihrvatskihnacionalnihfrazema, dokjeobradahrvatskihregionalnihfrazemailokalizama,premdauvelikeistraži­vana, još uvijek nedovoljno istražena. 3 istRaživanje dijalekatne fRazeOlOgije Naime,dijalekatnairegionalnafrazeologijapostajusvezanimljivijeistraživa­čimatekkrajem20.stoljećapastogaMatešić(1995:83)spravomističekako »[h]rvatska se frazeologija, kao nova jezikoslovna disciplina, do sada bavila isključivo standardom, dok su povijesna i dijalekatna frazeologija bivale zane­marivanima«,aistozaključujeiTurk(1997:313)kojanasamomkrajustoljeća kažeda»[u]dijalektologijije,međutim,zanimanjezafrazeološketemejošuvijek oskudno.«Noupravostimitakvimzaključcimapočinjesenapodručjudijalekat­neiregionalnefrazeologijeobjavljivatisvevišeradova(usp.Bogović1996;Turk 1997;Matešić2006;Kovačević–Bašić2012),aubrzonakonpojedinihradovai svevišemonografija (usp.Menac-Mihalić 2005;Maresić–Menac-Mihalić 2008; Menac-Mihalić–Menac2011),1 štonammnogogovoriotomekolikojeposlana timpoljimazapravoučinjenourazdobljuod20godina,odnosnonakonnavedene Matešićeve lamentacije. 4 važnOst istRaživanja dijalekatnih fRazema Najvećirazlogistraživanjadijalekatnihfrazemasugeneracijskerazlikekojedovo­dedopromjenaufrazeološkominventarupojedinogorganskogagovoraiprelaska 1 Velikoznačenjenabrojenihmonografijajestutomeštosuunjimaobrađeniifrazemivelikog brojadijalekataistognarječja,čimejeomogućenstrukturniiznačenjskipregledpojedinihfra­zemakrozprizmuistognarječjanazavidnojznanstvenojrazini.Npr.uMenac-Mihalić(2005) obrađenajefrazeologijanovoštokavskihikavskihgovora,uMaresić–Menac-Mihalić(2008) frazeologijakriževačko-podravskihkajkavskihgovora,auMenac-Mihalić–Menac(2011)fra­zeologija splitskoga govora. većine frazema iz aktivnog u pasivni sloj.2 Naime, određeni se frazemi presta­ju aktivno upotrebljavati jer novijim generacijama najčešće nije poznata koja od leksičkih sastavnica frazema zato što se ponajprije prestao upotrebljavati i s.m predmet, stvar ili pojava na koje se taj leksem odnosio. U tom slučaju ili dolazi do supstitucije tog leksema (npr. leksem korpa se zamjenjujes proširenijim i stoga transparentnijim leksemom košara u frazemu dobiti korpu ‘biti odbijen’) ili se gubi čitavi frazem ako se ne nađe adekvatna semantička leksička zamjena njegove netransparentne sastavnice. Iz tog razloga potrebno je što prije istražiti organske govoreučijoj je frazeologiji »sabijena« leksička i kulturna baština, tj. konzervi­rano konvencionalno znanje koje se dulje čuva u frazemu negoli u samom, izoli­ranom leksemu. Važno je, kako ističe Malnar (2011: 171), prepoznati »vrijednost frazema kao nositelja leksičkoga blaga koje nestaje iz svakodnevne komunikaci­je« i frazeologije čija konzervativnost čuva to leksičko blago. Naravno, prilikom istraživanja dijalekatne frazeologije ne bi se trebalo ogra­ničiti na već arhaični frazeološki inventar koji je u procesu nestajanja, nego bi setrebale istraživati i inovacije ufrazeološkom inventaru pojedinog organskoga govora. Primjerice, relativno noviji frazemi kao što su ko da je atomska opala ‘neuredno je što'iko da je tenk prek koga prešel ‘umoran je tko; loše izgledatko'trebali bi se popisati i analizirati bez obzira na pretežnu standardnoje­zičnost pojedinih sastavnica i njihovu recentnost u pogledu nastanka u odnosu na starije frazeme. Također, dijalekatna bi frazeologija trebala uzeti u obzir i žargon-sku frazeologiju, čestu u govoru mladih, ako se ona upotrebljava i kod govornika srednje dobi, kao što je to slučaj sa sljedećim frazemima: biti u depri ‘klonuti; biti neraspoložen; biti u depresiji', biti u muvingu ‘biti uintenzivnom kretanju; biti sudionik mnogih događanja' ivećčitavim frazemskim gnijezdima sa sastavnicom bed: bez beda ‘bez problema',biti bed ‘biti problem', biti u bedu ‘klonuti; biti neraspoložen; biti u depresiji', pasti / padati u bed ‘klonuti; postati / postajati neraspoložen; postati / postajati depresivan' itd. Premda su dijalekt i žargon dvije različite razine jezika, neosporan je sve veći utjecaj žargona na dijalekt. Kako se na temelju posljednjih primjeramože vidjeti, osjetljiv je i velik utjecaj anglizama na frazeološki inventar organskih govora u posljednje vrijeme, što je još jedan ra­zlog da se organski govori frazeološki što prije istraže, jer kako sažeto zaključuje Matešić (1995: 88), »[i]zučavanje dijalektalne (i povijesne) frazeologije doprinosi poniranju u kulturu, i povijest i razvitak jezika.«3 2 Primjerice, frazemi pod štrof ‘pod kaznu', biti na najgi što, tko ‘biti pri kraju što; biti na umoru, biti na samrti' i biti v cajtnotu ‘biti u vremenskoj stisci' su na tome putu zbog svojih u današnje vrijeme netransparentnih sastavnica (germanizama). Međutim, frazemi piti ko smuk ‘mnogo i često piti' i vrteti se ko čigra ‘biti stalno u pokretu /ob. o djeci/' vrlo su učestali usprkos netransparentnosti svojih sastavnica (smuk i čigra) kod većine mlađih go­ vornika. 3 Utjecaj je engleskog jezika uposljednjih nekoliko desetljeća sveveći, što seosim po nave- denim frazemima u dijalektima vidi i po nekim sve učestalijim frazemima u standardu poput biti vrući krumpir (engl.to be a hot potato), dati / dobiti zeleno svjetlo (engl.to give / get . 5 istRaživanja geRmanizama i fRazema kOjima je jedna od sastavniCa geRmanizam u hRvatskom jeziku Za potrebe ovog rada osvrnut ćemo senasamojedan dio dijalekatnih frazema: na one dijalekatne frazeme kojima je barem jedna od sastavnica germanizam. Naime, opće je poznato da je njemački jezično-kulturni krug uvelike utjecao na hrvatske idiome što je zaposljedicu imalo prilagodbu brojnih germanizama na hrvatskom jezičnom području: od lokalnih govora pa sve do samog standarda. Štoviše, do danas sugermanizmiuhrvatskim idiomima jako dobro istraženi te bismo se čak usudili reći da suistraženi bolje od drugih aloglotskih elemenata. Međutim, prilikom opsežnih istraživanja germanizama na hrvatskom području najveći je dio pozornosti ipak bio posvećen samo istraživanju leksema s njemač­kom provenijencijom, dok sumoguće frazeološke svezes tim leksemima često padale u drugi plan. Što se tiče dodirnojezikoslovnih monografija (ili disertacija) koje su u odre­đenoj mjeri posvetile pozornost i frazemima kojima je barem jedna od sastavni­ca germanizam, trebalo bi izdvojiti Piškorec (1997; 2001; 2005), Stojić (2005),Štebih (2006), Binder (2006), Štebih Golub (2010) i Glovacki-Bernardi –Höl­bling Matković – Petrušić-Goldstein (2013), dok se od dodirnojezikoslovnih radova čiji su glavni interes bili upravo frazemi kojima je jedna od sastavnica germanizam mogu izdvojiti samoIvanetić (2002), koja sebavila analizom po­znavanja 70-ak takvih frazema kod studenata iz različitih dijelova Hrvatske, iTalanga (2009), koji je analizirao čak 172 takva frazema. Šteta je što i drugi istraživači njemačko-hrvatskih jezičnih dodira nisu uočili važnost istraživanja frazeoloških jedinica s aloglotskim elementom koje su najčešće raširenije od samih aloglotskih elemenata, ali zbog generacijskih razlika sve više nestaju iz aktivne uporabe. Iz tog se razloga ovim člankom želi dati skroman prilog i poti­caj budućim proučavanjima i istraživanjima frazema kojima je barem jedna od sastavnica germanizam. Prije nego što prijeđemo na naše istraživanje frazema kojima je jedna od sastav­nica germanizam, željeli bismo unaprijed istaknuti kako u našem frazeološkom korpusu nismo razgraničili one frazeme kojima je sastavnica germanizam, a koji su rezultat posuđivanja ili kalkiranja, npr. imati koga na piku / imati pik na koga (njem. einen Pik auf jemanden haben), od frazema kojima je sastavnica germanizam, a koji su rezultat samostalnog nastanka na hrvatskom govornom području, npr. držati se kaj aufenger ‘držatiseukočeno', nego smo se poveli 3 the green light), uzmi ili ostavi (engl.take it or leave it) itd., ali i po frazemima kojima je jedna od sastavnica anglizam (usp. gore navedene frazeme sasastavnicamabed i muving). Međutim, to ne znači da je zbog dominacije anglizama ograničen ili onemogućen daljnji fra­zeološki doprinos germanizama. Naprotiv, kao posljedica jezične kreativnosti i dalje su česti frazemi kojima je jedna od sastavnica germanizam, poput u posljednje vrijeme popularnih frazemado (preko) ibera /u iberu do kraja, u potpunosti; do krajnjih granica' itd. cjelovitim pristupom. Međutim, u budućim bi istraživanjima trebalo više po­zornosti pokloniti mjestu nastanka pojedinih frazema i podvrgnuti ih zasebnim analizama.4 6 istRaživanje fRazema gRada kRiževaca kOjima je jedna od sastavniCa geRmanizam Mjesto našeg istraživanja frazema kojima je sastavnica germanizam bio je grad Kri­ževci koji dosada općenito nije bio podvrgnut detaljnijim frazeološkim istraživanji­ma. Prije našeg se rada jedino već spomenuta monografija Frazeologija križevač­ko-podravskih kajkavskih govora s rječnicima Jele Maresić i Mire Menac-Mihalić iz 2008. godine dotaknula križevačke frazeologije čime je postavila temelj za daljnja frazeološka istraživanja (usp. i Menac-Mihalić 2007: 23–38). Kako su autorice te mo­nografije utvrdile, frazemi sekriževačkoga govora, kao i podravskih govora, dijele na svoja tri osnovna strukturna tipa (fonetsku riječ, svezu riječi i rečenicu), ali se sa­držajno uvelike razlikuju od frazema drugih kajkavskih govora i standardnog jezika, što ih čini zanimljivima za istraživanje. Mi smo se u našim početnim istraživanjima ograničili samo na frazeme kojima je jedna od sastavnica germanizam u osam organ­skih govora potkalničkoga Prigorja,5 adanas je istraživanje njihova sveobuhvatnog leksika i frazeologije u tijeku. Međutim, za potrebe ovog rada odlučili smo ograničiti se na grad Križevce i prikazati samo jedan dio prikupljenog frazeološkog fonda. Što se tiče jezičnih osobina govora grada Križevaca, na njegovu se području danas govori urbanom kajkavštinom sa sve manjim brojem izvornih kajkavskih jezičnih osobina, dok je njegovo zaleđe konzervativnije.6 Uzroci gubitka izvor­ 4 Kadsmoveć spomenuli kalkiranje ufrazeologiji, treba napomenuti kako je uhrvatskoj fraze­ologiji prisutno vrlo mnogo frazema kalkiranih prema njemačkom uzoru: npr. ko mačka oko vruće kaše (njem.wie die Katze um den heißen Brei), mlatiti praznu slamu (njem.leeres Stroh dreschen), staviti komu bubu u uho (njem.jemandem einen Floh ins Ohr setzen), učiniti komu medvjeđu uslugu (njem.jemandem einen Bärendienst erweisen/leisten), živjeti (biti) kao pas i mačka (njem.wie Hund und Katze leben) itd., koji pokazuju značajno strukturno i semantičko preklapanje (međujezičnu konvergenciju), a time i velik njemački utjecaj na frazeološkoj razini. Naravno, budući da se neki od tih frazema javljaju i u drugim europskim jezicima, teško je uvijek pouzdano potvrditi njemački utjecaj. To se najbolje može vidjeti u frazemima poput biti u sedmom nebu (njem.im siebten Himmel sein, tal. essere al settimo cielo) ili kupiti mačka u vreći (njem.die Katze im Sack kaufen, tal. comprare la gatta nel sacco) koji zbog intenzivnih dodira hrvatskog jezika snjemačkim i talijanskim jezikom mogu biti primjeri njemačkog, ali i talijanskog frazeološkoga kalka (o takvim problemima usp. Turk 2013). Sve nam to svjedoči o raznolikosti hrvatskog frazeološkog fonda, ali i o potrebnim daljnjim istraživanjima njegova podrijetla (Jernej 1996: 265). 5 Osim govora grada Križevaca u naša smo istraživanja uključili i govor prigradskog naselja Ma-log Potočeca te govore sela Apatovca,Dedine, Gračine, Miholca, Povelića i Zaistovca. Premda su istraživanjem pokazane velike sličnosti u frazeološkom korpusu, pokazane su i značajne razlike koje bi također bilo potrebno usporediti i analizirati. 6 Svakako bi valjalo istražiti trenutačne jezične značajke autohtonih Križevčana, posebice kod govornika mlađe i srednje dobi, budući da recentnijih istraživanja nema, a promjene su u govoru sve veće. 6.1 6.2 6.2.1 nih kajkavskih jezičnih osobina ponajviše su blizina grada Zagreba koja utječe na doseljavanje stanovnika koji govore drugim dijalektom, ali i na mnoge jezične inovacijeugradu Križevcima koje posreduju stanovnici koji ili rade umetropoli ili, što je najčešće slučaj, studiraju ondje. Velik utjecaj na promjene u križevačkom jezičnom repertoaru imaju i mediji sa svojim posredovanjem standardnogjezika. Korpus frazema kojima je jedna od sastavnica germanizam Naš korpus frazema kojima je jedna od sastavnica germanizam prikupljao se uspo­redno s ostalom građom kroz period od pet godina (2010. –2015.). Prvenstveno smo pomoću upitnika provodili usmjereno istraživanje na ispitanicima, odnosno ispitiva­li smo one leksičke i frazeološke značajke za koje smo pretpostavljali da se u poje­dinom govoru nalaze, dok smo manji dio korpusa prikupili u spontanom razgovoru s ispitanicima. U našem smo se istraživanju usredotočili isključivo na ispitanike sta­rije dobi jer smo smatrali da ćemo kod njih uspjeti potvrditi kako najveći broj ger­manizama tako i frazema kojima je jedna od sastavnica germanizam.7 Sveukupno je našim istraživanjem frazema kojima je jedna od sastavnica germanizam u govoru grada Križevaca potvrđeno 187 frazema, koji se u ovom radu detaljno analiziraju. Analiza korpusa frazema kojima je jedna od sastavnica germanizam Cilj je ovog rada prije svega strukturna i semantička analiza frazema kojima je jedna od sastavnica germanizam. Sintaktička se analiza u ovome radu zbog ogra­ničena prostora neće izvršiti. Kako bismo dobili bolji uvid u križevački frazeološki fond u odnosu na hrvatski standardnojezični frazeološki fond, usporedili smo pri­kupljeni korpus sprimjerima iz Hrvatskog frazeološkog rječnika (Menac–Fink Arsovski–Venturin 2014). Time smo htjeli utvrditi razlike, ali i sličnosti, u fraze­ologiji u dvama sustavima s obzirom na strukturu i sadržaj frazema. Strukturna analiza Uovomedijelu utvrđujemo gramatičke kategorije frazemskih sastavnica sobzi­rom na njihova tri osnovna strukturna tipa: fonetsku riječ, svezu riječi i rečenicu. 6.2.1.1 Frazemi fonetske riječi Frazemi fonetske riječi8 najniža su frazeološka jedinica koja se najčešće sastoji od jedne autosemantičke i jedne (ili više) sinsemantičke riječi s kojima čini jednu akcenatsku cjelinu (usp. Fink-Arsovski 2002: 8; Menac –Fink Arsovski –Venturin 7 Na ovome bih mjestu zahvalio ispitanicima, bračnom paru Muretić, Nadi (1934.) i Božidaru (1930. – 2015.), na nesebičnoj pomoći prilikom istraživanja germanizama, a samim time i frazema kojima je jedna od sastavnica germanizam, u govoru grada Križevaca. 8 Poznate su frazeološke rasprave o neuvrštavanju frazema fonetskih riječi u punopravne fra­ zeološke jedinice zbog mišljenja da najmanje dvije sastavnice ufrazemu svakako moraju biti punoznačne (usp. Matešić 1982: VI). Međutim, mi ćemo se u ovome radu prikloniti stavovima drugih (npr. Fink 2000: 91–98) koji fonetsku riječ smatraju frazemom sobzirom da ispunjava sva svoja četiri obvezatna uvjeta (usp. Menac 1994: 161). 2014: 6). Premda su u našem istraživanju najmanje potvrđeni, takvi sufrazemi u govoru jako česti. U našem su prikupljenom korpusu frazema ovjereni sljedeći frazemi fonetske riječi (N=15). Tablica 1 Dijalekatni frazem Značenje Standardni frazem (s drukčijim značenjem)8a bes pardona8b ‘otvoreno, bez ustručavanja’ ¦8c bez pardona do plafona ‘do kraja, u potpunosti’ .došlo je (doći će) do plafona što ‘došlo je (doći će) do krajnjih granicašto, ne može se više izdržatišto’ i fertik ‘i gotovo!, nema rasprave!’ ¦ pa (i) kvit i kvit ‘i gotovo!, nema rasprave!’ ¦ pa (i) kvit i šlus ‘i gotovo!, nema rasprave!’ ¦ pa (i) kvit z štosa ‘iz hira; za šalu’ ¦ iz štosa (fore, vica) na ho-ruk ‘na brzinu; u jednom potezu’ ¦na ho-ruk [rješavati, raditi itd.] ‘na brzinu; nepromišljeno; bez pripreme [rješavati, raditi itd.]’ na papiru ‘napismeno’ .crno na bijelo (bijelom) od šuba ‘odmah, smjesta, od prve’ ¦ od šuba pod gasom ‘pripit, pijan’ ¦ pod gasom (parom) pod mus ‘bez pogovora’ ¦ pod moraš (mus) pod štrof ‘pod kaznu’ v hipu ‘u trenu, odjednom’ ¦ u hipu v paketu ‘sve zajedno’ za hec ‘za smijanje’ . za krepati (krepat)‘ smiješno (nevjerojatno, zaprepašćujuće), da ne povjeruješ' Budući da se u ovoj skupini nerijetko radi o imeničnim frazemima, najčešća je struktura i u našem korpusu, sasvim očekivano,prijedlog + imenica. 6.2.1.2 Frazemi skupa riječi Frazemi skupa riječi (ili frazemske sintagme) (N=122) središnja su i najfrekven­tnija frazeološka jedinica koja se sastoji od najmanje dviju autosemantičkih riječi s najmanje dvjema akcenatskimcjelinama (usp. Fink-Arsovski 2002: 8). Frazemi 8a Kod navođenja standardnojezičnog frazema značenje će senavoditi jedino uslučaju ako ono odudara od dijalekatnog frazema. 8b Budući da se dijalektološka (uključujući i akcentološka) istraživanja potkalničkog Prigorja još uvijek vrše, ovdje analiziranu građu nismo naglasili. 8c Simbol ¦ predstavlja potpuno ekvivalentne frazeme, simbol ¦ djelomično ekvivalentne fra­zeme,asimbol . frazeme srazličitom slikom unutar istog frazemskoga koncepta. Za detaljno objašnjenje simbola¦, ¦ i . vidi odjeljak 6.2.3 ovog rada. . držati lojtru komu ‘pomagatikomu ili štititikoga u ¦držati ljestve (lojtre) komu kakvoj lošoj aktivnosti’ fali kuraž komu ‘nedostajekomu hrabrost ili poticaj’ fasovati batine ‘biti fizički kažnjen’ ¦dobiti batine imati foru ‘imati prednost’ imati lufta ‘postoji slobodan prostor između čega; imati slobodnog vremena’ imati peh ‘imati nesreću’ ¦imati smolu (peh) imati picajzle ‘šalj. biti nemiran’ .imati crve u stražnjici (guzici) imati pik na koga, na što ‘željeti zlokomu; željeti osvojiti ¦imati pik na koga, na što koga, što, željeti pridobitikoga, što’ imati šlifa ‘biti pristojnog, profinjenog ponašanja’ imati žnoru ‘imati utjecajna poznanstva’ ¦imati žnoru iti cipelcugom ‘šalj. pješačiti’ napraviti (diči) fajer ‘dignuti galamu’ ¦dignuti / dizati fajer napraviti šprint ‘pobjećikomu’ nemati dumsta ‘nemati pojmao čemu’ nemati krajcara ‘nemati novaca’ platiti ceh ‘podmiriti obično poveći račun; snositi posljedicečega, ispaštati zbog čega’ prodati fintu komu ‘prevariti koga, ob. u sportu; hvatatikoga na smicalice, zavaravati koga’ progutati knedl ‘doživjeti neugodnost; ne reagirati na neugodnost, poteškoću’ proradil je kliker komu ‘napokon setko čega sjetio; sinula je idejakomu’ špilati ljeto (damu / gospu / ‘izigravatikoga ili što’ gospona / frajera itd.) vužgala se lampa komu ‘odjednom jetko što shvatio; iznenada se domisliotko čemu’ zabiti cviku komu ‘prevariti koga; napakostiti komu’ Tablica 3: Glagol + imenica + glagol (N = 1) ¦nemati dunsta (dume) .nemati ni prebijene pare (lipe) ¦platiti / plaćati ceh (račun) ‘snositi posljedice čega , ispaštati zbog čega, nastradati / stradati zbog čega’ ¦ prodavati štosove (štoseve, fore, finte) komu ¦ progutati / gutati knedle ‘ne reagirati na stalne prigovore (predbacivanja) (...)’ .upalila se (pali se) lampica (žaruljica, svjećica) komu ¦upalila se (pali se) lampica (žaruljica, svjećica) komu ¦zabiti cviku komu Dijalekatni frazem Značenje Standardni frazem biti kumst što napraviti ‘biti umijećešto napraviti’ . misliti je drek znati ‘misliti nije isto što i znati’ ne bu kruna z glave opala ‘neće biti manje vrijedan ako komu nešto napravitko, bolje je da to napravi tko’ nit kaj košta nit kaj vredi ‘niske je cijene i loše kvalitete’ saka rit dojde na šekret ‘sve dođe s vremenom na svoje’ to treba s krajdom na ‘kaže se kad se nešto rafung (dimnjak) zapisati neočekivano dogodi’ to treba zakrajdati ‘kaže se kad se nešto neočekivano dogodi’ znati (videti) kolko je vur ‘shvatiti pravu istinu, prozreti koga, što’ ¦neće pasti kruna s glave komu ¦znati (vidjeti itd.) koliko je sati 6.2.2 Semantička analiza Semantičkom analizom svih prethodno navedenih frazema utvrđeno je da 108 fra­zema (57,75%) ima negativno značenje, 58 frazema (31,02%) pozitivno, a 21 fra­zem (11,23%) neutralno značenje, što nam samo potvrđuje činjenicu kako većina frazema uvijek nosi negativnoznačenje. Međutim, osim inherentnih semantičkih obilježja, htjeli smo istražiti i konceptualna obilježja prikupljenih frazema, odno­sno njihovu slikovnu podlogu prema kojoj se oni mogu razvrstati u odgovarajuća tematska polja ili koncepte. S obzirom na to da se frazemi temelje na metafo­rama odnosno metaforičkom poimanju svijeta, konceptima se, kako je istaknula Fink-Arsovski (2002: 37), »frazemi tematski, odnosno konceptualno grupiraju dajući nam priliku za analizu semantičkih taloga na temelju kojih je formirano frazeološko značenje.« U ovome smo radu samo utvrdili općenita tematska polja u koja se frazemi iz našega korpusa mogu grupirati, dok bi detaljna konceptualna analiza zapravo zahtijevala zaseban rad. (1) Frazemi koji se odnose na čovjeka (1.1) Vanjština (N =11): biti kaj krampus, biti lep (mirisati) kaj fijolica, biti lepa kaj roža, biti oblečena kak (kaj) grofica, biti ko paradni konj, biti kaj škrnicl, biti kaj lojtra, biti zmazan kaj rafungirač, držati se kaj aufenger, držati se štram, zgledeti kaj larfa. (1.2) (Karakterne) osobine (N=6):biti cveba od čoveka, biti lajbek, biti šinter, biti posebna sorta, držati se hoh, faleti kuraž komu. (1.3) Stanje (N =4): biti dobra partija, biti koliko banki, imati koliko banki, stara frajla (cura). (1.4) Sposobnosti (N=12):biti kaj šnelcuk, biti brz (iti) ko šprih, biti v grifu, biti v štosu, fali komu daska , imati potumplana vuha, ne­mati dumsta ,proradil je kliker komu, vužgala se lampa komu, ziti z grifa, ziti z štosa, zmotan ko sajla. (1.5) Životne okolnosti (N=15):biti švorc, biti (živeti) ko (kak) taubeki, delati (napraviti) generalku, dobiti na taci, iti kak po špagi komu, nemati krajcara, ostati v reštu, oženiti se (iti) na grunt, platiti ceh, zaglibiti v dreku, zvleči (se) z dreka, živeti kaj grof, živeti kaj grofica, živeti ko bik na gmanju, živeti kak luteran. (1.6) Odnos prema piću (N=9):biti pod gasom, biti v ausvinklu, biti v šusu, biti v švungu, flaša bez dna, imati dober cug, nacicati se ko letva, pod gasom, smrdeti s koga kak z lagva. (1.7) Ponašanje (N=21):biti kak na federima, biti (ponavljati) kak papagaj, biti kuš, biti prost ko šlapa, brbljati (pripovedati) kaj verglec, dati figu, dati korpu, delati (napraviti) cirkus od koga, od čega, delati huncutarije , delati norca , delati komu što f truc, deti (staviti, zalepiti) flaster komu , držati (imati) figu v žepu, imati picajzle, imati šlifa, imati koga na tapeti, lagati na klaftre, ne bu kruna z glave opala komu, prodati fintu komu, špilati ljeto (damu / gospu / gospo­na / frajera itd.), zabiti cviku komu. (2) Frazemi koji se odnose na predmete (N=8):biti ajnc a, biti kumst što na­praviti, biti tip-top, drek što vredeti, imati na lageru što, mehko kaj drek, nit kaj košta nit kaj vredi, stara krama. (3) Frazemi koji se odnose na situacije (N=77):biti na knap, biti v cajtnotu, biti kvit, biti (dojti) ko šlag na tortu, biti što, tko na najgi, biti (osta­ti) paf, biti na tapeti komu, biti pod štrofom, biti pun kufer komu koga, čega, biti v španungu, biti štos u čemu, bude fajer, cajger na cajgeru, dati foru komu, dati (dodati) gas, delati što na šturm, deti (staviti) na vagu što, dobiti ausvajs, dobiti figu, dobiti drek, dobiti drek na šibici, dobiti fus v gus, dobiti korpu, dobiti po lampama, dobiti po piksi, dobiti šus v gus, držati fige komu, držati pod komandom koga, što, držati na lajni (lancu, uzici) koga, što, držati lojtru komu, držati na štriku koga, što, fasovati batine, hodati kaj po federima, i fertik, i kvit, i šlus, imati asa v rukavu, imati z drekom posla, imati foru, imati lufta, imati peh, imati pik na koga, na što, imati na piku koga, imati putra na glavi, imati žnoru, iti cipelcugom, iti v frent, iznositi zmazani veš, kad bedaki imaju penez, i kramari trže, kaj bi rekel keks, kaj po žnori, ko po špagi, metati (deti) što pod tepih, na ho-ruk, napeto što kaj hozntreger, nameriti se na majstora, napraviti (diči) fajer, napraviti šprint, pokazati (otkriti) se adute, od šuba, pasti na štos, potrefiti se na krivu adresu, progutati knedl, radi mira pri hiži, saka rit dojde na šekret, saki cajt, smrdeti tko, što kaj drek, to treba s krajdom na rafung (dimnjak) zapisati, to treba zakrajdati, v hipu, z adutima van!, za hec, zalepiti se kaj flaster, zamotati / zamatati što v celofan, z štosa, znati (videti) kolko je vur. (4) Ostali frazemi (N=24):biti kak f pajzlu, biti fino ko bermet, biti po šta­tutima, bes pardona, brohati kaj konj (konji), čisto gdje kak vu apoteki, do plafona, drek na šibici, drekeca , friška figa, frišku figu, gas do daske, isti drek, isti drek, drugo pakovanje, kaj košta košta, malo morgen, misliti je drek znati, na papiru, pod štrof, pun kufer, saki drek, v paketu, za saki drek. Premda smo navedene frazeme mogli i drukčije podijeliti, ta nam gruba podjela pokazuje da se najveći broj frazema kojih je jedna od sastavnica germanizam može svrstatiutematsko polje koje seodnosinasituacije (41,18%), što namzapravo mnogogovoriotome u kojem se kontekstu ovdje analizirani frazemi najčešće mogu naći. 6.2.3 Usporedba križevačke i standardne frazeologije Također smo u ovome radu htjeli vidjeti u kolikoj se mjeri križevačka frazeologija razlikuje od standardne frazeologije ili se s njome podudara. U tu smo svrhu anali­zirali sve frazeme kroz prizmu frazemske ekvivalencije, tj. podijelili smo frazeme u četiri skupine: 1) potpuno ekvivalentne frazeme, 2) djelomično ekvivalentne frazeme, 3) frazeme s različitom slikom unutar istog frazemskoga koncepta i 4) frazeme bez ekvivalenta (prema Kovačević – Bašić 2012). (1) ¦Potpuno ekvivalentni frazemi (N=49) su frazemi istog značenja i iste gra­matičke strukture seventualnom manjom dijalekatnom leksičkom razlikom, npr. frazem v hipu ‘u trenu, odjednom’ u usporedbi sa standardnojezičnim frazemomu hipu ili pak frazem imati potumplana vuha ‘ne slušati ili čuti što se govori; nemati sluha za glazbu’ u usporedbi sa standardnojezičnim fra­zemomimati potumplane uši.Drugim riječima, potpuno suekvivalentnim frazemima isti germanizmi potvrđeni i u standardnom jeziku i u križevačkom govoru, a u našem je korpusu sveukupno potvrđeno 26,20% potpuno ekviva­lentnih frazema. (2) ¦ Djelomično ekvivalentni frazemi (N=37) su: (a) frazemi istog značenja, ali nešto drukčijeg leksičkog sastava i gramatičke strukture, npr. frazem biti pod gasom ‘biti pripit, pijan’ u usporedbi sa stan­dardnojezičnim frazemompod gasom (parom) ‘pripit, pijan’ ili pak (b) frazemi sličnog značenja, a istog leksičkog sastava i gramatičke strukture, npr. frazemna ho-ruk ‘na brzinu; u jednom potezu’ u usporedbi sa standar­dnojezičnim frazemomna ho-ruk [rješavati, raditi itd.] ‘na brzinu; nepromi­šljeno; bez pripreme [rješavati, raditi itd.]’. Može se primijetiti da su djelomično ekvivalentni frazemi u našem korpu­su potvrđeni u nešto manjem postotku nego potpuno ekvivalentni frazemi: 19,79%. (3) . Frazemi s različitom slikom unutar istog frazemskoga koncepta (N =33) su frazemi koji mogu imati slično značenje, ali zbog različitog leksemskog sastava i gramatičke strukture sadržavaju i različitu sliku. Primjerice, frazem pun kufer ‘mnogo’ u odnosu na standardnojezični frazemkao blata ili pak frazemimati picajzle ‘šalj. biti nemiran’ u odnosu na standardnojezični fra­zemimati crve u stražnjici (guzici) dijele slično značenje, alisu u potpunosti različitog sastava, atime i različite pozadinske slike. U našem sukorpusu ti frazemi najmanje potvrđeni (17,65%). (4) Frazemi bez ekvivalenata (N =68) su frazemi kojima je bilo teško pronaći strukturni i značenjski ekvivalent u standardnom jeziku, a u našem se korpusu pokazalo da su oni najfrekventniji tip frazema (36,36%). Frazemi bez ekviva­lenata u ovome radu nisu označeni ni sa kakvom oznakom, a neki od njih bili bi brohati kaj konj (konji) ‘jako kašljati’ i zgledeti kaj larfa ‘/za osobu/ biti prejako našminkana’. Budući da križevački frazemi bez ekvivalenata nemaju nikakvu frazeološku pove­znicu u standardnom jeziku, tj. ti se frazemi ni u kojem pogledu nepodudarajus frazemima hrvatskog standardnog jezika, izgledno je da će se u dogledno vrijeme izgubiti iz križevačkoga govora. Isto se može zaključiti i za sljedeće frazeme koji pokazuju leksičko variranje unutar sebe: dati korpu (košaru), dobiti korpu (ko­šaru), držati na lajni (lancu, uzici) koga, što, stara frajla (cura), to treba s krajdom na rafung (dimnjak) zapisati itd. Zbog leksičke zamjenjivosti sastav­nicaufrazemu izgledno je da će prevladati standardnojezična inačica,anauštrb samoga germanizma u njemu. 7 zaključak Cilj ovog rada bio je utvrditi strukturne, semantičke i konceptualne posebnosti frazema kojih je jedna od sastavnica germanizam te ih usporediti s frazemima u hr­vatskom standardnom jeziku. Strukturnom je analizom utvrđeno da su najbrojniji frazemi skupa riječi, posebice tipovi glagol + imenica (N=37) i glagol + prijedlog + imenica (N=36), pri čemu se germanizmi javljaju kod imenica, a semantičkom je analizom utvrđeno da većina prikupljenih frazema pokazujenegativno značenje (57,75%), dok su frazemi s pozitivnim (31,02%) i neutralnim (11,23%) znače­njem manje zastupljeni. Konceptualna je analiza pokazala da se većina frazema može svrstati u tematsko polje koje se odnosi na situacije (41,18%), dok su ostala tematska polja u našem korpusu mnogo slabije zastupljena. Uspoređivanjem ovog dijela križevačke frazeologije u velikoj su mjeri utvrđene sličnosti s frazeologijom hrvatskog standardnog jezika, ali i razlike, pri čemu svakako treba uzeti u obzir da je uspoređen samo mali uzorak korpusa (frazemi s germanizmom kao jednom od sastavnica). Što se tiče razlika,17,65% frazema ili sadržava različitu sliku unutar istog frazemskoga koncepta ili, što je još češće (36,36%), uopće nemasvoj fra­zemski ekvivalent ustandardnom jeziku, što nampokazuje veliku mogućnost da će se ti frazemis vremenom izgubiti iz križevačkog frazemskog inventara. Tako­đer, kod nekih su frazema utvrđene različite leksičke varijacije (npr. stara frajla (cura)) kod kojih je vrlo izgledno da će u konačnici prevladati standardnojezična varijanta, a da će varijanta kojoj je jedna od sastavnica germanizam nestati iz upo­trebe. Međutim, bez obzira na takve prognoze, mnijenja smo kako će germanizmi još dugo ostati u leksiku organskih govora, bilo kao sastavnica frazema, bilo kao izolirani inojezični elementi. U svakom slučaju, ovaj je rad uspio pokazati jedan dio križevačkog frazeo­loškog bogatstva, koje bi valjalo, kao i cjelokupno frazeološko bogatstvo potkal­ničkoga Prigorja, što prije u potpunosti istražiti, analizirati i objelodaniti. Također, ovaj je rad na temelju prikupljenih frazema uspio prikazati značajke križevačkoga govora kakvim su govorili naši ispitanici starije dobi. Primjerice, glagoli delati, deti, iti, smrdeti, vužgati, zgledeti, ziti, živeti, pridjevi lep i mehko, imenice vuha i vura, zamjenice se i saki te inačice prijedloga v/f potvrđeniuanaliziranim fraze­mima ili pokazuju varijantnost u odnosu na svoje standardnojezične likove ili su u potpunosti nestali iz suvremenoga križevačkoga govora govornika mlađe i srednje dobi. Stoga bi se te razlike trebale istražiti ili zasebnim istraživanjem križevačkoga govora ili, što zbog prostorne ograničenosti našeg rada nismo uspjeli učiniti, istra­živanjem strukture, značenja i varijacije ovdje analiziranih frazema kod mlađih ispitanika. liteRatuRa Binder 2006 = Theo Binder, Njemačke posuđenice u hrvatskom govoru Osijeka, Zagreb: FF press, 2006. Bogović 1996 = Sanja Bogović, Frazeologija grobničkih govora, Grobnički zbornik (Rijeka) 4 (1996), ur. Josip Silić, 341–362. Fink 2000 = Željka Fink, Tipovi frazema-fonetskih riječi, Riječki filološki dani (Rijeka) 3 (2000), ur. Diana Stolac, Rijeka: Filozofski fakultet Sveučilišta u Rijeci, 91–98. Fink-Arsovski 2002 = Željka Fink-Arsovski, Poredbena frazeologija: pogled izvana i iznutra, Za­greb: FF press, 2002. Glovacki-Bernardi – Hölbling Matković – Petrušić-Goldstein 2013 = Zrinjka Glovacki­-Bernardi–Lara Hölbling Matković –Sanja Petrušić-Goldstein, Agramer: Rječnik njemačkih posuđenica u zagrebačkom govoru = Wörterbuch der deutschen Lehnwörter in der Stadtspra­ che von Zagreb, Zagreb: Novi Liber, 2013. Ivanetić 2002 = Nada Ivanetić, Germanizmi kao komponente supstandardne frazeologije, Riječ: časopis za slavensku filologiju (Rijeka) 8 (2002), br. 1, 35–45. Jernej 1996 = Josip Jernej, Bilješke oko porijekla naše frazeologije, Suvremena lingvistika (Zagreb) 41–42 (1996), br. 1–2, 265–269. Kovačević 2012 = Barbara Kovačević, Hrvatski frazemi od glave do pete, Zagreb: Institut za hrvat­ski jezik i jezikoslovlje, 2012. Kovačević – Bašić 2012 = Barbara Kovačević – Martina Bašić, Crikvenički poredbeni frazemi i njihovi ekvivalenti u hrvatskome jezičnom standardu, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje (Zagreb) 38 (2012), br. 2, 357–384. Malnar 2011 = Marija Malnar, Poredbeni frazemi u čabarskim govorima, Filologija (Zagreb) 57 (2011), 155–173. Maresić – Menac-Mihalić 2008 = Jela Maresić – Mira Menac-Mihalić, Frazeologija križevač­ko-podravskih kajkavskih govora s rječnicima, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2008. Matešić 1982 = Josip Matešić, Frazeološki rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Zagreb: Školska knjiga, 1982. Matešić 1995 = Josip Matešić, Frazeologija i dijalektologija, Hrvatski dijalektološki zbornik 9 (1995), 83–88. Matešić 2006 = Mihaela Matešić, Frazeologija mjesnoga govora Vrbovskoga, Fluminensia (Rijeka) 18 (2006), br. 2, 37–81. Menac 1978 = Antica Menac, Neka pitanja u vezi s klasifikacijom frazeologije, Filologija (Zagreb) 8 (1978), 219–226. Menac 1994 = Antica Menac, Frazeologija urazličitim tipovima jednojezičnih hrvatskih rječnika, Filologija (Zagreb) 22–23 (1994), 161–168. Menac 2007 = Antica Menac,Hrvatska frazeologija, Zagreb: Knjigra, 2007. Menac – Fink Arsovski – Venturin 2014 = Antica Menac – Željka Fink Arsovski – Radomir Venturin,Hrvatski frazeološki rječnik, Zagreb: Naklada Ljevak, 2014. Menac-Mihalić 2005 = Mira Menac-Mihalić, Frazeologija novoštokavskih ikavskih govora u Hr­vatskoj (s Rječnikom frazema i Značenjskim kazalom s popisom sinonimnih frazema), Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje – Školska knjiga, 2005. Menac-Mihalić 2007 = Mira Menac-Mihalić, O frazeologiji križevačko-podravskih kajkavskih go­vora, Hrvatski (Zagreb) 5 (2007), br. 2, 23–38. Menac-Mihalić 2011 = Mira Menac-Mihalić, Iz kajkavske frazeologije, Rasprave Instituta za hrvat­ski jezik i jezikoslovlje (Zagreb) 37 (2011), br. 2, 479–491. Menac-Mihalić – Menac 2011 = Mira Menac-Mihalić – Antica Menac, Frazeologija splitskoga govora s rječnicima, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2011. Piškorec 1997 = Velimir Piškorec, Deutsches Lehngut in der kajkavisch-kroatischen Mundart von Đurđevec in Kroatien, Frankfurt am Main idr.: Peter Lang, 1997. Piškorec 2001 = Velimir Piškorec, Germanizmi u podravskom dijalektu: doktorski rad, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb: [V.Piškorec], 2001. – Umnoženo. Piškorec 2005 = Velimir Piškorec, Germanizmi u govorima đurđevečke Podravine, Zagreb: FF press, 2005. Pranjković 2013 = Ivo Pranjković,Gramatička značenja, Zagreb: Matica hrvatska, 2013. Stojić 2005 = Aneta Stojić, Hrvatsko-njemački jezični dodiri (sinkronijski i dijakronijski pristup): doktorski rad, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zadru, Zadar: [A.Stojić], 2005. – Umnoženo. Štebih 2006 = Barbara Štebih,Germanizmi u Rječniku hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika: doktorski rad, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb: [B.Štebih], 2006. –Umnoženo. Štebih Golub 2010 = Barbara Štebih Golub, Germanizmi u kajkavskome književnom jeziku, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2010. Talanga 2009 = Tomislav Talanga, Kroatische Phraseologismen mit einem deutschen Lehnwort als Basiskomponente, Mobilität und Kontakt: Deutsche Sprache und Kultur in ihrer Beziehung zum südosteuropäischen Raum (2009),ur.Slavija Kabić –Goran Lovrić, Zadar: Sveučilište u Zadru, 129–140. Turk 1997 = Marija Turk, Prilog proučavanju čakavske frazeologije (na građi krčkih govora), Suvre­mena lingvistika (Zagreb) 43–44 (1997), 313–324. Turk 2013 = Marija Turk, Jezično kalkiranje u teoriji i praksi: prilog lingvistici jezičnih dodira, Zagreb – Rijeka: Hrvatska sveučilišna naklada – Filozofski fakultet Sveučilišta u Rijeci, 2013. povzetek Germanizmi v frazeologiji kajkavskega govora mesta Križevci Namen tega prispevka je ugotoviti zgradbene in pomenoslovne (pojmovne) posebnosti frazemov, v katerih je vsaj ena sestavina germanizem, ter jih primerjati s frazemi v stan­dardni hrvaščini. Z zgradbeno analizoje ugotovljeno, da so najštevilčnejši frazemi, ki so sestavljeni iz več besed, kot so zlasti glagol + samostalnik (N=37) in glagol + predlog + samostalnik (N=36), pri čemer so germanizmi samostalniki. S pomenoslovno analizo je ugotovljeno, da večina zbranih frazemov kaže negativen pomen (57,75%), medtem ko je frazemov spozitivnim (31,02%) in nevtralnim pomenom (11,23%) manj. Pojmovna analiza je pokazala, da večino frazemov lahko razporedimo v tematsko polje, ki se nanaša na situacije (41,18%), medtem ko so ostala tematska polja v našem korpusu precej manj prisotna. S primerjavo križevške frazeologije so v precejšnji meri ugotovljene podobnosti glede na frazeologijo standardne hrvaščine, so pa tudi razlike, pri čemer je vsekakor treba upoštevati, da je vprimerjavi uporabljen le manjši vzoreckorpusa (frazemi zgermaniz­mom kot eno od sestavin). Ko gre za razlike, 17,65% frazemov vsebuje ali različno sliko znotraj istega frazemskega koncepta ali, kar je še bolj pogosto (36,36%), sploh nima svoje frazemske ustreznice v standardnem jeziku, kar kaže na precejšnjo verjetnost, da bodo ti frazemi sčasoma izginili iz križevškega frazemskega zaklada. Pri nekaterihfrazemih so ugotovljene različne besedne variacije(npr. stara frajla [cura]), pri katerih je zelo verje­tno, da bo nazadnjeobstala varianta, ki jo predlaga standard, medtem ko bo varianta, ki vsebuje germanizem, izločena iz uporabe. Vendar ne glede na takšne napovedi menimo, da se bodo germanizmi še dolgo obdržali v besednem zakladu organskega govora, bodisi kot del frazema bodisi kot izolirani tujejezični elementi. radmila v. Žugić leksikOgRafska inteRpRetacija višečlanih leksičkih jedinica u Rečnicima pRizRenskO­­timOčkih dijalekata i pitanje njihOvOg statusa kao posebnih odRedniCa cobiss: 1.01 Slovaropisna interpretacija večbesednih leksičnih enot v slovarjih prizrensko-timoških govorov srbskega jezika in vprašanje njihovega statusa kot posebnih iztočnic Avtoricavprispevku raziskuje leksikografsko interpretacijo večbesednih leksičnih enot v slovarjih prizrensko-timoškega narečnega področja in upravičenost predstavljanja teh enot kot posebnih gesel. V zvezi stem soanalizirani različni slovaropisni modeli obdelave in ob primerih komentirani tisti najpogostejši, ki najbolj odstopajo od leksikografske norme. Rezultati analize kličejo po drugačnem pristopu k obdelavi večbesednih leksičnih enot, in sicer zaradi usklajevanja narečnega slovaropisja z leksikografsko normo in z leksikološkimi zakonitostmi v obsegu, ki ga omogoča narečje, pa tudi zaradi zmanjšanja obsega slovarja. Ključne besede: narečno slovaropisje, narečni slovar, večbesedne slovarske enote, sintagme, frazemi, iztočnica Lexicographic interpretation of multiword lexical units in dictionaries of the Prizren–Timok dialects of Serbian and their status as special headwords This article examines the lexicographic interpretation of multiword lexical units in a dic­tionary of the Prizren–Timok dialect areaand the justification for presenting these units as specialheadwords. Various lexicographic models for processing these are analyzed, and examples of the most frequent casesthat deviate most from the lexicographic norm are commented on. The results of the analysis call for a different approach to processing multiword lexical units in order to harmonize dialect lexicography with the lexicographic norm and with lexicographic principles to the extent permitted by the dialect, as well as to reduce the size of the dictionary. Keywords: dialect lexicography, dialect dictionary, multiword dictionary units, syn­tagms, phrasemes, headword 1 uvod Rad1 sebavi pitanjem leksikografske interpretacije višečlanih leksičkih jedi­nica u dijalekatskim rečnicima sa područja prizrensko-timočke dijalekatske zone, kao jednom od dosada nerešenih pitanja dijalekatske leksikografije. Činjenica je da razvijenu dijalekatsku leksikografiju2 ne prati dijalekatska 1 Rad je nastao uokviru projekta Lingvistička istraživanja savremenog srpskog jezika i izrada Rečnika srpskohrvatskog književnog i narodnog jezika (178009) koji u celosti finansira Ministarstvo prosvete, nauke i tehnološkog razvoja Republike Srbije. 2 Samo sa područja prizrensko-timočke dijalekatske zone objavljeno je devet leksikografskih dela kojima suobuhvaćeni govori svatri prizrensko-timočka dijalekta. V. uizvorima sledeće . leksikologija,3 kojabizbogspecifičnostidijalekatskeleksikemoralaimatisop­stvena leksikološka rešenja, utemeljena na leksikologijistandardnog srpskog je­zika.Stogajeneophodnouzajamnoprožimanjeovedveoblastikakobidijalekat­skaleksikografijabilaunapređenausmisludabisvakipotonjidijalekatskirečnik bio korak bliži srpskoj leksikografiji standardnog jezika. Ovaj rad bi trebalo da predstavljamalidoprinosdijalekatskojleksikologijiustremljenjukakvalitetnijoj dijalekatskoj leksikografiji koja se u dobroj meri može osloniti na već utvrđena osnovnaleksikografskarešenjauopštimrečnicimasrpskogjezika,uprvomreduu velikomRečniku srpskohrvatskog književnog i narodnog jezika (=RečnikSANU). Istraživanje leksikografske interpretacije višečlanih leksičkih jedinica se sprovodinaleksičkojgrađiCrnotravskog rečnika kojijenovijegdatuma(2010),u komejepredstavljenaleksikasvrljiško-zaplanjskogdijalekta.Nakonutvrđivanja postojećihmodelaleksikografskeinterpretacije višečlanih leksičkihjedinica inji­hovedeskripcije,ustanovljavajuseodstupanjaodleksikografskenormeipredlažu rešenja koja su u skladu sa leksikološkom teorijom i leksikografskom praksom. Ukonteksturezultataistraživanja,dajeseiodgovornajedanodmogućihrazloga prevelikog obima naših dijalekatskih rečnika. 2 leksikOgRafska inteRpRetacija višečlanih leksičkih jediniCa Predstavljanjukonkretnihmodelaleksikografskeobradevišečlanihleksičkihjedi­nicapredstojiosvrtnaterminevišečlana leksička jedinica i leksikografska odred­nica,testimuveziiosvrtnapitanjeutvrđivanjastatusavišečlaneleksičkejedini­cekaoposebneodredniceuleksikografskomdelu.Takođe,ovapitanjasemoraju sagledavati u svetlu leksičke strukture dijalekatskog rečnika. 2.1 Leksička struktura dijalekatskog rečnika Uvidom u strukturu leksičke građe, Crnotravski rečnik sa područja svrljiško-za­planjskogdijalektapozamašnogjeobima(1060strana)iutomsmislusepridružuje Timočkom dijalekatskom rečniku Jakše Dinića sa područja timočko-lužničkog di­jalekta(921strana)iRečniku govora juga Srbije MomčilaZlatanovićasapodručja prizrensko-južnomoravskogdijalekta(809strana).Urazlogeprisutnepojaveizrade obimnihdijalekatskihrečnikanećemoulaziti,izuzevukolikosuonirezultatobuhva­taleksičkimkorpusomionihrečikojenepripadajuopštem,apelativnomtipuleksi­ke,ilipakjednočlanihilivišečlanihleksičkihjedinicakojimajedatstatusodrednič­kih leksema, a koje to ne mogu biti po osnovnim leksikografskimpravilima. rečnike:Mitrović1984,Živković1987,Zlatanović1998,Jovanović2004,Žugić2005,Dinić 2008, Stojanović 2010, Zlatanović 2011 i Zlatanović 2014. 2 3 Nasuprot praktičnoj leksikografiji stoji dijalekatska leksikologija koja se svodi na prikaze dijalekatskih rečnika i nekoliko radova koji razmatraju konkretne leksikološke probleme. V. Žugić 2007, Žugić 2011 i naše prikaze pojedinih dijalekatskih rečnika sa notom kritičke ocene. Tako Crnotravski rečnik beležiokohiljaduonomastičkihjedinicasastatusom odrednica,nezavisnoodnjihovetvorbenestrukture:jednočlanihidvočlanihmi­krotoponima, ličnih imena, nadimaka ihipokoristika, prezimena,sekundarnihpo­rodičnih nadimaka i prezimena. Ovo je sa stanovišta informativnosti dobro,alise takav način ne praktikuje u opštim rečnicima. Smatramoda u opštim dijalekatskimrečnicima onomastiku valjapredstavitiuonomobimukojisetičenazivanaseljaobuhvaćenihrečnikom, ilistarim,neobičnimličnimimenimaiprezimenima,fonetskiimorfološkikarak­terističnim za dijalekat čiju leksiku rečnik predstavlja. Onomastičkoj leksici je mesto u onomastičkim rečnicima, koji, opet, mogu biti rečnici mikrotoponima, rečnici ličnih imena, rečnici prezimena i slično. Takođe,ovajrečniksadrživišeodhiljaduvišečlanihleksičkihjedinicapred­ stavljenih u statusu odrednica. 2.2 Problem utvrđivanja leksikografske odrednice u dijalekatskom rečniku Pitanjaleksikografskeobradedijalekatskeleksikesubrojna.Stogaćemouovom raduiznetinekazapažanjaonačinuodabiraleksičkihjedinicasastatusomleksi­kografske odrednice i njihovoj leksikografskoj interpretaciji. Razmatrajućistrukturuleksikona(rečnika)uopšte,leksikologijaustanovlja­vadajesamostalnajednočlanaleksičkajedinica(leksema)najmanjasemantička jedinicaijezgroleksikona(Dragićević2007:40).Poredjednočlanih,uleksičkom sistemupostojeivišečlaneleksičkejedinice,4 kojezbogsvojesemantičkeisintak­sičkesamostalnostipredstavljajudeoleksikona,aliimsenemožepripisatistatus lekseme (Dragićević 2007: 41). Zanasjesasvimprihvatljiviopravdanterminvišečlanaleksičkajedinicakao iobrazloženjeleksikologaRajneDragićevićonjegovomkorišćenjuuleksikologi­ji i predstavljanju u leksikografiji. Imajući sve ovo u vidu, postavlja se ključno pitanje koja leksička jedinica (jednočlanaivišečlana)možeurečnikuimatistatusleksikografskeodrednice,tj. kakoseuspostavlja,5 konstituišeodrednicakaopočetnikorakuleksikografskom radu. Šta je ustvari leksikografska odrednica? Koje višečlane leksičke jedinice mogubitiuspostavljenekaoodrednice,akojene?Štaoovomegovorileksikograf­skapraksauvelikomrečnikusrpskogjezika(RečnikuSANU),aštaudijalekat­skim rečnicima prizrensko-timočke dijalekatske zone? 4 TerminkoristiR.Dragićevićkojaističedausrpskojleksikologijipostojeneslaganjakojijeter­minnajadekvatniji:Lj.Nedeljkov(2002:244)dajepregledvišeterminapreuzetihizL.Zguste (1991:138)(kompleksne lekseme, vezane sintagme, lokucije, složene leksičke jedinice, fiksirane kolokacije),aliunavedenomraduseautorkaslužiterminomsložena leksema iako unaslovu rada stoji terminvišečlana leksema. 5 Oteškoćamapriutvrđivanjuodredniceurečnicimasrpskogjezika,uistoimenomradugovori Nikolić (2002: 49–56). Pojam odrednica se u srpskoj leksikografiji definiše kao „istaknuta reč u reč­niku stavljena na svoje alfabetsko mesto, čije se značenje definiše“ (RMS, tom IV). U Uputstvima za izradu Rečnika SANU stoji: „Odrednica je reč koja se obra­đuje“ (12). Ono što je u navedenim definicijama odrednica, kod D.Šipke je termin lema ili odrednička reč,jer je po njegovom mišljenju odrednica jedinstvo leme i tumačenja, tj. rečnički članak (Šipka 1998: 142). Vidimo da se u svim ovim defi­nicijama odrednice kao parametar pojavljuje reč što usložnjava pitanje formiranja leksikografske odrednice budući da se leksikograf susreće sa problemom šta raditi sa dvočlanim, sintagmatskim, tj. višečlanim leksičkim jedinicama. Nikolić (2002: 49–56), na osnovu sopstvenog iskustva proisteklog iz višegodišnjeg rada na Reč­niku SANU, i pored prisutne neujednačenosti, ipak ističe preovlađujuću praksu da se sintagmatskinazivi obrađuju ne kao posebne odrednice već kao izrazi u okviru imenice ili prideva, „jer bi se inače broj rečničkih članaka (ili odrednica) uvećao unedogled“. U dijalekatskoj leksikografiji, pak, očita je tendencija uspostavljanja višečla­nih leksičkih jedinica kao odredničkih reči. Već se na prvi pogled uočava da status odrednice u Crnotravskom rečniku imaju kako jednočlane, tako i višečlane leksič­ke jedinice, najčešće dvočlane.Poteškoća u identifikovanju i uspostavljanju leksi­kografske odrednice ima i na jednoj i na drugoj strani. U izvesnoj meri su u pravu leksikografi koji smatraju da su pri utvrđivanju jednočlanihodrednica problemi uglavnom rešeni ukoliko se leksikograf pridržava pravila i uputstava primenjenih u opisnim rečnicima srpskog jezika, u prvom redu u RečnikuSANU. Međutim, u većem delu dijalekatskih rečnika saprizrensko-timočkog dijalekatskog prostora, odstupanja od leksikografskih pravila ima i u ovom segmentu leksike,6 s tim što su problemi prezentovanja višečlanih leksičkih jedinica mnogo složeniji. 2.3 Status višečlanih leksičkih jedinica: terminoloških sintagmi i frazeologizama u dijalekatskom rečniku U okviru pojma višečlane leksičke jedinice koji u srpsku leksikologiju uvodi Dragićević (2007: 40) stoji, da se, prema D. Mršević Radović (1987: 20–24), di­ferenciraju tri tipa: frazeologizmi, terminološke sintagme i ustaljene fraze. Komentarišući ove tipove višečlanih leksičkih jedinica, u prvom redu koji tipovi predstavljaju samostalne lekseme koje se u rečniku obrađuju kao odrednice, akoji kao izrazi koji seobrađuju iza odrednice, Dragićević iznosi zaključni stav da terminološke sintagme i frazeologizmi nemaju status leksema, ali zbog svoje semantičke i sintaksičke samostalnosti kao i jedinstva značenja i funkcije pred­stavljaju deo leksikona. 6 Ovde se u prvom redu misli na uvođenje trpnih prideva kao i nekih drugih morfoloških oblika reči (množinski i zbirni oblici imenica, oblici komparativa i superlativa prideva, enklitički oblici zamenica, oblici imperativa glagola) i na njihov način obrade koji je u potpunosti isti sa načinom obrade jednočlanih odredničkih leksema. Takođe, po istom leksikografskom postupku se obrađuju i sve glagolske imenice. Leksikološko pitanje šta se može smatrati zasebnom leksemomodgovara lek­sikografskom pitanju koja višečlana leksička jedinica može imati status odrednice, a koja ne (Dragićević 2007: 41). Odgovor na pitanje načinaobrade terminološ­kih sintagmi i frazeologizama,usmislu njihovog leksikografskog predstavljanja kao odrednica ili nesamostalnih leksičkih jedinica u okviru odrednica, sadržan je u Uputstvima za izradu Rečnika SANU koja propisuju leksikografska pravila i normu. U njemu se sintagme (terminološke sintagme) i frazeologizmi obrađuju kao izrazi i to tako što se u okviru odrednice navode najpre sintagme a potom fra­zeologizmi (Rečnik SANU 1). O kriterijumima zaodređivanje frazeologizama u opisnim rečnicima srpskog jezika v. i Dešić (1984: 53–67). Naš je zadatak da utvrdimo kako se udijalekatskom rečniku prilazi pitanju obrade sintagmi i frazeologizama, tj. izrazima, i u kojoj su meri rešenja iz Rečnika SANU primenjena u dijalekatskom rečniku. Odabrani su primeri frazeologizama u okviru leksičkihjedinica bel, gasarče, dupe i izlezne koji svedoče o različitim mo­delima leksikografske interpretacije frazeologizama, tj. o njihovom nedoslednom, neujednačenom i nesistematskom predstavljanju u dijalekatskom rečniku. 3 mOdeli leksikOgRafske inteRpRetacije višečlanih leksičkih jedinica Prostim uvidom u Crnotravski rečnik zapaža se izuzetno veliki broj sintagmatskih i frazeoloških izraza (nadalje: izraza), najčešće pridevsko-imeničkih koji su pred­stavljeni kao leksikografske odrednice, utehničkom smislu, sasvim elementima koje obrada odredničkih leksema podrazumeva: novi pasus, ista veličina fonta, bold, definicija, potvrda. Različit element se svodi na tehnički pristup mikroto­ponimima i botaničkim, zoološkim i etnografskim terminološkim sintagmama, tj. sintagmatskim izrazima koji se navode kao odrednice bez isticanja kvalifikativa izr[az](dalje u tekstu izr). Svi ostali izrazi uspostavljeni su kao odrednice u uglastoj zagradi, uz isticanje kvalifikativa izr, sa prisustvom ostalih elemenata leksikograf­ske obrade odrednice. Izuzev sintagmi u kojima je prvi član pridev, zapaža se prisustvo velikog broja sintagmatskih i frazeoloških izraza sa glagolom kao prvim članom. Svakako, zastupljeni su i imeničko-imenički, izrazi sa brojem i imenicom, kao i izrazi priloškog karaktera. 3.1 Izrazi kao posebne odrednice iza odrednice (rečničkog članka) kao prvog člana izraza Model leksikografske obrade izraza kao posebnih odrednica u uglastoj zagradi sa kvalifikativomizr[az], definicijom i potvrdom iz govora je najfrekventniji, ali isto­vremeno i model koji najviše odstupa od leksikografske norme. Najvažniji kriterijum koga se leksikograf držao jeste donošenje izraza kao leksema, tj. posebnih odrednica složenih po azbučnom redosledu kao primarnom kriterijumu. Ovo se najbolje ogleda u slučaju izraza sa istimprvim, pridevskim članom, kod kojih je zbog azbučnog redosleda razbijan niz takvih izraza drugim, jednočlanim odrednicama. 3.1.1 Primer leksikografske obrade pridevsko-imeničkih sintagmi i sintagmatskih izraza sa pridevom bel Budući da je zaautoraCrnotravskog rečnika primarni kriterijum bio azbučni re­dosled, najpre su navođene sintagme i sintagmatski izrazi sa pridevskim članom u muškom rodu, potom oni sa pridevskim članom u ženskom rodu, dalje odrednice sa pridevskim članom na -i (množina m. roda ili određeni pridevski vid) i najzad sintagmatske odrednice sa pridevskim članom u srednjem rodu. Redosled navođenja pridevsko-imeničkih sintagmatskih izraza prekidan je jednočlanim odrednicama ili jednočlanim i dvočlanim onomastičkim jedinicama koje nemaju svojstvo izraza. Tako je iza odredničke leksemebel, -a, -o naveden hidronimBela voda7 iza koga su u uglastim zagradama predstavljeni sintagmatski izrazi kao samostalne odrednice sa kvalifikativom izr /bela vrana/8 i /bela glava/9 sa definicijama značenja i potvrdama. Slede po azbučnom redosledu odrednice belaiše se i belaj da bi potom bio nastavljen niz sintagmatskih leksičkih jedinica sapridevombela i to tako da je /bela lala/10 predstavljena kao izraz, anarednih pet sintagmatskih izraza kao odrednice bez kvalifikativa izr uz označavanje gra­matičkog roda (daje im se, dakle, status imenica) i navođenjedefinicija i potvrda: bela rada1 ž bot cveće Leucanthemun vulgare. –Potvrda.bela rada2 ž bot tra­tinčica, krasuljak Bellis perennis L., vtrtka, v vrtipop.11 bela rada3 ž12 narodno 7 Uputstvazaizradu Rečnika SANU dopuštaju navođenje sintagmi kao geografskih pojmova u statusu odrednica samo ukoliko se proceni da određeni sintagmatski geografski izraz po svojoj prirodi treba da uđe uRečnik (Balkansko poluostvro, Novi Sad, Velika Morava) (član 28, 1). Kada je reč o dijalekatskim rečnicima, takođe, autor rečnika mora napraviti restriktivnu selek­ciju mikrotoponimai ostalih onomastičkih kategorija, te unositi one sintagmatske nazive mesta koji su u fonetskom i morfološkom smislu zanimljivi za dotično dijalekatsko područje ili su sa neprozirnom etimologijom. 8 Iz primera koje autor navodi vidimo da ovde nije reč o sintagmatskom, već o frazeološkom izrazu, te bi u skladu sa pravilima kojima se autor rečnika rukovodio, ovaj izraz promenio svoje alfabetsko mesto jer je reč o frazeološkom izrazupostal je bela vrana ko. 9 Opšte je pravilo da se svi stalni spojevi /sintagme/ navode i objašnjavaju kod imenica (Uputstva, član 28). Tako bi ovaj izraz poput prethodnog i izraza koji slede: bela lala, beli smok, beli udovac, belo videlo bili obrađeni u okviru odgovarajućih odredničkih imenica, na način na koji se obrađuju odrednice (Uputstva, članovi 108 i 109). 10 Izraz valja konstruisati u skladu sa njegovom upotrebom u primeru. Ovo nije sintagmatski već frazeološki izraz: ko bela lala ima da (će da) pomaga ko kome pa treba voditi računa o njego­vom mestu prilikom navođenja izraza u okviru odrednicelala. 11 Budući da su odrednice t.tka i vrtipop obrađene naisti način kao odrednica bela rada2, uz navođenje i primera, bolje bi bilo da je sintagmatska odrednica ispoređena sa odrednicama t.tka i vrtipop,uznavođenje potvrde, aove, zbog azbučnog redosleda, upućene nasintagmubela rada2. 12 Tri sintagme u kojima se imenički član van sintagmatskog spoja sa pridevom bel, kao botanički ili etnografski termin, ne upotrebljava u jeziku u bilo kom drugom značenju zajedničke imenice ’rada’ sa malim slovom, opravdano i leksikografski pravilno su obrađene kao samostalne . kolo. –Potvrda. Status posebnih odrednica dat je i sintagmama bela uma žbela glina, kaolin. – Potvrda i bela čemerika ž bot. otrovna biljka Veratrum Album L.–Potvrda.13 Niz dvočlanih sintagmi sa pridevom bel se prekida uvođenjem 12 jednočlanih odredničkih leksema i 1 dvočlanog mikrotoponima: bel.c1, bel.c2, Bel.c, Bele vode, belega, belegija, beležen, beleje, beleje se, belek, belenje, be­letine, beli, Beli.Po azbučnom redosledu dolaze sintagmatske odrednice bez kva­lifikativa izraz: beli breber14 m bot planinsko cveće Anemone Nemoroza bez pri­mera i beli bubrezi15 m mn testisi kod stoke (ovan, bik, nerast) od kojih se sprav­ljaju kuvarski specijaliteti.Iza tačke i crte navedena je potvrda. Do sintagmatskih izraza predstavljenih kao odredničke lekseme u uglastoj zagradi sa kvalifikativom izr /beli smok/16 i /beli udovac/17 dolazisenakon šest odredničkih leksema koje im po azbučnom redosledu prethode: Beligrad, belilo1, belilo2, belisvet, beli se. Poslednji dvočlani sintagmatski izraz sa statusom posebne odrednice u uglastoj zagradi sa kvalifikativom izr /belo videlo/,18 sa dva značenja i potvrdama, navodi se nakon 9 jednočlanih odrednica: belica, beličas, -ta, -to, belištar, belištarka, belka1, belka2, belki pril, belkim pril, belmuž. Kako vidimo, u Crnotravskom rečniku je navedeno ukupno 16 (šesnaest) pri­devsko-imeničkih leksičkih jedinica sa pridevom bel i to tako što se nakon obrade prideva bel kao odrednice navode sintagmatske leksičke jedinice u statusu odred­nica, s tom razlikom što se sintagme okvalifikovane kao izrazi stavljaju u ugla­stu zagradu. Kako vidimo, sastavljač Crnotravskog rečnika serukovodio dvama principima: prvi je shvatanje pridevske reči dvočlanih sintagmi kao težišne reči, a drugi njihovo navođenje po azbučnom redosledu. Ukoliko sepridevbel prihvati kao težišna reč u smislu reči za koju se sintagmatski vezuje veći broj imenica, ovaj koncept je teško prihvatljiv jer jednočlane odrednice zbog azbučnog redosleda 12 odrednice (Uputstva, član 28, 2). V. botaničku sintagmu lepa kata pod Kata (izr.) (Rečnik SANU 9). Kod ovih sintagmi valja obratiti pažnju na stepenovanje: botaničke sintagme bela rada1 i bela rada2 ne nalaze se u odnosu homonimije, već predstavljaju dva različita značenja jedne sintagme. Tako bismo ovde imali dve umesto tri stepenovane odrednice (o stepenovanju odrednica v. Radović Tešić 2002: 141–149). 13 Sintagmebela uma i bela čemerika,uskladusaleksikografskom normom, valja predstaviti kao izraze u okviru prideva bel i uputiti na odrednice uma, odnosno čemerika gde će biti obra­đene, tj. definisane i potvrđene primerima, nakon navedenih značenja leksema uma i čemerika. 14 Sintagma beli breber nema status odrednice već se beleži kao izraz pod odrednicom bel i upućuje na odrednicu breber u okviru koje se obrađuje kao izraz onako kako se obrađuje i odrednica. 15 Sintagmabeli bubrezi se ne obrađuje kao odrednica već kao izraz u okviru pridevske odrednice bel gde se upućuje na odrednicu bubreg koju valja uspostaviti i navedeni izraz obraditi sa ele­mentima odrednice. V. ibubreg i izr.beli bubrezi u Rečniku SANU 2. 16 V. fusnotu 8. Ovaj sintagmatski izraz valja obraditi u okviru odrednice smok. 17 V. fusnotu 8. Ovaj sintagmatski izraz valja obraditi u okviru odrednice udovac. 18 Ovo nije sintagmatski izraz. Iz navedenih primera vidimo da je reč o dva frazeološka izraza koje bi trebalo ovako konstruisati:ne videl (ne videla i sl.) ~ videlo (u kletvi upućenoj nekome) i nes.m videl ~ videlo (u zakletvi da neko nekome govori istinu).U skladu sa leksikografskom normom (v. fusnote 7 i 8) izraze treba obraditi u okviru odrednicevidelo. razbijaju jedinstveni niz sintagmi s jedne strane, a s druge strane, narušava se lek­sikografsko pravilo o načinu navođenja sintagmi u okviru pridevske odrednice.19 3.1.2 Predlog leksikografske interpretacije Shodno prikazanom modelu interpretacije izraza u Crnotravskom rečniku na pri­merima izraza sa pridevom bel, primenom pravila iz Uputstava za izradu Rečnika SANU, pokazane leksikografske nekorektnosti mogle bi biti otklonjene i usklađe­ne sa leksikografskom normom i to na sledeći način: [a] Najpre se obrađuje pridev bel,-a, -o sa svim elementimaleksikografske obra­de odrednice: definicija značenja iza koje se navodi kao potvrda primer njene upotrebe u govoru koji se od definicije sa tačkom odvaja crtom (–). Reči u primeru se akcentuju. [b] U novompasusu, nakon Izr.kao skraćenice za izraz, azbučnim redosledom, navode se sintagmatski i frazeološki izrazi20 sa tildom koja zamenjuje osnov­ni oblik prideva,21 a potom se izraz upućuje na imenicu kao drugi član izraza u okviru koje se, nakon obrade osnovnih značenja, obrađuje izraz sa svim elementima odrednice: definicijom sa tačkom i primerom iz upotrebe koji je crtom odvojen od definicije.22 U slučaju izraza sa pridevombel, to bi izgledalo ovako: Izr.~ glava v. pod glava (izr.). ~ uma v. pod uma (izr.). ~ čemerika bot.v. podčemerika (izr.). beli breber bot.v. pod breber (izr.). beli bubrezi v. pod bubreg (izr.). beli smok v. pod smok (izr.). beli udovac v. pod udovac (izr.). izede belu džigerku ko kome v. pod džigerka (izr.). ko ~ lala ima da (će da) pomaga (raboti i sl.) ko kome v. pod lala (izr.). ne videl (ne videla i sl.) ~ videlo ko v. podvidelo (izr.) nes.m videl ~ videlo ko v. videlo pod (izr.). postal je ~ vrana ko v. pod vrana (izr.). Poređenjem leksikografskog postupka koji je u obradi višečlanih lek­sičkih jedinica, tj. sintagmi, sintagmatskih i frazeoloških izraza primenjen u 19 U sintagmama je teško odrediti težišnu reč pa se za takvu najčešće uzima imenica, ali to može biti i pridev koji stupa u sintagmatske odnose sa više imenica. U takvom slučaju se sintagmatski izrazi mogu navesti i uokviru prideva, ali seutom slučaju upućuju naodgovarajuću imenicu koja se obrađuje kao odrednica (Uputstva, članovi 108 i 109). 20 Za naš rad je bitno i uputstvo da se „Iza skraćenice ’Izr’. navode [...] najpre sintagmatski, a zatim frazeološki izrazi, u zajedničkom pasusu ako ih je sasvim malo, a u dva zasebna pasusa ako ih ima više, radi veće preglednosti“ (Uputstva, član 106). 21 U Uputstvima se kaže da se „u izrazima [...] reč-odrednica zamenjuje tildom, sa ograničenjima navedenim u prethodnom članu“ (član 105). Tildom se može zameniti samo prvi padež jednine (imenice, zamenice, brojevi) ili svatri roda jednine prideva onog vida koji je dat uodrednici (član 104). –Mi bismo radije umesto reč-odrednica u Uputstvima upotrebili prvi član sintagmat­skog izraza ili težišna reč sintagmatskog izraza kako nebi došlo do zabuneda tu reč usintag­matskom izrazu smatramo odrednicom, tj. da bismo pokazali da oba člana izraza, upotrebljena u sklopu, imaju svoja posebna značenja. 22 V. Uputstva, članovi 108 i 109. Crnotravskom rečniku sa našim predloženim leksikografskim postupkom u komesmoprimenili leksikografske normekoje propisuju Uputstva zaizradu Rečnika SANU, dolazimo do sledećih zaključaka. Za razliku od Crnotravskog rečnika u kome su sve sintagme i svi sintagmat­ski izrazi leksikografski predstavljeni iza obrade odrednice bel kao višečlane leksičke jedinice sa statusom posebnih odrednica, uz prisustvo svih tehničkih i suštinskih elemenata njihove obrade (ista veličina fonta uboldu, svaka sinta­gma u posebnom pasusu, definicija značenja, primer upotrebe), naš predloženi i pokazani leksikografski postupak prikazuje i opisuje sintagmatske i frazeološke izraze kao nesamostalne višečlane leksičke jedinice uokviru rečničkog članka bel sa upućivanjem na odgovarajuću imenicu u okviru koje se obrađuju na način obrade odrednica. To znači da će sintagmatski i frazeološki izrazi (po azbučnom redosledu, kao i u srodnim primerima u tom radu) bela vrana, bela glava, bela lala, bela uma, bela čemerika, bela džigerka, beli breber, beli bubrezi, beli smok, beli udovac i belo videlo biti obrađeni pod vrana, glava, lala, uma, čemerika, džigerka, breber, bubreg, smok, udovac i videlo. Na ovaj način, uvažavajući leksikološku teoriju o tipovima višečlanih leksičkih jedinica i leksi­kografsku praksu o načinu obrade sintagmi, sintagmatskih izraza i sintagmatskih frazeologizama, pokazano je njihovo mesto u Rečniku SANU i nesamostalnost u odnosu na lekseme sa statusom odrednica. Status odrednica zadržavaju dvočlane mikrotoponimske sintagme Bela voda i Bele vode, kao i one botaničke i etnografske sintagme čiji imenički član menja značenje sintagmatskog spoja, poput sintagmebela rada. Sintagmebela vrana, bela lala, bela džigerka i belo videlo, predstavljene u Crnotravskom rečniku sastatusom odrednice, nisu prepoznate kao frazeološ­ki izrazi, što je u našoj leksikografskoj obradi učinjeno. Kako leksikografska norma nalaže, oni su na osnovu primera iz Crnotravskog rečnika konstruisani po leksikografskim pravilima i predstavljeni u novom pasusu iza sintagmatskih izraza. Isti leksikografski postupak [3.1] primenjen je u interpretaciji velikog broja sintagmatskih izraza, od kojih ćemo navesti još i sintagme sapridevomgolem kao prvim članom: nakon obrade odrednice golem, navode se sintagmatski izra­zi od kojih je svaki ponaosob dat u novom redu sa statusom odrednica: Golema Bogorodica, golema boles, golema vrata, golema orata ...23 golema rabota ...golema skazaljka, golema soba ...goleme boginje ...Golemi Božić, golemi d.n ...Golemi pos ...golemo govno. Pažnju skrećemo još i na sintagmatske izraze sa pridevom živ: živ se poje­de, živ sram, živa vaga, živa vatra, živa zgoda, živa istina, živa mi Živana, živa rana ...živi ogenj ...živo blato ...živo meso. 23 Tri tačke označavaju da je niz prekinut drugim odrednicama koje dolaze po azbučnom redo­sledu. 3.2 3.2.1 3.2.2 Navodimo i jedan primer višečlanih leksičkih jedinica, tj. frazeoloških izra­za u formi posebnih, samostalnih odrednica sa glagolom kao njegovim prvim članom:/izvodi besne gliste ko/, /izvodi kerefeke ko/, /izvodi smeške ko/. Izrazi kao značenja u okviru odrednice UCrnotravskom rečniku je zapažen i drugi model obrade višečlanih leksičkih je­dinica, izraza: izrazi su predstavljeni kao značenja u okviru odrednice sa svim elementima leksikografske obrade leksema odrednica. Primeri leksikografske interpretacije u Crnotravskom rečniku Kao prvi primer navodimo obradu izraza uokviru odredničke lekseme gasarče. Nakon definicije 1. značenja ove lekseme, u nastavku se navode izrazi, grafički istaknuti boldom u sitnijem slogu sa kvalifikativom izr kao 2., 3. i 4. značenje odrednicegasarče.Na osnovu navedenih potvrda se vidi da izrazi nisu konstruisa­ni po kriterijumima koja zahtevaju leksikografska pravila, imajući u vidu i odsu­stvo title na mestu odredničke lekseme. Predlog leksikografske interpretacije Ovo je suštinski, leksikografskoj normi najpribližniji model predstavljanja izraza. Neophodno je, ipak, napraviti neke korekcije u cilju uvažavanja leksikografskih pravila: eliminisati redne brojeve značenja odrednice gasarče koja bi bila defini­sana; u novom pasusu označenom kao Izr.navesti izraze bez brojeva, po azbučnom redosledu; izraze konstruisati na osnovu potvrda onako kako su u potvrdi navede­ni, uz poštovanje dijalekatske sintakse; izraz prate definicija i njegova potvrda iz govora. gasarče smala petrolejka kupastog oblika bez stakla. – Potvrda.24 Izr. ću da mu (vu i sl.) ebem ~ kome u pretnji koju neko nekome upućuje zbog lošeg postupka, neispunjene obaveze i sl. –Potvrda.će žmička (neko) ko ~ drhtaće od straha, strepeće –Potvrda.ugasil je on ~ =neko je umro – Po­tvrda.25 Opisani leksikografski postupak [3.2] ilustrujemo i primerima višečlanih izraza predstavljenih u okviru glagolske odrednicedokara. Glagolska leksička jedinica dokara predstavljena je u Crnotravskom rečniku kao odrednica sa 6 (šest) izdiferenciranih semantičkih realizacija. Nakon prvog primarnog značenja navedena susledeća tri značenja kao figurativna saistaknu­tim stilskim, figurativnim kvalifikatorom. Značenja obeležena brojevima 5. i 6. su sakvalifikativomizr, i to: 5. izr: dokara do bulumač i 6. izr: dokara donde.Izraze prate definicije i potvrde. Ovakav rečnički članak je neobičan, uprkos tome što su izrazi navedeni u okviru osnovne odrednice i njihov status podređenosti istaknut sitnijim fontom. 24 Definicija je naša. 25 Navedeni i definisani frazeologizmi, na osnovu datih potvrda, su naši. [a] Oku iskusnog leksikografa nijepromakla činjenica da su izrazi predstavljeni brojkama u kontinuitetu brojeva za isticanje značenja odredničke lekseme, čime su dovedeni u ravnopravan odnos sa odrednicom koja je njihov prvi član. Zbog toga se ovakav leksikografski postupak smatra neprimerenim, a njegova primena nekorektnom. [b] Čini se da je problem lako rešiv uvidom u Rečnik SANU i preslikavanjem rešenja primenjenog u njemu. To bi značilo: deo odredničke lekseme sa zna­čenjima 5. i 6. izdvojiti i bez numerisanja preneti u novi pasus, obeležen i istaknut kao Izr.Međutim, ovim nebi bio upotpunosti rešen problem: dola­zimo do pitanja formiranja izraza sa tačno utvrđenim redosledom njegovih članova, pri čemu se leksikograf mora oslanjatinapotvrde iz govora. Tako bi oba izraza morala biti proširena i ovako konstruisana: taj (on i sl.) dokaral do bulumač i on (onaj i sl.) dokaral donde Potvrde određuju i samu definiciju značenja izraza. Njihovimiščitavanjem dolazimo do zaključka da je reč o dve različite forme izraza sa jedinstvenim značenjem: neko je izgubio, ponovio školsku godinu, tj. neko je izgubio, proćerdao zarađevinu, imetak. Još jednim osvrtom na izneta značenja odrednice dokara može se konstatovati da je i značenje pod rednim brojem 4., na osnovu navedene potvrde (Dokaral se do prosljački štap), ustvari izraz u značenju prethodna dva navedena izraza. Opisani leksikografski model je široko zastupljen, a mi navodimo još nekoli­ko odrednica ukojima su izrazi predstavljeni kao posebna značenja u rečničkom članku:duduk, ede (se), zažulji, zatrljuje, iskoči, jajce, kraj, krivuljke, litka, mlati, perčik, prikadi, raspasan, češire, štuca3 idr. 3.3 Izrazi u okviru definisane odrednice bez prepoznavanja kriterijuma u redosledu navođenja Ovaj leksikografski model obrade izraza se bitno razlikuje od dva prethodno opi­sana: reč je o frazeološkim izrazima obrađenim u okviru odrednice dupe2 u kome se, nakon konstatacije da se ova leksema pored upotrebe u uobičajenom značenju kao i u standardnom srpskom jeziku, sreće i u izrazima. Posle ove konstatacije kao vidu definicije koja se završava dvotačkom, nižu se frazeologizmi u čijem se redosledu ne prepoznaje kriterijum navođenja. 3.3.1 Primer leksikografske interpretacije u Crnotravskom rečniku Budući da se radi o povećem broju frazeologizama, radi lakšeg razumevanja naj­bitnijih odstupanja od leksikografske norme, najpre preslikavamo iz Crnotravskog rečnika rečnički članakdupe2: dupe2 s,pored uobičajenog značenja, sreće se i u izrazima:–Dala`~na veresiju (raspusna žena).–Trči za edno ~(za ženom).–Ima edno ~(de­vojku).–Čuva~(pazi se).–Svrbi ga ~(traži đavola, hoće batine).~bi proda`l (pohlepan na novac).–Ne drži ga ~(nemirno čeljade).–Pija`n ko ~ (pijanac).–Došlo mu iz ~u gla`vu (opametio se).–Sluša sa`mo svoje ~ (halapljiv).–Ide na ~(kliza se).–Gleda si svoje ~. –Kako se ob.neš ~ ti o.ad. –Ulezal (bi) mu u ~(dodvorio se, dodvorava se).–Ide mu uz ~ (dodvorava se).–Ide mu po ~. –Sta`lno trebe neki da mu ide po ~(služi koga, bespogovorno sluša koga).–Zinulo mu~(ima velike prohteve). –Proda`l se na ~(gladnica).–Idi u ~(dovraga, psovka).–Cel otiša`l u ~ (ima veliku zadnjicu).–Izlezni mu iz ~(ulizica).–La`dno mu na ~(zima mu je).–Osta`lo mu samo ~. –Će se ugrize za ~(crkne od zavisti).~bi si izel (halapljiv). V.zapiši dupe. 3.3.2 Predlog leksikografske interpretacije Ovde se zapaža nekoliko propusta čija je korekcija neophodna: [a] frazeologizmi se navode u istoj veličini fonta kao i odrednica i nisu boldovani; [b] navedene definicije su neodgovarajuće i nedovoljno precizne: tako je frazeo­logizamdala ~ na veresiju definisan kao (raspusna žena), a trebalo bi: lako po­datljiva, nemoralna, raspusna (o ženi, devojci); ili, definicijafrazeologizma došlo mu je iz ~ u glavu kome šta nije (opametio se), već je bolje rešenje dozvao se pameti, opametio se; [c] neki frazeologizmi nisu definisani: gleda si svoje ~ ko, kako se ob.neš ~ ti odzad kome, ostalo mu samo ~ kome, ide po ~ ko/šta; [d] frazeologizmi nisu potkrepljeni primerima na osnovu kojih bi bilo mogućno proveriti njihovu tačnu konstrukciju, a samim tim i njihovo značenje; [e] mada je bez potvrda teško denositi zaključke, čini se da su neki frazeologizmi sinonimični:~ bi prodal ko; ~ bi si izel = škrt, sebičan i pohlepan je; ide mu po ~ ko kome / stalno trebe ko da ide po ~ kome = stalno služi, opslužuje ko koga; ide mu uz ~ ko/kome /ulezal (bi) mu u ~ ko kome = dodvorava se, ulizuje se ko kome; gleda si svoe dupe ko / sluša samo svoe dupe ko = gleda samo svoje interese, ne mari za druge, sebičan je ko; [f] U nekim navedenim frazeologizmima težišna reč dupe se ne vezuje sa osta­lim rečima u frazeološku jedinicu, već je samo upotrebljena u figurativnom, pejorativnom značenju za lekseme žena i devojka: ima edno ~ ko(muškarac), trči za edno ~ ko (muškarac). Kao što smo videli, analizirani rečnički članak je tehnički bled i neuređen, konfuzan, težak za praćenje. Najveći problem je odsustvo potvrda bez kojih je teško uspostaviti konstrukciju izraza u govoru, kao i ispravnu definiciju. 3.4 Izrazi kao ponovljene odrednice u uglastoj zagradi, navedeni pod rednim brojevima ispod glavne odrednice Odprethodnoizloženihmodelaobrade višečlanih leksičkih jedinica razlikuje se leksikografsko predstavljanje izraza, uglavnom frazeologizama, koje se sastoji utome što senakon obrade odredničke lekseme onaponavljaunovompasusu uuglastoj zagradi gde senavode izrazi pod rednim brojevima, i to tako što se iza svakog broja naglašava skraćenica izr sa dvotačkom, a potom se navode izrazi u kojima se težišna reč ne zamenjuje tildom. Dovde opisan leksikografski postupak nije u skladu sa leksikografskom normom. Dobro je to da su izrazi ispisani boldom usitnijem fontu, kao i to da je svaki izraz praćen definicijom i potvrdom. 3.4.1 Primer leksikografske interpretacije u Crnotravskom rečniku Ilustracije radi, navodimo primer obrade frazeologizama sa ponovo uspostavlje­nom glagolskom leksemom izlezne u uglastoj zagradi, nakon obrade ovog glagola kao odrednice. Glagol izlezne u uglastoj zagradi, u kome su obrađeni samo fraze­ologizmi, u statusu je odredničke lekseme kao i prethodno obrađeni glagol izlezne bez uglaste zagrade. /izlezne/ 1. izr: izlezne na nos preskupo plati, pretrpi štetu, dojadi mu. – Tija njegov ortakl.k mi e izlezal na nos. – Pa`zi, nemoj ti toj druženje izlezne na nos. 2. izr: izlezne na kraj dogovori se, sporazume se. – Ako s njega izlezneš na kra`j, prekolji me kude sam na`jtanak. –Ne mogu z-deca da izleznem na kra`j. 3. izr: izlezne is kožu poludi, izgubi pamet.–Od ovoga smaila ću izleznem is kožu. –Kvo mi sve ne raboti, ću izleznem is kožu od et.vu. 3.4.2 Predlog leksikografske interpretacije Na ovaj vid leksikografskog predstavljanja izraza valja primeniti leksikograf­ske postupke opisane u Uputstvima za izradu Rečnika SANU, što podrazumeva njihovu obradu u okviru imenica nos, koža i kraj.Činjenica da ove tri lekseme nisu diferencijalne u odnosu nasrpski standardni jezik, ne predstavlja nikakvu prepreku da budu uvrštene u dijalekatski rečnik, jer je to manje ogrešenje o leksikografsku normu, s tim što treba naglasiti da se one upotrebljavaju u istom značenju kao i u standardnom jeziku, npr.: nos m ’pored značenja u standardnom jeziku’, i u izr.će mu izlezne na nos šta/ko kome =[nešto nekome] će doneti neprijatno­sti, presešće mu.26 Po istom modelu obrađeno je 18 frazeologizama u okviru lekseme/oči/. Sličan ovome je leksikografski model obrade izraza sa glagolima /izede/, / očita/ i /obuje/,kao i saimenicom/ruka/,brojem /pet/ i dr., stom razlikom što izrazi nisu obeleženi rednim brojevima. 26 Navedeni izrazi imaju semantičke ekvivalente u srpskom standardnom jeziku, s tim što dijale­katska leksema izlezne glasi u standardnom jeziku izaći.Rečnik SANU donosi ove izraze kao sledeće sintagmatske konstrukcije sa značenjima: izići ((i)skočiti i sl.) iz kože izgubiti sposob­nost vladanja sobom, izbezumiti se (tom 9, pod koža izr.);izaći, izići (izlaziti) na kraj [...] 2) (s nekim) (obično u odričnim, negativnim iskazima), sporazume(va)ti se, slagati se (tom 10, pod kr.j izr.);izaći, izbiti, popeti se, iskijati, udarit, (i)skakati, izbijati i sl. na nos, na vrh nosa presesti (presedati), doneti (donositi), prouzrokovati neprijatnosti, biti propraćen neprijatnosti­ma (tom 16, podnos izr.). 4 zaključna RazmatRanja Na osnovu rezultata analize leksikografske interpretacije višečlanih leksičkih jedinica, tj. izraza, namaterijaluCrnotravskog rečnika kao reprezenta svrljiško­-zaplanjskog dijalekta, izdvojena su četiri modela njihovog predstavljanja. Zajed­ničko svojstvo im je odstupanje od leksikografskih normi primenjenih u opisnim rečnicima srpskog standardnog jezika, prvenstveno u Rečniku SANU. Svaki leksikografski model je najpre naprimerima iz Crnotravskog rečnika opisan, a potom prokomentarisan sa isticanjem odstupanja od leksikografske nor-me i predlogomobrade izraza uz uvažavanje njihove leksikološke prirode i shodno tome leksikografskog predstavljanja kao nesamostalnih leksičkih jedinica. Najfrekventniji i istovremeno model obrade izraza sa najvećimodstupanjima od leksikografskih normi [3.1], jeste način predstavljanja izraza kao leksema sa statusom odrednice, u tehničkom i suštinskom smislu, iza obrađene odredničke reči koja se kao težišna reč javlja u izrazima. Izrazi se donose kao odrednice, naj­češće u uglastojzagradi, po azbučnom redosledu kao primarnom kriterijumu. Oni se obrađuju sa svim elementima obrade odrednice: iza višečlane leksičke jedinice uspostavlja se kvalifikativizr (=izraz) koju slede definicija i primer upotrebe. U drugom modelu obrade [3.2] izrazi su, u prvom redu frazeologizmi, pred­stavljeni u okviru obrade odrednice i to tako da se najpre pod rednim brojevima navode značenja odrednice, a potom, sledeći kontinuitet rednih brojeva izrazi sa obaveznim kvalifikativom izr izraz iza svakog rednog broja. Izraze u boldovanom u sitnijem fontu prate definicije i potvrde iz govora. Ovo je, suštinski, leksičkoj normi najpribližniji model interpretacije izraza. Najveća zamerka ovom modelu interpretacije je ta, što seizrazi ponovo dovode uravnopravan odnos saodred­ničkom leksemom u okviru koje se i nalaze. Treći je model interpretacije frazeoloških jedinica [3.3] pod odrednicom koja nije diferencijalna u odnosu na standardni jezik, tako što ova informacija predstavlja prvi deo definicije koja je dopunjena konstatacijom da je odrednica deo brojnih frazeologizama. Potom se frazeologizmi navode bez uvažavanja kri­terijuma o azbučnom redosledu, bez tehničkog isticanja boldom u sitnijem slogu, često bez definicija i pratećih potvrda. U opisu i predlogu leksikografski primerenog i prihvatljivog rešenja ukaza­no je na mnoge leksikografske nepravilnosti, od tehničkog predstavljanja izraza, preko neodgovarajućih i nepouzdanih definicija, do odsustva azbučnog kriteri­juma, definicija i potvrda, uključujući i nepravilnosti u konstruisanju frazeolo­gizama. Četvrti model [3.4] obrade frazeologizama, sastoji se u tome što se nakon obrade odrednice onaponavljaunovomreduuuglastoj zagradi gde senavode izrazi pod rednim brojevima, i to tako što se iza svakog broja naglašava skra­ćenica izr sa dvotačkom, a potom se navode izrazi u kojima se težišna reč ne zamenjuje tildom. Dovde opisan leksikografski postupak nije u skladusaleksi­kografskomnormom.Dobro je to da suizrazi ispisani boldom usitnijem fontu, kao i to da je svaki izraz praćen definicijom i potvrdom. Iz izloženog se vidi da se u svakom od četiri predstavljena modela leksi­kografske interpretacije izraza u dijalekatskom rečniku, zapažaju krupna leksi­kografska odstupanja i nepravilnosti. Odsustvo neujednačenosti i jedinstvenog načina obrade izraza, da izostavimo leksikološke i leksikografske razloge sa pra­tećim nedostacima, samo po sebi otežava korišćenjeCrnotravskog rečnika. Ako imamo uvidu preko hiljadu izraza predstavljenih ustatusu odrednice i ovome dodamo ogroman broj onomastičkih odrednica, jasno je uvećavanje obima Crnotravskog rečnika za nezanemarljiv postotak (oko 10 %) od ukupnog broja odrednica. Samim tim, predstavljanje višečlanih leksema uz poštovanje leksi­kografskih pravila, poprima notu imperativnosti i ozbiljnog recenzentskog učešća u konačnom oblikovanju rukopisa dijalekatskog rečnika pre objavljivanja. izvoRi Crnotravski rečnik › Stojanović 2010 Dinić 2008 =Jakša Dinić, Timočki dijalekatski rečnik, Beograd: Institut za srpski jezik SANU, 2008 (Monografije 4). Jovanović 2004 =Vlastimir Jovanović, Rečnik sela Kamenice kod Niša, Srpskidijalektološki zbornik 51, Beograd: SANU – Institut za srpski jezik SANU, 2004, 313–688. Mitrović 1984 = Brana Mitrović,Rečnik leskovačkog govora, Leskovac: Narodni muzej, 1984. Rečnik govora juga Srbije › Zlatanović 2014 RMS 1967–1978 = Rečnik srpskohrvatskoga književnog jezika, knj. I–VI , Matica srpska I–III i Ma­ tica hrvatska), Novi Sad (I–III i Zagreb) 1967 –1978 (fototipsko izdanje Matice srpske iz 1982). Rečnik SANU =Rečnik srpskohrvatskog književnog i narodnog jezika 1–19–: A–Petoglasnik–, Beo­ grad: SANU – Institut za srpski jezik SANU, 1959–2014–. Stojanović 2010 = Radosav Stojanović, Crnotravski rečnik =Srpski dijalektološki zbornik 57, Beo­ grad: SANU – Institut za srpski jezik SANU, 2010. Timočki dijalekatski rečnik › Dinić 2008 Zlatanović 1998 =Momčilo Zlatanović, Rečnik govora južne Srbije, Vranje: Učiteljski fakultet, 1998. Zlatanović 2011 =Momčilo Zlatanović, Rečnik govora južne Srbije, Vranje: Učiteljski fakultet, 2011. Zlatanović 2014 =Momčilo Zlatanović, Rečnik govora juga Srbije, Vranje: Učiteljski fakultet, 2014. Živković 1987 = Novica Živković,Rečnik pirotskog govora, Pirot: Narodni muzej, 1987.Žugić 2005 = Radmila Žugić, Rečnik govora jablaničkog kraja = Srpski dijalektološki zbornik 52, Beograd: SANU – Institut za srpski jezik SANU, 2005. liteRatuRa Dešić 1984 = Milorad Dešić, Kriterijumi za određivanje frazeologizama u rječnicima savremenog srpskohrvatskog jezika, u: Leksikografija i leksikologija: zbornik radova, Novi Sad: Matica srp­ska – Beograd: Institut za srpskohrvatski jezik SANU, 1984, 53–67. Dragićević 2007 = Rajna Dragićević, Leksikologija srpskog jezika, Beograd: Zavod za udžbenike, 2007. Mršević Radović 1987 = Dragana Mršević Radović, Glagolsko-imeničke frazeološke sintagme, Beograd: Filološki fakultet Beogradskog univerziteta, 1987. Nedeljkov 2002 =Ljiljana Nedeljkov, Problem višečlanih leksema u leksikografskoj praksi, u: De­ skriptivna leksikografija standardnog jezika i njene teorijske osnove: međunarodni naučni skup o leksikografiji i leksikologiji,Novi Sad: Matica srpska –Beograd:SANU–Institutzasrpski jezik SANU, 2002, 243–251. Nikolić 2002 =Miroslav Nikolić, Teškoće pri utvrđivanju odrednice u rečnicima srpskog jezika, u: Deskriptivna leksikografija standardnog jezika i njene teorijske osnove: međunarodni naučni skup o leksikografiji i leksikologiji, Novi Sad: Matica srpska – Beograd: SANU – Institut za srpski jezik SANU, 2002, 49–57. Radović Tešić 2002 =Milica Radović Tešić, O stepenastom predstavljanju značenja reči, Deskrip­tivna leksikografija standardnog jezika i njene teorijske osnove: međunarodni naučni skup o leksikografiji i leksikologiji, Novi Sad: Matica srpska – Beograd: SANU – Institut za srpski jezik SANU, 2002, 141–149. Šipka 1998 = Danko Šipka, Osnovi leksikologije i srodnih disciplina, Novi Sad: Matica srpska, 1998. Uputstva = Priručnik za izradu Rečnika SANU, ukoričena, umnožena skripta bez potpisa autora, mesta i godine izrade sasto strana i 324 člana, koja suizradili saradnici naRečniku SANU u Institutu za srpskohrvatski jezik SANU u Beogradu u vreme izrade 1. toma Rečnika SANU koji je objavljen 1958. godine (najveći deo teksta je napisala Irena Grickat) (većina podataka o Uputstvima se nalazi u Uvodu 1. toma Rečnika SANU, a do nekih podataka smo došli iz usmenih izvora). Zbornik 2002 =Deskriptivna leksikografija standardnog jezika i njene teorijske osnove: međuna­rodni naučni skup o leksikografiji i leksikologiji, Novi Sad: Matica srpska –Beograd: SANU– Institut za srpski jezik SANU, 2002. Zgusta 1991 =Ladislav Zgusta, Priručnik leksikografije, prevod i predgovor Danko Šipka, Saraje­vo: Zavod za udžbenike i ,nastavna sredstva, 1991. Žugić 2007 = ....... ....., ...... .......... .......... . ....... ............. ........., ............... . .............. . .......... ...., .....: ......... .............. ........., ...... .. ......... ............ . ............. –...... .......: .... ’94, 2007, 343–354. Žugić 2008 =Radmila Žugić, Leksikografska interpretacija glagolskih deminutiva u rečnicima pri­zrensko-timočke dijalekatske zone (semantičko-tvorbeni aspekt), Zbornik Matice srpske za filo­logiju i lingvistiku (Novi Sad) 51 (2008), br. 1–2, 175–189. Žugić 2011 =Radmila Žugić, Leksikografski postupci tumačenja semantike izvedenica na osnovu odnosa tvorbene osnovei tvorbenog formanta, u: Gramatika i leksika u slovenskim jezicima: zbornik radova s međunarodnog simpozijuma,ur.Sreto Tanasić, Novi Sad: Matica srpska – Beograd: Institut za srpski jezik SANU, 2011, 403–413. povzetek . . . ...... Slovaropisna interpretacija večbesednih leksičnih enot v slovarjih prizrensko-timoških govorov srbskega jezika in vprašanje njihovega statusa kot posebnih iztočnic Avtoricavprispevku analizira štiri leksikografske modele, ki sobili pritegnjeni k razla­ganju večbesednih leksičnih enot v slovarjih prizrensko-timoškega narečnega področja. Pri raziskavi svrljiško-zaplanjskega govora je bil uporabljen Slovar govora Crne Trave (Crnotravski rečnik) Radosava Stojanovića (2010). Slovaropisni postopki, priporočeni v prispevku, temeljijo na zakonitostih leksikoloških in slovaropisnih standardov, ki so upo­rabljeni v Slovarju srbohrvaškega knjižnega in živega ljudskega jezika; ta izhaja pri Srbski akademiji znanostiin umetnosti. Z analizo gradiva je prišla avtorica do sklepa, da je več­besedne leksične enote nujno treba razlagati vposebnih iztočnicah ssamostalniškimi ali pridevniškimi besedami, ki se pojavljajo v jedru besedne zveze. .................. ............. ....... ........... ...... . ........ ........ ..........-........ ......... . ...... .. .. ....... . .... ......... ......... ......... .... . ...... ............. ...... .................. ...... ............. . ..­........... ....... ........... ...... . ........ ........ «..........-..­......» .......... ..... ........... .......... ............ ........-..­.......... ........ . ...... ........ ........... ...... (..... ....... ....­....., 2010). ............... .................. ......... . ...... ........ .. ....... ................. . .................. .........., ........... . ....... .................. ............. . ......... ..... ........ ........ .... . ......... ............... ........, ..... ........ . ...... . ......­....... ............. ....... ........... ...... ... ................. ..­....... . ..................... ... .............. ......... ...., ....... ........ ........ .......... diJana ćuRKović aCCent paRadigms oF a-type masCuline nouns in the neO­štOkavian ikavian lOcal dialect Of bitelić cobiss: 1.02 Naglasne paradigme ajevskih samostalnikov moškega spola v novoštokavskem ikavskem govoru naselja Bitelić na Hrvaškem Prispevek opisuje del naglasnega sistema govora naselja Bitelić, ki se nahaja blizu Sinja (ob meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino naozemlju novoštokavskega ikavskega na­rečja). Raziskava se posveča le samostalnikom moškega spola sinhrone ajevske sklanjatve (diahrono so to izvorno večinoma samostalniki moškega spola ojevske sklanjatve). Ključne besede: novoštokavščina, ikavščina, govori, naglasne paradigme, ajevski samo­stalniki This article describes a part of the accentual system in Bitelić, which is located in the vicinity to Sinj, near the border between Croatia and Bosnia and Herzegovina, in the territory of the Neo-Štokavian ikaviandialect. Only masculine nounsareexamined, and only those inflecting following the synchronic a-type declension (diachronically, these are mostlyo-stem masculine nouns). Keywords: Neo-Štokavian, Ikavian, subdialects, accent paradigms, a-type nouns 1 the neO­štOkavian ikavian dialect and the lOcal dialect Of bitelić The local dialect of Bitelić1 belongs to the NŠI,2 which extends from the Adriatic coast south of the city of Zadar and north of the Pelješac Peninsula, through interi­orDalmatia, Herzegovina, western Bosnia, and individual villages in Lika, Gorski Kotar, northern Bosnia around the city of Derventa, and Bačka and Banat in Serbia This article was presented at the third Slavic studies conference, as part of which the Department of Slavic Languages at the University of Ljubljana’s Faculty of Arts hosted the Tenth Interna­tional Workshop on Balto-Slavic Accentology (10. mednarodna konferenca o baltoslovanskem naglasoslovju / X ............. ....... .. .....-.......... ............,IWoBA X) from October 16th to 18th, 2014. – The article is adapted from the author’s dissertation (Ćurković 2014), and the material is both somewhat shortened and somewhat expanded. Com­pared to the dissertation, this article introduces the subdialects and shows the accent paradigm subtypes separately from the main paradigm types. 1 Basic historical, geographic, and demographic information about the village, aswellasade­scription of the research methodology, can be found in Ćurković (2014: 3-29). 2 Abbreviations: a.p. =accent paradigm; cases: N =nominative, G =genitive, D =dative, A = accusative, V =vocative, L =locative, I =instrumental; genders: f =feminine, m =masculine,n = neuter; sg = singular, pl = plural, NŠI = Neo-Štokavian ikavian dialect. (cf.Lisac2003:50-51).Consideringitsterritorialdiversity,theNŠIcanbedivided intosubdialectsthatdifferinparticularfeatures.Thesesubdialectsare(1)thecoastal subdialect,whichincludesareasonPelješac,certainareasoftheformerPoljicaRe­public,andtheMakarskacoast;(2)thecontinentalDalmatiansubdialect,differingbythevicinity(orhinterland)ofcities:Imotski,Vrgorac,Sinj,Šibenik,andZadar; (3) the Bosnia-Herzegovinian subdialect, spoken in the Rama area, near the city ofLivno,insouthernBosnia,aroundthecityofBihać,andaroundDerventa;and (4)theemigrantsubdialect,spokeninLikaandGorskiKotar,inBačkaandBanat, inMolise(Italy),inPerth(Australia,whoseimmigrantsarrivedtherefromMolise), andelsewhere.3 ThelocaldialectofBitelićisthereforeclassifiedinthecontinental Dalmatian subdialect, as part of the local dialect group in thevicinity of Sinj. ThelocaldialectsinthevicinityofSinjdifferfromotherNŠIsystemsinsev­eralfeatures.Intheconsonantsystem,thereisafeaturefoundonlyinthevicinity of Sinj: the devoicing of voiced consonants and v in final position of phonetic words4 before a word beginning with a vowel, sonant, or another voiced or un­voicedconsonant.Inthevowelsystem,therearemanyalterationsandevenmore reductions of short unaccented vowels.5 Theaccentualsystemconsistsoffiveunits:fouraccents(shortfalling.,long falling.,shortrisinga,andlongrisingá)andanunaccentedlength(a),whichis alwayspost-tonic.Therelevantfeaturesarestress,length,andtoneoftheaccented syllable.Unaccentedsyllablesdifferbylengthinthreedegrees:long,short,andhy­per-short(orreduced)syllables.Thelasthaveresultedfrompartialreduction,and thustheirarticulationisneutralizedto. inparticularcases,especiallyinfreespeech.6 Rising accents are results of NŠI retraction, and as such cannot be found onthelastsyllableofaword(exceptafterreductionofafinalshortunaccented syllable,whichisamorerecentinnovationinthesystem;seebelow).TheNŠI retraction applied to all falling accents in non-initial position; accents retracted fromthefinalsyllabletothepenultimate,orfromthemedialsyllabletotheone preceding it. Ifthesyllablepreceding theold accent(i.e.,thesyllabletowhich the stress retracted) had a pre-tonic length, the resulting accent is a long rising accent,and,ifthatsyllablewasshort,theresultisashortrisingaccent(nNsg selo <*selo. ‘village’,fNsggláva <*glav. ‘head’).Therefore,inthemajority 3 Particular areas of the subdialects have been described in dialectology terms. For example, partsofthecoastalsubdialectarenotedinKurtovićBudja(2009),TomelićĆurlin(2012),and Tomelić Ćurlin – Ćurković (2013); and continental Dalmatian areas are covered in Bošnjak Botica and Menac-Mihalić (2006), Čilaš Šimpraga (2010), Kapović (2006), Lisac (2003), Listeš(1998),Menac-Mihalić(2005),Šimundić(1971),andTomelićĆurlinandAnić(2012). Itshouldbenotedthatnotalloftheseworksareequallydetailed.Šimundić(1971),Ćurković (2014),KurtovićBudja(2009),andMenac-Mihalić(2005)arelargerworks,whereastherest are articles and book chapters. Further reading can be found in Lisac (2003, 2005, 2006). 4 A phonetic word consists of an accented word and its proclitics and enclitics. 5 Several moredistinctions can befound in Ćurković (2014). 6 Reduction isdescribed in Ćurković (2014: 37-47). of cases, the falling accents are retracted to the preceding syllable. Exceptions arenotedinseveralpositionstypicalforNŠI(fNsgpolopr.vreda ‘agriculture’, mGplmušk.raca ‘men’).Sincetherisingaccentsareresultsofretractions,they canonlybefoundinnon-finalpositions.However,duetotheinnovativereduction ofshortunaccentedsyllables,theycanalsoappearinmonosyllabicwordsandin thefinalsyllable(imperative2sg:píš < píši < píši < *piš. ‘write’,dones < donesi < donesi <*dones. ‘bring’).Reductionisaphoneticvariationandnotaphonological change because it may or may not occur in free speech.7 Post-tonic length can be shortened in free speech if there are more than two post-toniclengthsinaword.Thestressisoftentransferredtotheproclitic,intheform oftransmission(prenošenje;thestressmovestotheprecedingsyllable,sgNk.ća, G oko kuće,A u kuću ‘house’)orskipping(preskakanje;thestressmovestotheinitial syllableofthephoneticword,sgNgláva, A n. glavu ‘head’).Inthelocaldialectof Bitelić,transmissionisafeatureofa.p.A(itseldomoccursina.p.Baswell),and stressskippingisafeatureofa.p.C(sgNb.., A . boga).Thefeaturesoftheaccent paradigms are further described below, but first the inflectionwill be observed. 2 basic infORmatiOn On the a­type declensiOn TheinflectionofnounsinCroatianisdividedintofourmajorsynchronicdeclen­sionpatterns,namedafterthesuffixfortheGsg:a-typemasculinenouns,a-type neuternouns,ande-type and i-typefemininenouns.Thedifferencebetweena-type masculine and neuter nouns is in equalization of case suffixes. In the masculine declension,theAsgisthesameastheGsgifthenoundenotesalivingbeing,and thesameastheNsgifthenoundenotesaninanimateobject(Asglóvca ‘hunter’: b.r ‘pine’),8 whereasneuternounshaveNAVmergerinthesgandpldeclension regardlessofthemeaningofthenoun.Othermergers,suchasDLsg,NVpl,and DLIpl,arepresentintheinflectionofnounsofallgenders,whichisatypicalfea­tureofNŠI.Inthemasculinedeclension,thesuffixfortheAplisdifferentfrom thatfortheNpl,whereastheneuterandfemininedeclensionshaveNAVplmerger. The inflectional suffixes for the a-type masculine declension are: sg N ., G -a, D -u, A -a {animate}/ .{inanimate},V-u/-e, L -u, I -on (-en);plN-i, G -a, D -in/-ima(n), A -e, V-i, L -in/-ima(n), I -in/-ima(n). 7 All of the realizations (such aspíši, píši, píš) are confirmed in the data. 8 Ifanounstandsforagroupofpeople,itactsasthoughitisinanimate:NAsgsk.p ‘assembly’, s.bor ‘parliament’,sávjet ‘council’.Nounsthatdenoteplantsaregrammaticallyinanimatede­spitebeinglivingbeings:NAsgoras/oraj ‘walnut’(-s isgeneralizedinallcasesbasedontheN plendingoftheroot,whichgoesthroughsibilantizationorahi > orasi, and -j isaregularreplace­mentofh,whichisnotastablephonemeinNŠI,cf.Lisac2003:18,2003a:176;ČilašŠimpraga2010:194;KurtovićBudja2009:55-57;Kapović2006:114;Šimundić1971:51-52;Tomelić Ćurlin–Anić2012:355;Ćurković68-69),k.sten ‘chestnut’(withlengtheningofe before-n#, cf.Ćurković2014:110).Certainnounswithinanimatemeaningsactasthoughtheywereani­mate;AGsgza Hajdúka/Ajdúka ‘hero’(whichisanameofasoccerclubfromthecityofSplit). The inflectional root is determined from the G sg because not all of the a-type masculinenounshave the sameN sg inflectional root ending, this being either a consonant or the vowels -o or -a (čovik ‘man’, st. ‘table’,posa ‘job’). Furthermore, some of the nouns have a fleeting a, which is a result of vocalization of *./. in the last syllable in the N sg, and in the middle one in the G pl (which is most common­ly long), whereas the vocalization is absent in other cases thathave a vowel in the inflectional suffix: N sg novac, G sg nóvca, G pl no.vaca ‘money’; N sg žábac, G sg žápca, G pl ž.baca ‘male frog’; N sg otac, G sgoca, G pl otáca ‘father’.9 The suffix for the V sg is -e in most of the nouns, and it palatalizes the inflec­tional root: V sg bo.že ‘god’,v.če ‘wolf’. If the root ends with a palatal consonant, the suffix is-u: V sgko.ńu ‘horse’,ml.diću ‘youngster’,pr.jatelu ‘friend’. The suffix for the I sg has the distinction -on {non-palatal consonant} : -en {palatal consonant} only in the free speech of the younger generations, whereas the non-palatal suffix prevails in the speech of older generations, which is a feature of the wider NŠI area.10 It should be noted that the I sg and pl forms often appear together with the preposition s/sa, regardless of the meaning ({company} : {instru­ment}; e.g., pr.čan s br.ton ‘Iamtalking to my brother’, r.žeš s nóžon ‘you are cutting with a knife’). Similarly, the plural infix -ov- (-ev-) can either be present in the formation of the plural, as in N pl br.govi ‘hills’,d.lovi ‘parts’,m.žovi ‘husbands’, or absent, as in N pl c.vi ‘worms’,klúči ‘keys’, mr.vi ‘ants’; or the plural can be realized with orwithout the infix, dependingonthe speech situation: N pl ro.zi/ro.govi ‘horns’, go.lubi/go.lubovi ‘pigeons’, nóži/no.žovi ‘knives’. It is seenfrom the above examples that roots ending with avelar consonant (k, g, h) undergo sibilantization to c, z, s before-i, which also occurs in the DLI pl, with the variation -in/-ima(n): N sg v.k, N pl v.ci, DLI pl v.cin/v.cima(n), ‘wolf’, N sgbubri., N pl bubrizi, DLI pl bubrizin/bubrizima(n) ‘kidney’, etc. The suffix for the G pl is -a in most cases, except in nouns denoting measurement or a period of time (G pl miséci ‘months’) and several nouns such as G pl lúdi ‘men’ (suppletive form of čovik ‘man’), G pl mrávi ‘ants’, and nouns that have the suffix -iju: G pl gostiju ‘guests’, p.stiju ‘fingers’,noktiju ‘nails’,c.viju ‘worms’,zubiju ‘teeth’. 3 accent paRadigms Of a­type nOuns in bitelić The declension patterns of a-type nounsaredivided into three major synchronic groups, a.p. A, B, and C, aswellasthe subtypes B-A (B-A/B) and C-A. Each is described onthe basis of paradigm examples, and alist of words declining in accordance with that pattern is given. 9 Consonant assimilations and omissions in Bitelić are described in Ćurković (2014: 77-87). 10 Cf. Ćurković (2014: 139), Kurtović Budja (2009: 79), Lisac (2003: 56), Menac-Mihalić (2005: 49), Šimundić (1971: 37). Generally speaking, in a.p. A stress is on the same syllable of the root through­out the paradigm; in a.p. B suffixes attract the stress, which results in ashort or long rising accent on the last syllable of the root of case forms consisting of more than one syllable; and in a.p. C the stress is mobile in the paradigm, which means that it is on the initial syllable of the phonetic word, unless the inflectional suffix of the case is dominant (cf. Kapović 2015: 74-76), and the stress is closer to the ending, which results in a short or long rising accent on the last syllable of the root, similarly to a.p. B, or the penultimate syllable of the word. The subtypes B-A (B-A/B)11 and C-A include words declining following a.p. B and C in sg cases, and a.p. A in pl cases. In all of the paradigm types, in the V sg the stress is drawn to the initial syl­lable as a falling accent (a.p. A N sg čovik, V sg čo.viče ‘man’; a.p. B N sg vojnik, Vsg vo.jniče ‘soldier’, a.p. C N sg r.d, V sg ro.de ‘kin, gender’), as well as in the G pl, in addition to the last two syllables being long in the G pl (a.p. A m.dvida ‘bears’, a.p. B l.vaca ‘hunters’, a.p. C bo.dova ‘points’). A difference in tone in the D and L sg is noted in a.p. A and, more common­ly, in a.p. C (a.p. A: D sg pr.gu, L sgna pragu ‘doorstep’; D sg r.t, L sg u ratu ‘war’; a.p. C: D sg gr.du, L sg u grádu ‘city’; D sg gl.su, L sg po glásu ‘voice’), although there are exceptions (such as D sgj.gu, L sgna j.gu ‘south’). 3.1 Accent paradigm A In a.p. A, the stress is in the same position on the root in all case forms. A number of nouns have a short (or rarely long) falling accent on the first syllable throughout the paradigm (d.bar ‘beaver’, bl.. ‘lust’), and other examples have a rising tone in non-final position (jezik ‘language, tongue’, medvi. ‘bear’). If the stress is drawn from the falling accent on the first syllable of the root to a proclitic, the result is a transmission of accent; that is, a rising accent on the precedingsyllable: N sg pr.., A sg na pra. ‘doorstep’. If the stress moves from a long falling accent, post-tonic length remains after the transmission: N sg kr.j, A sg na kraj ‘ending, area’. It should also be noted that a number of nouns do not have the expected falling ac­cent in the G pl (čekića ‘hammers’,čemera ‘sorrows’,jezika ‘languages, tongues’, potoka ‘brooks’), whereas other nouns can be realized with both falling and rising tone: G pl dukata/d.kata ‘coins, ducats’. Tables 1-4 show a.p. A examples of monosyllabic nouns with and without the plural infix -ov-, and polysyllabic words with rising accents, as well as those with lengthening before-n#, which all belong to a.p. A synchronically. 11 “B-A/B” designates nouns that belong to a.p. A in the longer realization of the pl form, and a.p. B in the shorter: N sgb.k, G sgb.ka, N pl b.kovi/b.ci ‘moustache’. Table 1: Declension of j.. ‘misery’ sg pl N j.. j.di G j.da / o. jada j.da / o. jada D j.du j.din/j.dima(n) A j.. / na jad j.de / na jade V j.de j.di L o jadu / j.du / u jadu o jadin / j.din / j.dima(n) I j.don j.din/j.dima(n) Table 2: Declension of potok ‘brook’ sg pl N potok potoci G potoka potoka D potoku potocin/potocima(n) A potok potoke V potoče potoci L o potoku potocin/potocima(n) I potokon potocin/potocima(n) Table 3: Declension of d.. ‘grandfather’ sg pl N d.. d.dovi G d.da / od dida d.dova / od didova D d.du d.dovin/d.dovima(n) A d.da / na dida d.dove / za didove V d.de d.dovi L o didu / d.du o didovin / d.dovin / d.dovima(n) I d.don d.dovin/d.dovima(n) Table 4: Declension of j.len ‘deer’ sg pl N j.len j.leni G j.lena / od jelena j.lena / od jelena D j.lenu j.lenin/j.lenima(n) A j.lena / na jelena j.lene / za jelene j.lenu j.leni L o jelenu / j.lenu o jelenin / j.lenin / j.lenima(n) I j.lenon j.lenin/j.lenima(n) Nouns that belong to a.p. A: bajam ‘almond’, bl.. ‘lust’ (G sg bl.da), b.. ‘point’ (G sg bo.da), br.t ‘brother’,12 b.lo. ‘lair’,čekić ‘hammer’,čemer ‘sorrow’,čovik ‘man’,d.bar ‘beaver’ (G sg d.bra), d.. ‘grandfather’, d.m ‘smoke’,dl.n ‘palm, hand’, dukat ‘coin, ducat’,gr.. ‘hornbeam’, j.. ‘misery’,j.len ‘deer’,jezik ‘lan­guage, tongue’, j.. ‘south’, go.vor ‘speech’, g.šter ‘lizard’, k.šal ‘cough’ (G sg k.šla), kl.n ‘linchpin’,kr.j (G sg kr.ja) ‘ending, area’, krevet ‘bed’, kr.. ‘bread’, l.n ‘flax’, l.. ‘lion’, l.k ‘garlic’, m.k ‘poppy’, medvi. ‘bear’, n.ćak ‘nephew’, o.bičaj ‘custom’,13 o.blak ‘cloud’,obras ‘cheek’,oraj/oras ‘walnut’,p.uk ‘spider’, pelin ‘wormwood’, pl.č ‘cry, sob’, potok ‘brook’, po.tres ‘earthquake’, p.st ‘fin­ger’, r.k ‘crab’, r.t ‘war’, ro.. ‘slave’, ro.đak ‘cousin’, s.n ‘dream’ (G sg sn.), s.r ‘cheese’,sko.k ‘jump’, slo.. ‘syllable’,súsi. ‘neighbor’,sv.kar ‘father-in-law’ (G sg sv.kra), teret ‘burden’, tro.šak ‘expense’ (G sg tro.ška), učitel ‘teacher’, .glen ‘coal’,.jac ‘uncle’ (G sg .jca), unuk ‘grandson’, v.par ‘boar’ (G sg v.pra), vinogra. ‘vineyard’, v.tar ‘wind’ (G sg v.tra), v.ta (G sg v.tla) ‘garden’, zm.j ‘dragon’,z.t ‘son-in-law’,želudac (G sgželudca) ‘stomach’, etc. 3.2 Accent paradigm B It has already been noted that nouns belonging to a.p. B have stress linked to the ending of the root in all case forms, which results in rising accents in case forms that have more than one syllable, whereas monosyllabic forms have falling accents (N{A} sg monosyllabic14 : other cases polysyllabic), as in sg: N b.k, GA bika ‘bull’; NA bo.k, G boka ‘hip’; NA kl.č, G klúča ‘key’; NAž.l, G žúla ‘blister’. Rising accents appear as the result of Neo-Štokavian regressive retraction of stress from any non-initial syllable that had a falling tone before the retraction: momak (<*mom.k) ‘young man’,pétak (<*pet.k) ‘Friday’. The result is a long rising accent if the syllable had pre-tonic length before the retraction, or if it was lengthened according to accentual rules.15 As with the stress transmission to pro­clitics described in relation to a.p. A, post-tonic length is found in the syllable fol­lowing the newly stressed one if the stress is moved from a long (falling) accent: gospodar ‘master’, pastir ‘shepherd’, vojnik ‘soldier’. A falling tone in polysyllabic case forms can be found in the V sg of a num­ber of nouns denominating (male) persons: V sg d.bilu ‘idiot’,č.dače ‘eccentric’, j.nače ‘hero’, l.đače ‘lunatic’, vo.jniče ‘soldier’. A falling tone is also found in G pl p.taka ‘Fridays’,p.vaca ‘roosters’, whereas other examples have afalling: rising variation in G plmo.maka/momáka ‘young men’, po.slova/poslova ‘jobs’. 12 The noun does not have a plural form, but a collective one, which declines like e-type nouns, but remains a.p. A: Nbr.ća, G br.će,D br.ći, etc. 13 The L sg form differs from the D sg. Declension: NA sg o.bičaj, G sg o.bičaja, D sg o.bičaju, L sg običáju, I sg o.bičajon/o.bičajen, N(V) pl o.bičaji, G pl o.bičaja, DLI pl o.bičajin/ o.bičajima(n), A pl o.bičaje. 14 Stress movement to the proclitic is possible in these case forms. 15 Cf. Ćurković (2014: 106-112), Kapović (2003, 2005, 2006a, 2008, 2010, 2015). Tables 5-8 show examples of short and long monosyllabic a.p. B nouns, as well as polysyllabic nouns with and without post-tonic length. Table 5: Declension of k.ń ‘horse’ sg pl N ko.ń końi G końa / o. końa kóńa / o. kóńa D końu końin/końima(n) A końa / na końa końe / za końe V ko.ńu końi L o końu o końin/końima(n) I końon/końen końin/końima(n) Table 6: Declension of kl.č ‘key’ sg pl N kl.č klúči G klúča / o. klúča klúča / o. klúča D klúču klúčin/klúčima(n) A kl.č / na kluč klúče / na klúče V kl.ču klúči L o klúču o klúčin/klúčima(n) I klúčon/klúčen klúčin/klúčima(n) Table 7: Declension of lóvac ‘hunter’ sg pl N lóvac lóvci G lóvca / o. lóvca l.vaca / o. lovaca D lóvcu lóvcin/lóvcima(n) A lóvca / na lóvca lóvce / za lóvce V l.vče lóvci L o lóvcu o lóvcin/lóvcima(n) I lóvcon lóvcin/lóvcima(n) Table 8: Declension of pastir ‘shepherd’ sg pl N pastir pastíri G pastíra / o. pastíra pastíra / o. pastíra D pastíru pastírin/pastírima(n) A pastíra / na pastíra pastíre / na pastíre V p.stiru pastíri L o pastíru o pastírin/pastírima(n) I pastíron pastírin/pastírima(n) Nouns that belong to a.p. B: b.k ‘bull’, b.ž ‘pea’, b.r ‘pine’, br.st ‘elm’, do.m ‘home’, đ.k ‘pupil’, đo.n ‘sole’, gospodar ‘master’, gr.j ‘sin’, gro.. ‘grave’, g.m (and g.m) ‘bush’,ječam (G sg ječma) ‘barley’,j.ž ‘hedgehog’,klobuk ‘hat’,kl.č ‘key’,kolač ‘cookie’, ko.ń ‘horse’,kotač ‘wheel’, kovač ‘smith’,kr.l ‘king’,kr.ž ‘cross’,k.t ‘corner’,l.. ‘ash’, mijur ‘bladder’, m.r ‘peace’,momak (G sg momka) ‘young man’, n.ž ‘knife’, okvir ‘frame’, ora (G sg órla) ‘eagle’, otac (oca) ‘fa­ther’, ovan (G sg óvna) ‘ram’,p.s ‘dog’ (G sg pasa), pastir ‘shepherd’,pétak (G sg pétka) ‘Friday’,pívac (G sg pívca) ‘rooster’,posa (G sg posla) ‘job’,po.. ‘floor’, po.p ‘priest’, p.t ‘way’, r.st ‘oak’, rážań (G sg rážńa) ‘broach’, ruka. ‘sleeve’, selak ‘villager’,slo.n ‘elephant’,sno.p ‘bundle’,sp.ž ‘snail’,st. (G sg stola) ‘table’, stomak ‘stomach’, str.c ‘uncle’, st.p ‘column’, s.. ‘court’, v. (G sg vola) ‘ox’, to.p ‘cannon, top’, tvo.r ‘skunk’, vojnik ‘soldier’, zglo.. ‘joint’,zidar ‘mason’,život ‘life’, etc. 3.3 Accent paradigm C Nouns declining following the pattern of the mobile paradigm have the stress drawn to the beginning or the end of the phonetic word. The accent is initial in allcasesexceptthe L sg and GDLI pl, which have dominant suffixes and attract the stress towards the end of the word. In the local dialect of Bitelić, this results in the realization of rising accents in those case forms, unless they are generalized asfalling accents in analogy to N pl forms (see below). If the stress movestoa proclitic, the result is accent skipping; i.e., falling accents on the initial syllable of the proclitic: N sgm.st, G sgmo.sta : pr.ko mosta ‘bridge’.16 Another prominent feature of a.p. C is lengthening of monosyllabic forms (br.j ‘number’, br.. ‘ship’). The originally short vowel is seen after the addition of inflectional suffixes: G sg bro.ja, bro.da.Originally long syllables remain long after the addition of inflectional suffixes: N sg d.n, G sg d.na ‘day’; but many ex­amples are nonetheless shortened in the plural polysyllabic forms: N sg sn.., Gsg sn.ga, N pl sn.govi ‘snow’, N sgr.p, G sgr.pa, N pl r.povi ‘tail’. Tables 9-12 show examples of a.p. C for long and short monosyllabic and poly­syllabic words. 16 It should be recalled that the stress transmission seen in a.p. A results in rising tones on the last syllable of the proclitic. This is the main difference between these two a.p. types because the result of accent skipping in a.p. C is a falling accent on the first syllable of the proclitic. Table 9: Declension of gr.. ‘city’ sg pl N gr.d gr.dovi G gr.da / .z grada gradóva / gr.dova / .z gradova D gr.du gradovin/gr.dovima(n) A gr.. / . grad gr.dove V gr.de gr.dovi L u grádu u gradovin/gr.dovima(n) I gr.don gradovin/gr.dovima(n) Table 10: Declension of m.st ‘bridge’ sg pl N m.st mo.stovi G mo.sta / pr.ko mosta mostóva / o.d mostova D mo.stu mostovin/mo.stovima(n) A m.st / n. most mo.ste / n. mostove V mo.stu mo.stovi L o. mostu / na mostu na mostovin/mo.stovima(n) I mo.ston mostovin/mo.stovima(n) Table 11: Declension of k.ma. ‘piece’ sg pl N ko.ma. ko.madi G ko.mada / o.t komada komáda / iz komáda D ko.madu komádimain/komádima(n) A ko.ma. / n. komad ko.made / n. komade V ko.madu ko.madi L u komádu u komádin/komádima(n) I ko.madon komádin/komádima(n) Table 12: Declension of n.kat ‘nail’ sg pl N no.kat no.kti G no.kta / .spo nokta noktiju / sa noktiju D no.ktu noktin/noktima(n) A no.kat / . nokat no.kte / n. nokte V no.ktu no.kti L na noktu o noktin/noktima(n) I no.kton noktin/noktima(n) Nouns that belong to a.p. C:b.s ‘anger’,b.. ‘escape’,br.. ‘hill’,br.. ‘edge’,br.. (G sg bro.da) ‘ship’,br.j (G sg bro.ja) ‘number’,cv.t ‘flower’, cr.p ‘roof tile’, c../ c.. (G sg c.va) ‘worm’, č.r ‘charm’, d.h ‘breath’, d.n ‘day’,dr.. (G sg dro.ba) ‘stomach’, dr.. ‘friend’, gl.s ‘voice’, gl.. ‘mud’, gń.j (G sg gńo.ja) ‘manure’, gr.. ‘city’, kl.s ‘ear (of corn, rye)’, ko.ma. ‘piece’, kr.. ‘circle’, kv.s ‘yeast’, l.. ‘shade’,l.. (G sg l.da) ‘ice’, l.k ‘cure, form, character’, l.s ‘coffin’, l.st ‘leaf’, l.. ‘hunt’, l.j (G sg lo.ja) ‘tallow’, l.k ‘bow’, m.. (G sg m.da) ‘honey’, m.sec ‘month, moon’, ml.z ‘gush’, m.st (G sg mo.sta) ‘bridge’, mr.k ‘darkness’, mr.. ‘ant’, m.ž ‘husband’, n.z ‘row’, no.kat (G sg no.kta) ‘nail’, o.bzir ‘consideration’, p.. ‘downfall’, p.ń ‘stump’, p.r ‘wedding’, pl.men ‘flame’, pl.s ‘dance’, pl.. (Gsg plo.da) ‘fruit, offspring’, po.gle. ‘view’,pr.men ‘lock (of hair)’, p.sten ‘ring’, p.k ‘people’,r.st ‘growth’, r.. ‘order, row’, r.p ‘tail’, r.. (G sg ro.da) ‘gender, kin’, r.j (Gsg ro.ja) ‘swarm’, r.. ‘edge’,s.n ‘son’, sl.j (G sgslo.ja) ‘layer’, sl.čaj ‘case’, sm.j ‘laughter’, smr.. ‘stench’, sn.. ‘snow’, so.ko (G sg so.kola) ‘hawk’, st.n ‘flat’, st.s ‘stature’, st.. ‘shame’, sv.t ‘world, people’, š.m ‘murmur’, t.k ‘flow’,tr.. ‘trail, trace’, t.k ‘sprint’, tr.. ‘effort’, .m ‘mind’, v.k ‘wolf’, z.c ‘rab­bit’, z.. ‘wall’, zn.j (G sgzno.ja) ‘sweat’, ž.r ‘fervor’, etc. 3.4 Subtypes B-A (B-A/B) and C-A As mentioned before, certain nouns decline following one accent paradigm in the singular and another in the plural forms. In the a-type masculine noun declension, two such groups have been isolated. Both of the subtypes tend to generalize the plural forms similarly to a.p. A, whereas they aredifferent in the singular forms because the declensions belong to a.p. B and C. The nouns that belong to subtype B-A/B follow a.p. B if there is no plural infix, and, if the infix is present, the plural forms decline according to a.p. A. Tables 13-16 show examples for the accent paradigm subtypes in Bitelić. Table 13: Declension of č.s ‘moment’ (B-A) sg pl N č.s č.sovi G časa / o. časa č.sova / o. časova D času č.sovin/č.sovima(n) A č.s / za čas č.sove / na časove V č.su č.sovi L o času o časovin / č.sovima(n) I čason č.sovin/č.sovima(n) Table 14: Declension of kv.r ‘malfunction’ (B-A) sg pl N kv.r kv.rovi G kvára / o. kvára kv.rova / o. kvarova D kváru kv.rovin/kv.rovima(n) A kv.r / n. kvar kv.rove / na kvarove V kv.ru kv.rovi L u kváru kv.rovin/kv.rovima(n) I kváron kv.rovin/kv.rovima(n) Table 15: Declension of dž.p ‘pocket’ (B-A/B) sg pl pl N dž.p džepi dž.povi G džepa / iž džepa džépa / iž džépa dž.pova / iž džepova D dž.pu džepin/džepima(n) dž.povin/dž.povima(n) A dž.p / u džep džepe / u džepe dž.pove / u džepove V dž.pe džepi dž.povi L o džepu džepin/džepima(n) dž.povin/dž.povima(n) I džepon džepin/džepima(n) dž.povin/dž.povima(n) Table 16: Declension of sk.p ‘assembly’ (C-A) sg pl N sk.p sk.povi G skúpa / sa skúpa sk.pova / s. skupova D sk.pu sk.povin/sk.povima(n) A sk.p / n. skup sk.pove / n. skupove V sk.pe sk.povi L o skúpu o skupovin / sk.povima(n) I sk.pon sk.povin/sk.povima(n) Nouns that belong to a.p. B-A: č.s ‘moment’,km.t ‘peasant’,kv.r ‘malfunction’, l.š ‘corpse’,m.š ‘mouse’,ml.n ‘mill’,r.. ‘horn’. Nouns that belong to a.p. B-A/B: b.t ‘maul’, b.k ‘moustache’, č.p ‘cork’, dv.r ‘court, courtyard’,dž.p ‘pocket’,g.č ‘cramp’,ž.l ‘blister’. Nouns that belong to a.p. C-A: b.. ‘god’, bo.k ‘hip’,c.r ‘emperor’, čv.r ‘knot’, d.r ‘present’, d.. ‘debt’, n.s ‘nose’pl.g ‘plough’,r.j ‘heaven’, sk.p ‘assembly’. 4 ConClusion This article considers the NŠI local dialect of Bitelić, avillage in the vicinity of Sinj. It has been determined that it belongs to NŠI, and it wasfurther defined as one of the local dialects belonging to the continental Dalmatian subdialect, accord­ing to the division introduced in this article on the basis of recent fieldwork by the author and existing dialectology studies. The most important information about the accentual system of Bitelić is provided at the end of the article’s introduction. The synchronic inflection of a-typenounsis then introduced, along with its most prominentNŠI features. Special attention is given to differentiating the Asg case form for nouns with animate and inanimate denotations. The inflectional suf­fixes for the I sg and the plural infix -ov-are also considered, as well as their dis­tribution through NŠI. The accent paradigms are introduced by their most prominent features (stress mobility, stress position relative to the root, transmission orskipping of stress to the proclitic, and plural mergers). Each accent paradigm is further described, and examples for different inflections of the paradigms are given, followed by a list of examples that belong to the paradigm in question. The final section of the article’s central part takes subtypes of the paradigms into closer consideration and exem­plifies them. The analysis of a-type nouns in Bitelić shows that there are a number of mor­phological archaisms (e.g., the difference between the D and L sg in a.p. A and C, but with exceptions), as well as innovations (such as generalizations and analogies, or the emergence of subtypes a.p. B-A, a.p. B-A/B, and a.p. C-A) in the paradig­matic structures observed, which indicates a tendency towards generalization of the plural paradigms towards a.p. A. Nonetheless, it can be concluded that, although thelocal dialect of Bitelić differs from other NŠI local dialects in certain features, it isstill an integral part of a larger NŠI continuum, extending from its homeland in the heart of the Balkan Peninsula to the other side of the world, the Australian diaspora. bibliogRaphy Bošnjak Botica – Menac-Mihalić 2006 = Tomislava Bošnjak Botica – Mira Menac-Mihalić, Vokalizam i akcentuacija govora Lovrećana, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje (Zagreb) 32 (2006), 25-43. Čilaš Šimpraga 2010 = Ankica Čilaš Šimpraga, Ikavski štokavski govori između rijeke Krke i Neretve, in: Prinosi hrvatskoj dijalektnoj fonologiji, ed. Mijo Lončarić, Split: Književni krug – Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2010, 160-224. Ćurković 2014 =Dijana Ćurković,Govor Bitelića: doktorska disertacija, Filozofski fakultet u Ri­jeci, Rijeka: [D.Ćurković], 2014. –Duplicated manuscript. Kapović 2003 =Mate Kapović, Razvoj starih dugih samoglasa uhrvatskom i ostalim slavenskim jezicima,Filologija (Zagreb) 41 (2003), 51-82. Kapović 2005 =Mate Kapović, Nove duljine u hrvatskom jeziku (nakon općeslavenskoga razdob­lja), Filologija (Zagreb) 44 (2005), 51–62. Kapović 2006 =Mate Kapović, Toponimija sela Prapatnice u Vrgorskoj krajini, Folia onomastica Croatica (Zagreb) 15 (2006), 113–131. Kapović 2006a = Mate Kapović, Naglasne paradigme o-osnova muškoga roda u hrvatskom, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje (Zagreb) 32 (2006), 159-173. Kapović 2008 = Mate Kapović, Razvoj hrvatske akcentuacije,Filologija (Zagreb) 51 (2008), 1–39. Kapović 2010 =Mate Kapović, Naglasak o-osnova muškoga roda u hrvatskom–povijesni razvoj, Filologija (Zagreb) 54 (2010), 51–109. Kapović 2015 =Mate Kapović, Povijest hrvatske akcentuacije 1: fonetika, Zagreb: Matica hrvatska, 2015. Kurtović Budja 2009 = Ivana Kurtović Budja, Govori Makarskoga primorja (fonologija i mor­fologija): doktorska disertacija, Filozofski fakultet u Zagrebu, Zagreb: [I. Kurtović Budja], 2009. – Duplicated manuscript. Lisac 2003 =Josip Lisac,Hrvatska dijalektologija 1: hrvatski dijalekti i govori štokavskog narječja i hrvatski govori torlačkog narječja, Zagreb: Globus, 2003. Lisac 2003a =Josip Lisac, Fonologija novoštokavskoga ikavskog dijalekta, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje (Zagreb) 29 (2003), 173-180. Lisac 2005 =Josip Lisac, Proučavanja hrvatskih štokavskih organskih idioma, Kolo 1 (2005). Lisac 2006 =Josip Lisac, Hrvatska dijalektologija od 1945. do 2005., Croatica et Slavica Iadertina (Zadar) 2 (2006), 105-114. Listeš 1998 = Srećko Listeš,Klis: prošlost, toponimi, govor, Klis: Hrvatsko društvo Trpimir, 2005. Menac-Mihalić 2005 =Mira Menac-Mihalić, Frazeologija novoštokavskih ikavskih govora u Hr­vatskoj s rječnikom frazema i značenjskim kazalom s popisom sinonimnih frazema, Zagreb:Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje - Školska knjiga, 2005. Šimundić 1971 =Mate Šimundić, Govor Imotske krajine i Bekije, Djela ANUBiH (Sarajevo) 56 (1971). Tomelić Ćurlin 2012 =Marijana Tomelić Ćurlin, O fonološkim obilježjima jezika Poljičkoga statu­ta i današnjega govora Srijana, Zbornik radova Filozofskoga fakulteta u Splitu (Split) 5 (2012), 195-209. Tomelić Ćurlin – Anić 2012 =Marijana Tomelić Ćurlin –Marija Anić, Fonološki i morfološki opis kruševačkoga govora,Croatica et Slavica Iadertina (Zadar) 8 (2012), no. 2, 349-362. Tomelić Ćurlin – Ćurković 2013 =Marijana Tomelić Ćurlin –Dijana Ćurković, Jezik, virovanja i zaviti na Pelješcu,Lingua Montenegrina (Podgorica) 6 (2013), pt. 1, no. 11, 41-82. Upitnik za Hrvatski dijalektološki atlas, Belgrade, 1963 (Petar Šimunović, 1966:Sinj). povzetek Naglasne paradigme ajevskih samostalnikov moškega spola v novoštokavskem ikavskem govoru naselja Bitelić na Hrvaškem V prispevku je predstavljena imenskasklanjatev samostalnikov moškega spola novošto­kavskega ikavskega govora naselja Bitelić na Hrvaškem. Med dajalnikom in mestnikom ednine obstaja naglasno nasprotje. Za množinske sklanjatve soznačilne nekatere analo­gije in posploševanja naglasnih značilnosti. Končnica rodilnika množine je vedno dolga, končnice za dajalnik, mestnik in orodnik množine pa so se izenačile z novoštokavskimi. Primeri so razvrščeni v sinhrone naglasne paradigme A, B, C in njihove podtipe. Ocene in pOROčila Polonca šek mertük jezikoslovna in liteRaRna misel antOna vRatuše, stOletnega mladeniča cobiss: 1.19 Jezikoslovna in literarna misel Antona Vratuše: znanstvena monografija, ur.Mirko Munda,Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija – Murska Sobota: Prekmurska [! Pomurska] akademsko znanstvena unija, 2015, 440str. 0 Znanstvena monografija Jezikoslovna in literarna misel Antona Vratuše jena­stalanapobudo Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija iz Petanjcev ob stoletnici aka­demika dr. Antona Vratuše (rojen je bil 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih na Goričkem). Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija deluje v okviru Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih. Anton Vratuša je bil prvi predsednik programskega sveta fundacije,danes je njen častni in nepogrešljivi član. Z ustanoviteljem Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih, dr. Vanekom Šiftarjem, sta bila dolgoletna prijatelja. Ideja o monografiji ob počastitvi častitljivega jubileja dr. Vratuše je bila zato pričakovana. Predstaviti vse dejavnosti in udejstvovanja Antona Vratuše v eni knjigi bi bilo nemogoče. Njegovo delo se povezuje z mnogimi področji: literarni poskusi, jezi­koslovje in literarna zgodovina, bil je dejaven v politiki, razmišljal je o razvoju sa­moupravljanja in participacije v Jugoslaviji, o mednarodnih odnosih, o vprašanjih in problemih narodnih manjšin, o človekovih pravicah, trajnostnem razvoju...Na željo jubilanta je v monografiji (urednik je Mirko Munda) predstavljeno Vratuševo udejstvovanje v slavistiki, na njemu najljubšem področju. Anton Vratuša je po­vedal, da je bil najprej in predvsem »slavist, slavistika mi je bila vedno na prvem mestu, vse drugo delo pa zgolj dodatek. Zato se ji že vse od konca druge svetovne vojne, ko semmoral prevzeti druge dolžnosti, odkupujem in opravičujem, seod nje poslavljam in se –če le morem –k njej vračam« (11–12). V monografiji je zato predstavljeno jubilantovo jezikoslovno, literarnozgodovinsko in leposlovno delo. Dve razpravi – »Nouvi zákon« in »Szvéti Evangyeliomi« ter Jezik sebeborskega urbarja – sta kot faksimile objavljeni prvič. Poleg uvodnih misli predsednika Slovenske akademije znanosti in umetno­sti Tadeja Bajda in urednika monografije Mirka Munde je v monografiji sedem prispevkovoVratuševem življenju ter jezikoslovnem, literarnozgodovinskem in leposlovnem udejstvovanju, vključno z izborom iz Vratuševe bibliografije. VratuševaživljenjskapotjepodrobnopredstavljenavprispevkuMirkaMun­de Samorastnik z Goričkega.PrispeveksprikazomVratuševegaživljenjaodstira inosvetljujetudimarsikateroVratuševoodločitevzalastnoprepričanjein(znan­stveno)udejstvovanje.IzprispevkalahkovpredstavitviVratuševeživljenjskepoti razberemotudiakademikovobogatoustvarjalnodelo.»Vratušasemedštudijem na Filozofski fakulteti ni uveljavil kot odličen ter znanstveno nadarjen študent samomedsošolciinprofesorji,ampakvvsejslovenskislavističnijavnosti.Jezi­koslovneterliterarnozgodovinskerazpraveinliterarnekritikejeobjavljalvvseh pomembnejšihstrokovnihrevijahtedanjegačasainniseizogibalnitipolemičnim zapisom.«(37)Vslavistikimujebilonajbližejezikoslovje,posvetitisejename­ravalzlastidialektologiji,ajepotemnaprvomestopostavilliterarnozgodovino, izkaterejetudidiplomiralindoktoriral(naslovdisertacijejeLevec in Ljubljanski zvon).Zanimalisogapredvsem19.stoletje,Prešereninrealisti.Drugasvetovna vojnajenjegovoobetavnoslavističnoznanstvenoraziskovalnopotžalprekinilain tudipovojnimuštevilnedržavniškeinpoklicneobveznostinisoomogočaleznan­stvenoraziskovalnedejavnosti.Šeleodšestdesetihinsedemdesetihlet20.stoletja sek»svojiprviljubezni«,slavistikioziromajezikoslovjuinraziskovanjujezikov­nih razmer, vrača, kadar le more. Nadaljnjeprispevkevmonografijilahkorazdelimonatrisklope.Vprvemdelu (obsega dobro polovico monografije) je predstavljeno Vratuševojezikoslovno delo, v drugem literarnozgodovinsko in v tretjem leposlovno (in polemično) delo. 1 Vratuševojezikoslovno delo jevposebnemprispevkupredstavilMarkoJesenšek. Vratuša se je z jezikom ukvarjal v svojem zgodnjem obdobju ustvarjanja, to je preddrugosvetovnovojno.Takratjeobjavilsvojotemeljnoraziskavooprekmur­skem jeziku – Jezikovne razmere v severnem Prekmurju in slovenskem Porabju (1939 v Slovenskem jeziku).Žalsta takratvrokopisuostalidve njegoviobsežni razpravi: Leksikalni vplivi romanščine na slovenščino (1939,rokopis)ter»Nouvi zákon« in »Szvéti Evangyeliomi« (1940, rokopis).ŽekotštudentslavistikejeVratušaspremljalvsetakratpomembneinzani­miveobjaveovprašanjuprekmurskegajezika,literatureinkulture.Polemičnoje v Ljubljanskem zvonu, nato še vSodobnosti kljub Pavlovi pozitivnioceni kritično ocenildeliVilkaNovakaIzbor prekmurske književnosti in Jožef Baša-Miroslav: Prekmurske pesmi (obojeleta1937vLjubljanskem zvonu),karmujeNovakzelo zamerilin ga označil kot »mladega zaletenca, toda zelo sposobnega« (30). Vra­tuševa polemika z rojakom Novakom je bila (pre)ostra, toda imela je pozitivne posledice.Novakjevsvojidrugi,obsežnejšiizdaji,vIzboru prekmurskega slo­vstva (1976),vvelikimeriupoštevalVratuševokritikoinzahtevo,dajevédenje oprekmurskemjezikuinknjiževnostiSlovencemtrebapredstavitiboljnatančno, premišljeno in sistematično. Vratuševa ugotovitev, ki jo je podal v svoji temeljni raziskavi o prekmur­skem jeziku Jezikovne razmere v severnem Prekmurju in slovenskem Porabju, »dajedosedanje znanje o prekmurščini dokaj površno in v marsičem nezadostno« (Anton Vratuša, Jezikovne razmere v severnem Prekmurju in slovenskem Porabju, Slovenski jezik 2 (1939), 220), je do neke mere aktualna še danes, čeprav je véde­nje o prekmurskem knjižnem jeziku v sodobnosti zlasti po zaslugi Martine Orožen in Marka Jesenška zelo izpopolnjeno in dodelano. Vratuša je za svoje jezikoslovno delo (po znanih in dostopnih podatkih) dvak­rat dobil svetosavsko nagrado ljubljanske univerze: leta 1939 za (žal neohranjeno) nalogo Opis govora v Dolnji Slaveči in nje okolici na Goričkem in leta 1940 za nalogo Leksikalni vplivi romanščine na slovenščino (ohranjena, a neobjavljena). Po Jesenšku oboje kaže, da se je Vratuša konec tridesetih let 20. stoletja razvijal »v pomembnega strokovnjaka napodročju raziskovanja prekmurskega jezika in na­rečja« (80) in da je tik pred drugo svetovno vojno »veljal za prvega in najboljšega mladega poznavalca jezikovnih razmer v Prekmurju, še posebno pa sta ga zani­mala jezik prekmurskih pisateljev in prekmursko narečje« (81). S slovenističnega oz. dialektološkega stališča je prava škoda, ker je druga svetovna vojna prekinila Vratuševo znanstveno pot in jo nato usmerila drugam. Zinka Zorko in Anja Benko sta pripravili poglavje Prekmursko narečje.Di­alektologi prekmursko narečje skupaj s slovenskogoriškim, prleškim in haloškim narečjem uvrščajo v panonsko narečno skupino ter ga delijo na tri podnarečja: ravénsko, dólinsko in goríčko. Avtorici vsako podnarečje posebej predstavljata na glasoslovni, oblikoslovni in leksikalni ravnini. Prispevek zaključujeta zizsekom iz Vratuševe razprave Jezikovne razmere v severnem Prekmurju in slovenskem Porabju. Posebno vrednost monografije o Antonu Vratuši predstavlja prva objava Vra­tuševe obsežne študije (na 59 straneh) o jeziku Nouvega zákona Števana Küzmiča in Szvétih evangyeliomov Mikloša Küzmiča z naslovom »Nouvi zákon« in »Szvéti Evangyeliomi«. Gre za razpravo, katere rokopis je konec leta 1940 Vratuša od­dal Časopisu za zgodovino in narodopisje, vendar zaradi vojnih razmer ni bila natisnjena. Rokopis, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, je bil leta 1974 delno objavljen v Zborniku Štefana Küzmiča, v celoti pa šele v predstavljeni monografi­ji. Na naslovni strani je avtorjev podpis (Vratuša Anton), na zadnji strani pa se je avtor pod razdelkom Pripomba podpisal z Vran. Iz Mundovega zapisa (na straneh 19 in 20) lahko razberemo, da je bil Vran eden od Vratuševih psevdonimov (poleg Slavečki Vran in profesor Urban). V monografiji je prvič objavljena tudi Vratuševa študija Jezik sebeborskega urbarja, ki se je ohranila med pisno zapuščino Vratuševega prijatelja dr. VanekaŠiftarja; tudi to študijo hranijo v Pokrajinskem arhivu Maribor. Za lažjo umestitevrazprave v čas in prostor je pred Vratuševo razpravo prispevek Gordane Šövegeš Lipovšek Družbenoekonomski vidiki prekmurskih terezijanskih urbarjev. Prek­murski terezijanski urbarji (uvedeni v času vladanja cesarice Marije Terezije) so bili pisani vlatinskem, nemškem, madžarskem in prekmurskem jeziku, odvisno od narodnosti večinskega prebivalstva vvasi. V monografiji je objavljenih šest posnetkovsebeborskegaurbarja,natopaVratuševarazpravaojezikuvomenje­nemurbarju.Vratušajesebeborskiurbaranaliziralželeta1940,ajebilarazpra­vadoizidaobravnavanemonografijeneobjavljena.Jeziksebeborskegaurbarjaje predstavilvpetihpodpoglavjihprvegadelarazprave:1.Črkopis,2.Glasoslovje, 3.Naglas,4.Oblikoslovjein5.Sintaksa.Vdrugemdelurazpravejeseznamokrog dvestoprekmurskihinkajkavskihbesed.Vratušaugotavlja,dajevvsehstarejših prekmurskihbesedilihopazitivečjialimanjšivplivkajkavščine,todanitipriAbe­cedariju izleta1725nizdalečtolikokajkavskihelementov,kotjihvsebujesebe­borskiurbar.Čepravprevajalecurbarjaniznan,jeVratušaprepričan,dažezaradi »močne prekmurske knjižne tradicije na eni in močnih kajkavskih potez« (237) v omenjenem besedilu na drugi strani ni bil domačin, Prekmurec. Moral je biti Neprekmurec,Hrvat(kajkavec),kipajepoznaltudištokavskejezikovneposeb­nosti.Vurbarjunajdemočistoprekmurskeoziromavzhodnoslovenskejezikovne posebnostiintuditake,kisoaliskupneprekmurščiniinkajkavščinialipalastne edino kajkavščini in z njo vred deloma štokavščini. 2 V drugem delu monografije je Anton Vratuša predstavljen kot literarni zgodo­vinar.MatjažKmeclvpoglavjuAnton Vratuša – literarni zgodovinar prikazuje Vratuševoliterarnozgodovinskodeloodprvihobjavdodoktorskedisertacije,toje odtridesetihlet20.stoletjadozačetkadrugesvetovnevojneleta1941.Ugotavlja, da jeVratuša »veljal za eneganajboljnadarjenih, delavnih in obetajočih literar­nihzgodovinarjevmladegarodu«(244).VrhVratuševegaliterarnozgodovinskega delovanja je razprava Levec in Ljubljanski zvon, s katero je leta 1941 pridobil doktorskinaziv.Kmecljojenakratkopredstavil.Razprava(79strani)jevmono­grafijiobjavljenavceloti.Boljkotponovnaobjava(razpravajeprostodostopna naspletu)bibila dobrodošla(še)obsežnejša znanstvena razpravaonjej. Ponovno jeobjavljenatudiVratuševakritikaDva Prešerna (12strani),kijebilaprvičobja­vljenaleta1939vDomu in svetu.Grezaprimerjalno-kritičniprikazdvehromanov o Prešernu – Slodnjakovega Neiztrohnjeno srce (1938) in Romana o Prešernu (1937) Ilke Vaštetove. Tudi ta razprava je sicer prosto dostopna na spletu. 3 TretjepoglavjeVratuševegaustvarjanja–literat in polemik ter vračanje k sla­vistiki – opisuje Franci Just v prispevku Anton Vratuša v presečišču literarnih žanrov.JustnakratkoopišeVratuševoliterarnoustvarjanje.Zaponovnoobjavo stabilivmonografijoizbraniVratuševodrugoleposlovnodelo,črticaSvoji ma­teri! (1stran),kijebilaprvičobjavljenavNovinah leta1936(grezaslavospev materini dobroti, marljivosti, razdajanju za otroke in skrbi za dom), in njegova prvaprogramskapesemValeta 1937 (4strani),kijebilaprvičobjavljenavMla­dem Prekmurcu leta 1938/39 (gre za etično budnico, naslovljeno na avtorjevo generacijoobzaključkugimnazijskegašolanja).JustsedotaknetudiVratušekot gledališkegainliterarnegakritika. Za objavovmonografijistabili izbraniVra­tuševa gledališka kritika Drama v slovenskem Narodnem gledališču v letu 1939/40 (11strani),prvičobjavljenavDomu in svetu leta 1940, ter literarna kritika Svet Miška Kranjca (15strani),prvičobjavljenavDomu in svetu leta1939.SkritikamaKranj­čevegaliterarnegadela(M. Kranjca roman Zalesje se prebuja (1938)inSvet Miška Kranjca (1939)) se je Vratuša vključil v boj za pravo podobo Prekmurja, po Justu (358) v t. i. prekmursko jezikovno vojno. V začetku tridesetih let 20. stoletja je v Prekmurjunamrečprišlodojezikovno-kulturnediferenciacije.Vratušasejetakratod­ločnopostavilnastranNovin –temeljnjihovejezikovnepolitikejebilanadaljnjaraba prekmurščine(nasprotiSlovenskemukatoliškemuakademskemudruštvuZavednost, kisijeprizadevalozauporaboknjižneslovenščine;podobennazorjeimeltudiKlub prekmurskihakademikov).KersejeMiškoKranjec,prekmurskipisec,»oddaljil«od do tedaj značilnega prekmurskega pisanja, so ga Vratuša in somišljeniki zavrnili in obsodili.NisosestrinjalisKranjčevimprikazovanjemPrekmurja(prekmurskegačlo­veka,matere/ženske,duhovnika).GledenaslavospevmaterivčrticiSvoji materi! je Vratuševa obsodba Kranjca razumljiva. 4 Vzadnjemdelumonografije(411–432)jeFrancKuzmičpredstavilizborizbibliografi­jeAntonaVratuše.GrezapomembenprispevekkpoznavanjuVratuševegaustvarjanja inudejstvovanja.Bibliografijajerazdeljenavštiritematskesklope:slavističneobjave (jezikoslovni,literarniinjezikovnizapisi,recenzijeinpolemike),leposlovneobjave, rokopisno gradivo in ustvarjalnost na drugih področjih. 5 IzznanstvenemonografijeJezikoslovna in literarna misel Antona Vratuše jemogoče razbrati, da je bil glavni namen predstaviti Vratuševo jezikoslovno, literarnozgodo­vinskoinleposlovnoudejstvovanjeoziromaopozoritinanjegovadelanaobravnavanih izbranihpodročjih,nepatehdel(vsajnevvečjimeri)kritičnoosvetliti.Tougotovitev potrjujetudi(urednikova)odločitevzaobjavofaksimilovšestihVratuševihrazpravin literarnihdel.Takostavmonografijiponovnoobjavljeniliterarnozgodovinskirazpravi Levec in Ljubljanski zvon (79strani),skaterojeVratušaleta1941pridobildoktorski naziv, in Dva Prešerna (12strani,prvičobjavljenaleta1939).Vmonografijistaob­javljenitudiVratuševiliterarnideli,črticaSvoji materi! (1stran,prvičobjavljenaleta 1936)inpesemValeta 1937 (4strani,prvičobjavljena1938/39),tergledališkiinlite­rarni kritiki – Drama v slovenskem Narodnem gledališču v letu 1939/40 (11strani,prvič objavljena leta 1940) in Svet Miška Kranjca (15 strani, prvič objavljena leta 1939). Kot kaže Kuzmičev pregled Vratuševe bibliografije, je v rokopisu ostala le enaVratuševarazprava–Leksikalni vplivi romanščine na slovenščino (1939).Za­njojeVratušaleta1940dobilcelosvetosavskonagrado,zatojezeloškoda,dani našlaprostoravomenjenimonografiji.Resje,dagrezaobsežnorazpravo(83stra­ni/listov),todatudinekateredrugeponovnoobjavljenerazpravesoobsežne.Ker sonekatereodnjihceloprostodostopnenaspletu(naportaludLib),bibilavklju­čitevinstemprvaobjavaomenjenerazpravešekakodobrodošla,čenekarnujna. V monografiji poleg tega pogrešam tudi večji poudarek oziroma izposta­vitevpomena(tudi)Vratuševeskrbizaprekmurščinooziromazavztrajanjepri prekmurščinikljubukazominnavodilomorabiknjižneslovenščine.Omenjeno jevsvojemprispevkušenajboljpoudarilliterarnizgodovinarFranciJust.Vloga AntonaVratuše prioblikovanjuinohranjanjuprekmurskegaknjižnegajezikabi lahko bila bolj poudarjena. Odločitev za prekmurski knjižni jezik je Slovence v Prekmurjupovezovala.NarodnozavedniPrekmurcisomedSlovencinalevistrani Mureširiliinohranjalislovenskogovorjenoinzapisanobesedo,pričemersose odločilizasvojorazličicoknjižnega jezikainkljubnačrtni madžarizacijikrepili narodnozavestinohranjalisvojjezik.Mogočesešepremalozavedamo,dajihje odločitevza prekmurski jezikrešilain da jetudizatoPrekmurjedanes nasrečo slovensko. Janez orešnik moji spomini na obdobje, v kateRem sem se ukvaRjal s tvORbenO slOvnicO (1964–1978) cobiss: 1.04 Tvorbena slovnica je vstopila v moje strokovno življenje šele leta 1964. Pred tem sem študiral dve leti (1959–1961) v Kobenhavnu in eno leto (1962/63) na Filozofski fakulteti v Zagrebu. V tem času nisem slišal niti besedice o tvorbeni slovnici.NaDanskemjeprevladovalaHjelmslevovašola,vZagrebupastruktu­ralizem,predvsemameriškeusmeritve.(Kotsemrazumeliztedanjihpogovorov s prof. Radoslavom Katičićem, je v Zagrebu on, in najbrž samo on, poznal tudi Hjelmslevovo delo.) Pozno v letu 1964 ali zgodaj v letu 1965 je kratko obiskal Ljubljano, to­rejFilozofskofakulteto,ameriškislavistWaylesBrowne,poštudijunauniverzi HarvardpodiplomecnaMIT,vendarnaenoletnemizpopolnjevanjupriprofesor­jih Pavlu in Milki Ivić v Novem Sadu. Wayles mi je pravil o Chomskem in o njegovi monografiji Skladenjske zgradbe (Chomsky 1957). Na papirju mi je z zgledompredstavil,kakojetakratdelovalatvorbenaslovnica.Pritegnilomeje,da jeChomskyposvečalnajvečpozornostiskladnji(medtemkosobileprejšnješole prav skladnjo zanemarjale). Akademskoleto1965/66sempreživelnauniverzivReykjavíku.Srečalsem vrstoAmeričanov,kisokotjazprišlitjanaizpopolnjevanje.Obilosmosepogo­varjalitudiotvorbenislovnici.Potejpoglobitvisemsežepočutiltakomočnega, dasemleta1967vJezikuinslovstvuobjavilkratkoVabilokpreučevanjutransfor­macijskegenerativneslovnice(Orešnik1967).Tojebiloprvobesedilootvorbeni slovnici v slovenščini in na Slovenskem. Bivanje v tujini sem nadaljeval v študijskem letu 1969/70, in sicer na uni­verziHarvard,odkodersemhodiltudinapolureoddaljeniMIT,kjerjedeloval Chomsky.Prinjegovihpredavanjihsemvztrajalvseleto,vendarnedabikajra­zumel;Chomskyniimelpoukazaštudente,temvečjesamozaposvečeneglasno razmišljalosvojihnajnovejšihhipotezah,izmedkaterihjenekaterepoznejezavr­gel,drugeparazvijalnaprej.Menisobilanjegovaizvajanjapretežka,kerodprej nisem imel potrebne podlage. Medtem je bila leta 1968 izšla monografija Halleja in Chomskega z naslo­vom Glasovni ustroj angleščine (Chomsky – Halle 1968). Ta knjiga se je med mojimbivanjemvZDAobilnoobravnavalainrazlagala,takodasemseiznjein obnjejdodobraseznanilstvorbenofonologijo(kijetakratzajemalaglasoslovje, fonematiko,oblikoglasjeinoblikoslovje).Ta vednostmi jepoznejekoristilapri preučevanju islandščine. NaHarvardusemseseznanilsknjigoRadaLenčka(Lenček1966),vkaterije kotdodatekizšelLuntovimenitnifonološkiopisslovenskespregatve,karjeprva tvorbena objava o slovenščini sploh. MedsedenjemvkarneverjetnobogatiknjižniciHarvardasemnapisalštudijo o»šibkem«(alipravilnem)konjunktivupreteritaislandskih»krepkih«(alinepra­vilnih)glagolov.Zgled:konjunktivpreteritanepravilnegaglagoladeyja ‘umreti’ seglasida-i,pogovornopaserabitudišibka/pravilnaoblikada-.-i.Oblikekot slednjosembilpreučevalževReykjavíku,amiislandskikolegikarnisoverjeli, daseprinjihgovorituditipda.i.Dabikolegespreobrnil,semnajprejizbrskal vseprimerketakihoblikizzgodovinskihvirovjezikainjihobdelalfilološko.Na koncusem»napačnim«oblikamdodaltvorbenorazlago.Študijajeizšlaleta1971 na Švedskem (Orešnik 1971) in je bila zaradi zaključnega dela prva slovenska mednarodna objava o tvorbeni slovnici. Študija še dandanes (2016) ni presežena. Nadaljevanjejepovezanozimenomtedajpomembnegaameriškegatvorbeni­kaDavidaPerlmutterja.Meddrugimsejevšestdesetihletihposvečalraziskavam naslonkvromanskihjezikih,zlastinaslonskeganiza.Ssvojimidognanjinatem področjunibilzadovoljen,zatojesklenildelonadaljevatisširjenjemgradivske podlage.Priiskanjuprimernihjezikovjepostalpozorennaslovenščino.Verjetno mujepritemsvetovalWaylesBrowne,kisogažetakratprištevalimedglavne ameriške strokovnjake za južnoslovanske jezike. Perlmutter je leta 1972 prišel za dva meseca v Ljubljano. Njegov informator pri preučevanju slovenskega na­slonskeganizasembiljaz.Snovsejepohudemnaporupokazalakotpretežavna. Zadregajeizviralaizzdruževanjanaslonkdvehalivečglagolovpriprvemglagolu stavka ali stavčja. Ni se namreč dalo določiti, kdaj je združevanje dovoljeno in kdajne.Naprimer,izdovolil mu je kupiti ga in iz dovolil je kupiti mu ga sesme narediti(dvoumno)dovolil mu ga je kupiti.Nasprotnosedovolil mi je pomagati mu nedaskrčitivdovolil mi mu je pomagati.Zapomočsvazaprosilaznanoslove­nistko Bredo Pogorelec, a tudi ona problema ni zmogla. Stvaršedandanes (2016) ni razvozlana. Perlmuttersejevdalvusodoinnaslonskinizopustil.Lotilasvase(najbrž spet na nasvet Waylesa Browna Perlmutterju) navezovalnega tožilnika (zgled: Kateri kruh hočete, belega ali črnega?). Perlmutter ga je angleško imenoval orphan accusative ‘osirotelitožilnik’.Tusobiladejstvajasnainnastalaje(pred­vsem po Perlmutterjevi zaslugi) zajetna študija; objavljena je bila leta 1973 v zborniku v čast Morrisu Halleju (Perlmutter – Orešnik 1973). To je bila prva tvorbena študija o slovenski skladnji; razpravni jezik je bilaangleščina. Študijajezbudilapozornost;štejesezazgodnjeklasičnodelotvorbeneslov­nice.(Menijekasnejepomagala,kadarsemiskalstikzameriškimijezikoslovci, ki meodprej osebnonisopoznali.)Želel sem,dabi Slavističnarevija priobčila slovenski prevod, a uredništvo je objavo odklonilo. (Nemški prevod: Perlmutter– Orešnik 1974.) V zadnjih letih (po 2000) je navezovalni tožilnik spet predmet raz­iskav. Gradivsko se ne da veliko dodati, a razlaga pojava se zlagoma nadomešča s sedanjo različico tvorbenega pristopa. V času tega dogajanja nisem bil več edini tvorbenik v Sloveniji. Leta 1972 je mlada slovenska jezikoslovka Milena Milojević Sheppard naFilozofski fakulteti vLjubljani končala diplomsko nalogo iz tvorbene slovnice (Milojević Sheppard 1972; mentor Janez Orešnik). Leta 1974 je na Univerzi v Beogradu zaključila magisterij (Milojević Sheppard 1974a, skrajšani natis 1974b). Tema: osebni in povratni zaimki v okviru tvorbene slovnice (mentor Ranko Bugarski). Po študiji o islandskem konjunktivu preterita sem nadaljeval raziskovanje islandskega jezika, in sicer na fonološkem področju. V duhu tvorbene slovnice sem obravnaval zlasti t.i. ujevski preglas (na primer v Orešnik 1975). Če je v končnici glas u, se morebitni a v zlogih pred njim spremeni po naslednjem pravilu: naglašenia (vse besede sonaglašene na prvem zlogu!) preide v ö,nenaglašenia pa v u.Na primer, dajalnik množine osnove safna.-‘zbirka, zbiranje’ se končuje na-um, zato seta sklon uresniči kot söfnu.-um.Obdelalsem pričakovani potek ujevskega preglasa, samo omenil pa sem izjeme, npr. prehod nenaglašenega a v ö in pojavljanje dveh ö v isti besedi. Zadrega s takimi izjemami še dandanes (2016) ni odpravljena. Okoli 1978 sem tvorbeno slovnico opustil in se podal v vode naravnega jezi­koslovja. Razloge za odhod iz tvorbene slovnice sempojasnil leta 2007 vpreda­vanju na SAZU (predavanje je natisnjeno v Orešnik 2015: 54–64). Z islandščino sem se ukvarjalše kakih deset nadaljnjih let, vendar zvečine s filološkimi vpraša­nji. Tvorbeno slovnico v neki meri še vedno spremljam, a ne razumem vsega, kar preberem. Za pomoč se zahvaljujem Mileni Sheppard in Waylesu Brownu. navedenke Chomsky 1957 = Noam Chomsky,Syntactic structures, Den Haag: Mouton, 1957. Chomsky – Halle 1968 =Noam Chomsky –Morris Halle, The sound pattern of English, New York: Harper & Row, 1968. Lenček 1966 =Rado L. Lenček, The verb pattern of Contemporary Standard Slovene: with an attempt at a generative description of the Slovene verb by Horace G. Lunt, Wiesbaden: Harrassowitz, 1966. Milojević Sheppard 1972 =Milena Milojević Sheppard, Pronouns and Reflexives, diplomsko delo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana: [M. Milojević Sheppard], 1972. – Razmnoženo. Milojević Sheppard 1974a = Milena Milojević Sheppard, Pronominalization and reflexiviza­ tion in transformational grammar,magistrsko delo, Filološka fakulteta vBeogradu, Beograd: [M.Milojević Sheppard], 1974. – Razmnoženo. – Skrajšani natis: Milojević Sheppard 1974b. Milojević Sheppard 1974b =Milena Milojević Sheppard, Pronominalization and reflexivization in transformational grammar,Živi jezici (Beograd) 16 (1974), št. 1–4, 91–108. Orešnik 1967 =Janez Orešnik, Vabilo k preučevanjutransformacijske generativne slovnice, Jezik in slovstvo (Ljubljana) 12 (1967), 83–86. Orešnik 1971 =Janez Orešnik, On someweak preterite subjunctives of otherwise strong verbs in Modern Icelandic,Arkiv för nordisk filologi (Lund) 86 (1971), 139–178. Orešnik 1975 = Janez Orešnik, The Modern Icelandic u-umlaut rule, v: The Nordic Languages and Modern Linguistics 2: Proceedings of the Second International Conference of Nordic and General Linguistics, University of Umea, ur. Karl Hampus Dahlstedt, Stockholm: Almqvist & Wiksell, 1975, 621–630. Orešnik 2015 =Janez Orešnik, Naravna skladnja, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in um­etnosti, 2015 (Dela razreda za filološke in literarne vede 65). Perlmutter – Orešnik 1973 = David M. Perlmutter – Janez Orešnik, Language particular rules and explanation in syntax, v: A Festschrift for Morris Halle,ur.Stephen A. Anderson –Paul Kiparsky, New York: Holt, Reinhart & Winston, 1973, 419–459. Perlmutter – Orešnik 1974 = David M. Perlmutter – Janez Orešnik, Einzelsprachliche Regeln und Erklärung in der Syntax, v: Syntax und generative Grammatik,ur.Ferenc Kiefer –David M.Perlmutter, Frankfurt am Main: Athenaion, 1974, 161–230. jubileji FotoMarko Zaplatil Jakob müller dR. maRjeta humaR: Ob življenjskem jubileju cobiss: 1.04 Marjeta Humar, rojena Sluga (Kamnik, 1946), je začela delati v leksikološki sek­ciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU septembra 1974; leto poprej je naFilozofski fakulteti Univerze vLjubljani diplomirala iz primerjalne književnosti in še prej iz slovenskega jezika in književnosti;pet let je poučevala slovenščino na osnovni šoli, študirala, ustvarila družino in postala mati prve hčer­ke in sina. V trigeneracijskem slovarskem kolektivu pod neformalnim vodstvom prof. Staneta Suhadolnika je kmalu spoznala temeljni koncept modernega slova­ropisja: ugotavljanje prevladujoče jezikovne prakse in zvrstno-funkcijsko vredno­tenje besedja. Kot soavtorica Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ)3–5 (1979–1991), ki je izšel v štirih ponatisih, petih elektronskih izdajah in drugi, delo­ma prenovljeni in dopolnjeni izdaji, je slovnično, zvrstno in pomensko analizirala in predstavljala besedje in izrazje štirih najobsežnejših, odprtih besednih vrst in sodelovala pri revizijski, končni redakciji prve izdaje. Ob tem osrednjem in obsežnem leksikografskem delu je leta 1984 zače­la sodelovati tudi pri Papirniškem terminološkem slovarju (1996),skaterim je postavila vzorčni model kvalitetnih terminoloških slovarjev, ki soznjenimso­delovanjem nastali na inštitutu v naslednjih dveh desetletjih. Še pred zaključkom velikega slovarskega projekta je bila sourednica Besedišča slovenskega jezika (1987),vkaterem je bilo zajetih nad 180.000 vSSKJnesprejetih besed, vletih 1991–1992 je sodelovala v projektni skupini za enozvezkovnik, leta 1992 je začela delati tudi v terminološki sekciji inštituta, pet let pozneje pa je bila ime­novanazanjegovo vodjo. Sekcija je kmalu postala zelo uspešna enota inštituta in je bila dolgo edina opremljena tudi z redaktorskim računalniškim programom. V dveh desetletjih je kot soavtorica sodelovala pri desetih terminoloških slovar­jih: že navedenem papirniškem (1996), planinskem (2002), gemološkem (2005), geografskem (2005), gledališkem (2007), farmacevtskem (2011), tolkalnem (2014), urbanističnem (2015), v letih 2009–2013 pa pri ustavljenem vojaškem; s Carlom Muccijem je izdelala izčrpen slovensko-italijanski in italijansko-sloven­ski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij; leta dolgo je sodelova­la pri tehniškem, umetnostnem, metalurškem, veterinarskem in drugih slovarjih; za knjižno izdajo je pripravila pravni terminološki slovar (z izrazjem do leta 1991), sodelovala pri zasnovi in gradivih za slovar pravnega izrazja Evropske unijeinzaslovarsodobnegaslovenskegaprava;polegtegajespodbujalanasta­janje slovarja slovenskega pravnozgodovinskega izrazja. V letih 1996–2002 je sodelovala v evropskih terminoloških organizacijah: InternationalFederationofTerminologyCentersandBanksinvInternationalOr­ganizationforUnificationofTerminologicalNeologisms(obojeVaršava),ševed­nopaječlanicaEuropeanAssociationforTerminology(Bruselj),kjerjebiladva mandata(2006–2010)članicaupravnegaodbora.Zreferatijesodelovalanaštevil­nihmednarodnihterminološkihsimpozijih,kongresihinkonferencah:vBeogradu 1981,vZagrebu1989,1997,2001,2005,vVaršavi1995,1997,1999,2001,2004, vRimu1998,vOpatijiinBruslju2006,vDublinu2007,vGatineauju(Kanada) 2008,vGradcuinBudimpešti2010,vBukarešti2011;vSlovenijijenastopilana večkottridesetihjezikoslovnihsimpozijih,zborovanjihinposvetih:vLjubljani, Pišecah, Kamniku, Mariboru, Novi Gorici, Hočah, Celju itd. Po letu 1996 je organizirala in vodila štiri jezikoslovne simpozije: Sloven­sko naravoslovno-tehnično izrazje (1998), Terminologija v času globalizacije / Terminology at Time of Globalization (2004), Terminologija in sodobna termi­nografija (2009) in Nacionalni jeziki v visokem šolstvu / National languages in Higher Education (2010);dvazgodovinskasimpozija:oFrancuMihaeluPaglovcu (1679–1759)inoJurijuJaplju(1744–1807)–vsakodnavedenihjebilzaključenz obsežnimmonografskimzbornikom;leta1995jeprevzelauredništvobienalnega Kamniškega zbornika, vletih1992–1996je–obvsemdrugem–tudipredavala poslovno-uradovalnoslovenščinonaVišjioz.Visokiupravnišoli,povrhuvsega pajevpisalašepodiplomskištudij.Pointenzivneminpoldrugodesetletjetrajajo­čempolitičnemangažmajuterobplodnemkulturnemdelovanju–uredilajeenajst zvezkov Kamniškega zbornika,souredilapolitičnizbornikDemos na Kamniškem (2010),vkateremjeobjavilasvojopolitičnobiografijo,inzbornikpričevanjpri­silnomobiliziranihvnemškovojsko(2013)terpostalaspiritus agens kamniške­gadružbeno,kulturnoininformativnonadvsedelovnegaDruštvasv.Jakoba–je doktorskištudijleta2013zaključilanaFilozofskifakultetiUniverzevMariboruz disertacijoProtipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku na primeru terminolo­ških slovarjev, ki je leta 2016 izšla tudi kot monografija. Kotzunanja(upokojena)sodelavkaInštitutazaslovenskijezikFranaRamov­ša še vedno sodeluje pri več terminoloških slovarjih. Obštevilnihinkvalitetnihleksikografskihinterminografskihdelihjetudiavtorica večkot230jezikoslovnihrazprav,člankovinzapisov,objavljenihvdomačihin tujih strokovnih publikacijah. Dosrededevetdesetihlet20.stoletjaprevladujejoleksikografsketeme:tipo­logija v SSKJ nesprejetega besedja, sinonimi v zvezi z zvrstnostjo, pogostnostjo in prevzetostjobesedja,tipološkaanalizauslovarjenegapesniškegabesedja;lastnoi­mensko besedje v starejših slovenskih besedilih in slovarjih, pomembnost pona­zarjalnega gradiva v splošnih in njegova nepotrebnost v terminoloških slovarjih, slovarskonormiranje,tj.vrednotenjebesedjanapodlagiprevladujočerabezozna­čevalniki(kvalifikatorji)insopomenkamiterspobudozasprostitevnekaterihto­gih in v rabi močno omajanih jezikoslovnih predpisov. Pozneje prevladujejo terminološke in terminografske teme: vključevanje mednarodnega izrazja v slovenščino, pomenski opisi v terminografiji, tipologija žargonskegaizrazja,sodobniprocesinapodročjuslovansketerminologijeinter­minografije,protipomenskostvterminološkihslovarjih,slovaropisnoizrazje,an­glizmiinslovenskaterminografija,stilnazaznamovanostvterminografiji,analize uslovarjenegapapirniškega,gorniškega,gledališkega,pravnegainfarmacevtske­ga izrazja, pregledi zgodovinske in sodobne slovenske terminografije... Temeljnaspoznanjanjenihobjavsotale.Terminografijazajemadejanskojezi­kovnorabo,takopisnokotustno.Priuslovarjanjunajsodelujejopodročniintermi­nografskistrokovnjaki.Vnasprotjusteoretičnimipostulatioustaljenosti,neozna­čenosti in nevariantnosti terminov ugotavlja sorazmerno veliko stopnjo izrazne neustaljenosti, zvrstnosti in sopomenskosti. Terminološki slovar izrazje uslovari, slovnično,zvrstnoinnavadnotudipomenskoopišeternormira,tj.ovrednotiglede napogostnost,nezaznamovanostinsistemskoustreznost.Zaradikomunikacijskih potrebsopotrebnitujejezičniustrezniki.Vsakterminjeiztočnicaoz.samostojna slovarska enota, v kateri so lahko dodatno navedeni pomensko sorodni izrazi in vse druge besedne zveze uslovarjene iztočnice. Terminološki slovarji vključuje­jotudižargonskeizraze,kijihbesedotvorno,sobesedilno,poimenovalno,izvorno in zvrstno podrobneje analizira, vendar njihovi označevalniki v slovarjih variira­jo. Terminološki slovar lahko prinaša poimenovanja za pojme, ki v nacionalnem jeziku še niso poimenovani. Glede prevzetih neizimenskih izrazov opozarja na tendenco,daseizgovorno,oblikoslovnointudipisnopodomačujejo,kalkirajoali ustvarjalno poimenujejo, le izjemoma ostajajo citatni, njihov zapis in ovrednotenje padoločavečinskaraba.Terminografskerazlagenavadnonisoizčrpnestrokovne definicije,temvečdovoljtočnienopovednipomenskiopisi,nujnosprejemljiviza strokovnjake,razumljivipatudinestrokovnjakom.Ponazoritveniprimerivtermi­nološkihslovarjihnačelnonisopotrebni,zelokoristnepasoslikovneponazoritve inraznepreglednice.Delanjeslovarjaimatriglavnefaze:načrtovalno:določitev ciljnegauporabnika,namena,obsegaintipaslovarja;pripravljalno:določitevbe­sedilnih virov, nabor gradiva in določitev iztočnic; in obdelovalno: jezikoslovna inzvrstnaobdelavaiztočnicjesplošna,pomenskainustrezničnapajeodvisnaod izbranega tipa slovarja. Razen osrednjega, slovarskega dela obsegajo terminolo­škislovarjitudiseznamuporabljenihvirovinupoštevaneliterature,priprevodnih (ustrezničnih) slovarjih pa tudi dvojezične slovarje s tujim izrazom kot iztočnico. Terminološki slovarji so pomembni za razvoj strok, za strokovno izobraže­vanje,zastrokovnoinposlovno komuniciranjein zanacionalno identiteto,torej imajo tudi državotvorni pomen. V jezikoslovnih delih in raziskavah Marjete Humar prevladujejo slovaro­pisno-pragmatičneteme,metodeinugotovitve,njenasistemskočistapomenska delitev protipomenk na devet vrst (popolne, lastnostne, položajne, smerne, pro­cesne, dejanjske, časne, osebne in neprave) pa je nedvomno pomemben prispevek tudi k teoretičnemu pomenoslovju, in to ne samo slovenskemu. Tretja pomembna jezikoslovnatema Marjete Humar je javna raba slovenščine in jezikovna politika. V letih 1986–1990 je bila članica Jezikovnega razsodišča, sre­di devetdesetih let 20. stoletja je bila sopodpisnica na državni zbor naslovljene zahteve, naj sprejme zakon o javni rabi slovenščine in ustanovi urad za slovenski jezik, v časopisu pa je objavila zapis Skrb za jezik kot politika. Tedaj je postala tudi članica upravnega odbora Evropske zveze za terminologijo in si ustvarila iz­redno širok pregled položaja nacionalnega jezika v številnih evropskih državah, v Kanadi in Južnoafriški republiki ter organizirala več simpozijev in posebno med­narodno konferenco o opuščanju nacionalnega jezika v visokem šolstvu. Po ustavi je slovenščina vRepubliki Sloveniji uradni jezik, pri uradnem vrednotenju pa je diskriminirana: strokovna in znanstvena dela, objavljena vkaterem od svetovnih jezikov, so samo zaradi jezika točkovana veliko višje. Znanosti in stroke nedvom­no morajo biti v stiku s svetom, skrb in dolžnost države pa je, da ohranja in razvija uporabo nacionalnega jezika na vseh področjih in v vseh položajih; pri tem se bra­nilci nacionalnega jezika sklicujejo nadružbeni, identitetni in nacionalni pomen popolne strokovne izobrazbe v nacionalnem jeziku, vendar ne zahtevajo, da bi se jezikovna diskriminacija pravno oziroma ustavno preizkusila. Marjeta Humar je izjemna organizatorka, odlična voditeljicater najboljša in da­leč najuspešnejša strokovnjakinja na področju slovenske terminologije in še zlasti terminografije, ki jo je v knjižni in spletni realizaciji razvila vse do praga moderne terminološke podatkovne zbirke. Jakob müller – alenka porenta maRjeta humaR: slOvenistična bibliOgRafija 1979.2016 cobiss: 1.24 Bibliografija Marjete Humar začas do leta 1995 je objavljena vknjigahBiografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti (1: 1974.1975; Ljubljana: SAZU, 1976, 137), Biografije in bibliografi­je raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (2: 1976.1985, Ljubljana: SAZU, 1986, 18.19; 3: 1986.1995. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998, 24.26) in v vsakoletnem Poročilu o delu ZRC SAZU za leta 1994–2014. Naša izpo­polnjena bibliografija zajema avtoričino jezikoslovno delo in objave o njej. Objavljeni povzetki niso upoštevani, če je delo, na katero se nanašajo, izšlo, predavanje kot go­vorni nastop pa je upoštevano le, če ni bilo objavljeno ali predstavljeno v objavljenem povzetku. Elektronske objave prvotno natisnjenih del niso navedene, dosegljive pa so v vedno znova osveženi bibliografiji na spletnem naslovu http://02.izum.si/cobiss/ bibliography/?code=03877. –Za osnovo so bili uporabljeni podatki iz Cobissa, ki jih je pripravila naša sodelavka Mojca Uran iz Biblioteke SAZU v Ljubljani. A knjige, študije, razprave, znanstveni prispevki, disertacija B strokovni članki, polemike, ocene, krajši prispevki C uredniško delo Č predavanja in drugi govorni nastopi D mentorstvo E razstave, organizacija prireditev F o avtorici in njenem delu 1979 A Slovar slovenskega knjižnega jezika 3: Ne.Pren, Ljubljana: SAZU (izd.) – DZS (zal.), 1979, 1076 str. 1 Soavtorica. 1980 Č Raba pridevnikov tehničen, tehniški: Jezikovni pogovori, Radio Ljubljana, 1980. 2 1981 Č Veliko babic – kilav otrok ali veliko posrednikov – slaba slikanica: Jezikovni pogovori, Radio Ljubljana, 1981. 3 1982 A Sinonimi in njihova funkcija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, v: Leksikografija i leksikologija: zbornik referata, ur. Drago Ćupić, Beograd: Srpska akademija nauka i umetnosti, Institut za srpskohrvatski jezik – Filološki fakultet – Novi Sad: Institut za južnoslovenske jezike Filozofskog fakulteta – Matica srpska, 1982, 333.337. 4 1985 A Slovar slovenskega knjižnega jezika 4: Pren.Š, Ljubljana: SAZU – ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik(izd.) – DZS (zal.), 1985, 1125 str. 5 Soavtorica. 1987 A Besedišče slovenskega jezika: po kartoteki za slovar sodobnega knjižnega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika 1–2, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1987. 6 Soavtorica. C Besedišče slovenskega jezika: po kartoteki za slovar sodobnega knjižnega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika 1–2, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. 7 Sourednica. Č Prikaz Besedišča slovenskega jezika,Lingvistični krožek Filozofske fakultete v Ljubljani, 25.5.1987. 8 1988 A Tipologija v Slovar slovenskega knjižnega jezika nesprejetegabesedišča, v:Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura: mednarodni simpozij, v Ljubljani od 1. do 3. julija 1986, ur. Boris Paternu – Franc Jakopin – Peter Weiss, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1988 (Obdobja 8), 311.324. 9 Č Izbor besed v slovenskih slovarjih, Radio Ljubljana, 1988. 10 Manj pogosto besedje vslovenskem knjižnem jeziku (1.4), Radio Ljubljana, 1988. 11 1990 B Zborovanje jugoslovanskih leksikografov in leksikologov v Zagrebu,Jezik in slovstvo 35 (1989/90), št. 7–8, 197.199. 12 Soavtorica. Č Novosti v slovenskem pravopisu: Republiški sekretariat za pravosodje, Ljubljana, 25.10. 1990. 13 1991 A Slovar slovenskega knjižnega jezika 5: T.Ž, dodatki A.Š, Ljubljana: SAZU – ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) – DZS(zal.), 1991, 1056 str. 14 Soavtorica, članica glavnega uredniškega odbora. Č Ponazarjalno gradivo v SSKJ, Lingvistični krožek Filozofske fakultete, Ljubljana, 9.12. 1991. 15 Slovensko slovaropisje zadnjih desetih let, Radio Slovenija, 1991. 16 1992 B Stane Suhadolnik (1919.1992), Slovenec 76 (1992), št. 191, 6. 17 1993 A Normiranje v slovarju glede na predpise in rabo, v:Jezik tako in drugače: zbornik,ur. Inka Štrukelj, Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovjeSlovenije, 1993, 374.384. 18 Slovenska papirniška terminologija, v:Rječnik i društvo: zbornik radova sa znanstvenog skupa o leksikografiji i leksikologiji održanog 11..13. X. 1989. u Zagrebu, Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 1993 (Znanstveni skupovi razreda za filološke znanosti 2), 133.140. 19 Sodobno slovensko papirniško izrazje,Slavistična revija 41 (1993), št. 4, 519.527. 20 1994 A Janeza Goličnika Popolnoma podvučenje za vse čebelarje, v:Po bečelah se vižej! = Mach es wie die Bienen!, ur. Jože Šifrer, Žirovnica: Agens, 1994 (Pot kulturne dediščine), 33.43. 21 O jeziku Goličnikovega prevoda (1792) Janševe knjige o čebelarstvu. 1994 Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: SAZU – ZRCSAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) – DZS (zal.), 1994, 1714str. 22 Soavtorica. B Blagoslovljen božič in srečno novo leto,Kamniški občan 33 (1994), št. 23, 8. 23 Pravopis imen praznikov. Cene nizke! Postrežba točna!,Kamniški občan 33 (1994), št. 18, 10. 24 Imena predvojnih podjetij, lokalov na Kamniškem. Čemu tako spoštovanje do Pepela – da o grabnu ne govorimo,Kamniški občan 33 (1994), št. 6, 7. 25 Pravopis začetnice lastnih in občnih imen. Elektronček in trgovina Urša,Kamniški občan 33 (1994), št. 12, 8. 26 Imena sedanjih podjetij, lokalov na Kamniškem. Hvalnica mojemu mestu,Kamniški občan 33 (1994), št. 11, 8. 27 Imena sedanjih podjetij, lokalov na Kamniškem. »Kar ni tuje, zaničuješ...«,Kamniški občan 33 (1994), št. 3, 7. 28 Tujejezična imena slovenskih podjetij, izdelkov, prireditev, tujejezične reklame, tuji filmi brez slovenskih podnapisov. Karaoke na sončni straniAlp,Kamniški občan 33 (1994), št. 16, 10. 29 Pomen in izvor besede karaoke. Leto, Kamniški občan 33 (1994), št. 22, 7. 30 Frazemi besede leto. Napake in neumnosti,Kamniški občan 33 (1994), št. 20, 10. 31 Ločila, okrajšave, pisanje besed skupaj, z vezajem, narazen. Osebna imena in priimki,Kamniški občan 33 (1994), št. 13, 7. 32 Skladnja in oblikoslovje osebnih imen in priimkov. Poklic upokojenec,Kamniški občan 33 (1994), št. 21, 13. 33 Jezik osmrtnic. Skrb za jezik kot politika, Kamniški občan 33 (1994), št. 8, 7. 34 Slovenščina odrinjena narob, angleščina vdira v nas: zahteveDržavnemu zboru Republike Slovenije, Dolenjski list 45 (1994), št. 4, 15. 35 Sopodpisnica. Volčji potok – kamniškaulica, Volčji Potok.samostojna vas,Kamniški občan 33 (1994), št. 4, 5. 36 Pisanje večbesednih nenaselbinskih in naselbinskih lastnih imen. Za boljši jezik je potrebna tudi samozavest,Kamniški občan 33 (1994), št. 9, 8. 37 Zakaj razumljivo in pravilno, če lahko nerazumljivo in nepravilno,Kamniški občan 33 (1994), št. 15, 10. 38 Jezik občinskih uradnih besedil. D Rozalija Kamnik,Pisno komuniciranje: diplomska naloga, Slovenj Gradec [tj. Ljubljana], 63f. – Razmnoženo. 39 1995 A Integration of international terms intothe Slovene language,Neoterm, word specialized terminology (Varšava), 1995, št. 27–28, 64.72. 40 Pesniško besedje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika,Jezikoslovni zapiski 2 (1995), 113.127. 41 1995 Slovar slovenskega knjižnega jezika, prvi ponatis, Ljubljana: SAZU – ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) – DZS (zal.), 1994, 1714 str. Soavtorica. 42 B Božično-novoletne misli o jeziku, Kamniški občan 34 (1995), št. 22, 10. Frazemi besede jezik. 43 Grobo kršenje Zakona o javnih glasilih in Ustave Republike Slovenije, Kamniški občan 34 (1995), št. 7, 5. Neslovensko na TV brez prevoda. 44 Gumarski slovar,Kamniški občan 34 (1995), št. 21, 10. O novem slovenskem terminološkem gumarskem slovarju. 45 Kako pišemo kratice?,Kamniški občan 34(1995), št. 5, 7. 46 Mažorete,Kamniški občan 34 (1995), št. 17, 7. O besedi mažoreta. 47 Oj predpust, ti čas presneti!, Kamniški občan 34 (1995), št. 4, 7. O besedi pust in z njo povezanih izrazih. 48 Okrajšave,Kamniški občan 34 (1995), št. 9, 7. 49 Računalniki, računalniki---, Kamniški občan 34 (1995), št. 16, 7. Slovenjenje računalniškega izrazja. 50 Razprodaja slovenščine pa se še kar naprej vrši, Kamniški občan 34 (1995), št. 19, 10. Jezik reklamnih besedil. 51 Simboli in formule,Kamniški občan 34 (1995), št. 8, 5. Pravopis in pravorečje simbolov in formul. 52 Slovar slovenskega knjižnega jezika, Kamniški občan 34 (1995), št. 1, 7. Ob ponatisu Slovarja slovenskega knjižnega jezika v eni knjigi. 53 Sneg in plazovi – imeniten jezikovni priročnik, Kamniški občan 34 (1995), št. 14, 7. O slovarju Sneg in plazovi (1995) Pavleta Šegule. 54 Tranzicija,Kamniški občan 34 (1995), št. 18, 8. Beseda tranzicija v slovenščini in slovarjih. 55 Vi meni.jaz vam,Kamniški občan 34 (1995), št. 2, 6. Pravopis začetnice osebnih zaimkov. 56 Zdravljica ali zdravica,Kamniški občan 34 (1995), št. 3, 7. Tvorba besede zdrav(lj)ica. 57 Županija, županat ali županstvo?, Kamniški občan 34 (1995), št. 10, 7. O besedah družine župan. 58 Č Sodobno slovensko terminološko slovaropisje: vprašanja slovaropisja, okrogla miza, Pišece, 16. septembra 1995. 59 D Lilijana Obradovič,Pisna poslovno-uradovalna besedila v družbi T.T.E d. o. o.: diplomska naloga, Ljubljana, 1995, 47f. – Razmnoženo. Suzana Špiranec,Analiza besedil Skupščine občine Ravne na Koroškem, nastalih v letih 1964.1994: diplomska naloga, Ljubljana, 1995, 43f. – Razmnoženo. 60 61 1996 A Murkov slovar in Kopitar, v: Kopitarjev zbornik: mednarodni simpozij v Ljubljani, 29. junij do 1. julij 1994: simpozij ob stopetdesetletnici njegove smrti, ur. Jože Toporišič, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 1996 (Obdobja 15), 155.169. 62 1996 Papirniški terminološki slovar, Ljubljana: ZRC SAZU, 1996 (Slovarji), 353 str. Soavtorica. 63 Slovarsko ponazarjalno gradivo zlasti glede na Slovar slovenskega knjižnega jezika, Razprave razreda za filološke in literarne vede SAZU 15 (1996), 175.185. 64 B Imeniten jezikovni priročnik: Sneg in plazovi,Delo 38 (1996), št. 73, 16. Ocena slovarja Sneg in plazovi (1995) Pavleta Šegule. 65 Slovar Sneg in plazovi: Pavle Šegula je napisal verjetno svoje življenjsko delo, Planinski vestnik 96 (1996), št. 6, 250.253. Ocena slovarja Sneg in plazovi (1995) Pavleta Šegule. 66 C Papirniški terminološki slovar, Ljubljana: ZRC SAZU, 1996 (Slovarji), 353 str. Urednica. 67 D Anita Krahulec,Ustno in pisno komuniciranje v geodetski službi: diplomska naloga, Ljubljana, 1996, 39f. – Razmnoženo. 68 Emil Bovhan, Pisno komuniciranje v Izpostavi za obrambo Trbovlje: diplomska naloga, Ljubljana, 1996, 51f. – Razmnoženo. 69 Franc Filipič, Policijsko operativno komuniciranje: diplomska naloga, Ljubljana, 1996, 34f. – Razmnoženo. 70 Marija Kordež,Upravno-pravno komuniciranje v davčni službi: diplomska naloga, Ljubljana, 1996, 45f. – Razmnoženo. 71 Marinka Bačnik,Tipi in načini reklamiranja časopisa Večer in pridobivanje novih naročnikov: diplomska naloga, Ljubljana, 1996, 35f. – Razmnoženo. 72 Martina Košir,Poslovni in uradovalni jezik v policiji: diplomska naloga, Ljubljana, 1996, 44f. – Razmnoženo. 73 Nataša Uršič,Imena podjetij v novogoriški občini: diplomska naloga, Ljubljana, 1996, 37f. – Razmnoženo. 74 Nevenka Redling,Sodna odločba kot tip besedila nekdaj in danes: diplomska naloga, Ljubljana, 1996, 44f. – Razmnoženo. 75 Štefanija Ropič,Najpomembnejši elementi in metode poslovnega komuniciranja: diplomska naloga, Ljubljana, 1996, 35f. – Razmnoženo. 76 Valentina Furlan, Zapisnik kot tip poslovnega in uradovalnega jezika: diplomska naloga, Ljubljana, 1996, 46f. – Razmnoženo. 77 Valter Fabjančič,Poimenovanja trgovin in gostinsko-turističnih objektov v občini Sežana: diplomska naloga, Ljubljana, 1996, 41f. – Razmnoženo. 78 Zvezdana Košljar,Komuniciranje medicinske sestre na bolnišničnem oddelku: diplomska naloga, Ljubljana, 1996, 33f. – Razmnoženo. 79 1997 A Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2. ponatis, Ljubljana: SAZU – ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) – DZS (zal.), 1997, 1714 str. – Izšel tudi v elektronski obliki (11 računalniških disket). Soavtorica. 80 Slovenian professional lexicography after attainment of independence, Neoterm, word specialized terminology (Varšava), 1997, št. 31–32, 82.86. 81 B Jezikovno znanje in študentje ob delu, v: Strokovno posvetovanje slavistov, Ljubljana, [12..14. oktober] 1995, ur. France Novak – Zoltan Jan, 1997 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 6), 67.75. 82 1997 C Slovenski jezik = Slovene Linguistic Studies, Ljubljana – Lawrence (Kansas), 1997–. 83 Članica uredniškega odbora od leta 1997 naprej. Č Pomensko opisovanje terminov v splošnih in strokovnih slovarjih, v: Otvorena pitanja hrvatske leksikografije, Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 1997, 36. 84 D Andreja Belec, Poslovno-uradovalna besedila v bančništvu: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 52f. – Razmnoženo. 85 Darja Božič, Spoštovanje normativnih načel o veliki začetnici v poslovno-uradovalnih besedilih: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 33f. – Razmnoženo. 86 David Jeseničnik,Vodenje sestankov: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 43f. – Razmnoženo. 87 Izrazje v zvezi s sestankom. Davorin Repas, Komuniciranje policije z javnostjo: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 43f. – Razmnoženo. 88 Dimitrij Gaberšek,Obrazci v policiji: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 31f. – Razmnoženo. 89 Dragica Rizvič, Ustno in pisno komuniciranje v podjetju Telekom: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 83f. – Razmnoženo. 90 Franc Jager, Besednovrstna in skladenjska analiza poslovnih in uradovalnih besedil: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 27f. – Razmnoženo. 91 Gorazd Kolarič,Odločba in sklep kot tipa besedil v upravnem postopku: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 35f. – Razmnoženo. 92 Ksenija Golob, Poslovno-uradovalna besedila v šolstvu: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 45f. – Razmnoženo. 93 Marija Janec, Besedno in nebesedno komuniciranje: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 36f. – Razmnoženo. 94 Martina Kopina,Komuniciranje vodje oddelka v proizvodnji: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 36f. – Razmnoženo. 95 Mateja Plankar, Vloga in pomen poslovnega komuniciranja v delovni organizaciji: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 35f. – Razmnoženo. 96 MirjamKrošelj, Obvestilo kot tip poslovno-uradovalnega besedila: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 53f. – Razmnoženo. 97 Mirjana Sardon, Odločba kot tip poslovno-uradovalnega besedila: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 39f. – Razmnoženo. 98 Petra Branc, Pogodba kot tip besedila: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 39f. – Razmnoženo. 99 Polona Markelj, Pravnourejevalna besedila s poudarkom na pogodbi: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 37f. – Razmnoženo. 100 Robert Lukač, Medsebojno komuniciranje v policiji: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 40f. – Razmnoženo. 101 Robert Preglau, Poimenovanje podjetij in trgovin v občini Dravograd: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 27f. – Razmnoženo. 102 Valerija Štibelj, Obvestilo kot tip komunikacijskega besedila: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 53f. – Razmnoženo. 103 Veronika Vidovič,Psihološki in sociološki vidiki komuniciranja: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 45f. – Razmnoženo. 104 1997 VesnaSkol, Pogodba kot besedilo v upravnem postopku: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 38f. – Razmnoženo. 105 Zdenka Kruh,Uradovalni jezik v pokojninskem zavarovanju kot odraz družbenih razmer: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 38f. – Razmnoženo. 106 Zvonka Valentinčič, Komunikacija kot sodobni problem: diplomska naloga, Ljubljana, 1997, 34f. – Razmnoženo. 107 1998 A Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki: A.Ž: po gradivu za slovar sodobnega knjižnega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998 (Slovarji), 1009 str. 108 Soavtorica. Frazeologija kot ponazarjalno gradivo v Pleteršnikovem slovarju, v: Pleteršnikov slovensko-nemški slovar: zbornik s simpozija ’96 v Pišecah, ur. Jože Toporišič, Pišece: Komisija »Maks Pleteršnik« – Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 1998, 87.96. 109 Pomenski opisi v novejših slovenskih terminoloških slovarjih,Jezikoslovni zapiski 4 (1998), 123.137. 110 Slovar slovenskega knjižnega jezika, 3. ponatis, Ljubljana: SAZU – ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) – DZS (zal.), 1998, 1714 str. – Izšel tudi v elektronski obliki (CD-ROM) z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki. 111 Soavtorica. Slovensko strokovno slovaropisje v obdobju po osamosvojitvi, v: Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje: zbornik referatov s Posvetovanja o slovenskem naravoslovno-tehničnem izrazju, Ljubljana, 22..23. maja 1997, ur. Marjeta Humar, Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 1998, 19.26. 112 B Papirniški terminološki slovar, v: Janko Kersnik in njegov čas, ur. Zoltan Jan, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1998 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 8), 152.154. 113 Predgovor, v:Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje: zbornik referatov s Posvetovanja o slovenskem naravoslovno-tehničnem izrazju, Ljubljana, 22..23. maja 1997, ur. Marjeta Humar, Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 1998, 7. 114 C Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje: zbornik referatov s Posvetovanja o slovenskem naravoslovno-tehničnem izrazju, Ljubljana, 22..23. maja 1997, Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 1998, 229 str. 115 1999 A Compiling and translating of terminology into Slovenian language in the past and in the present,Neoterm, word specialized terminology (Varšava), 1999, št. 35–36, 42.47. 116 Peter P. Glavar, jezikovni mojster svojega časa, v: Glavarjev simpozij v Rimu, ur. Edo Škulj, Celje: Mohorjeva družba, 1999 (Simpoziji v Rimu 16), 309.324. 117 Slovene mountaineering terminology and the transfer of sci-tech knowledge, Neoterm, word specialized terminology (Varšava), 2001, št. 39–40, 35.44. 118 Strokovno izrazje v Murkovih slovarjih, v: Murkov zbornik: referati s simpozija Anton Murko in njegov čas, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 1999 (Zora 9), 277.291. 119 B Terminologija, v:Enciklopedija Slovenije 13:Š.T, ur.Marjan Javornik – Dušan Voglar – Alenka Dermastia, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999, 239.242. 120 1999 C Pravni terminološki slovar: do 1991: gradivo, Ljubljana: ZRC SAZU, 1999 (Slovarji), 560 str. 121 Sourednica. Č Dober dan, slovenščina: O reklamnih besedilih, Radio Slovenija, 1. program, 16.10. 1999. 122 Dober dan, slovenščina: O reklamnih besedilih (II), Radio Slovenija, 1. program, 23.10. 1999. 123 Jezikovne značilnosti kratkih reklamnih sporočil: prispevek na okrogli mizi Poslovna in uradovalna slovenščina v zgodovini in danes, Celje, 8.10. 1999. 124 Sledi časa: Franc Mihael Paglovec, Radio Slovenija, 11. 7. 1999. 125 D Borut Stiplošek, Komuniciranje s strankami v podjetju Telekom: diplomska naloga, Ljubljana, 1999, 41f. – Razmnoženo. 126 2000 A Besedilne in jezikovne značilnosti reklamnih besedil, v: Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije, ur. Inka Štrukelj, Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 2000, 315.336. 127 Jezikovne značilnosti reklamnih gesel, v: Slovensko jezikoslovje danes in jutri, ur. Zoltan Jan, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2000 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 10), 259.274. 128 Slovar slovenskega knjižnega jezika, 4. ponatis, Ljubljana: SAZU – ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) – DZS (zal.), 2000, 1714 str. – Izšel tudi v elektronski obliki (CD-ROM) z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki. Soavtorica. 129 Č Current tendencies in Slovenian lexicography: Dictionaries of Library Terminology, Selection, arrangement and presentation of lexicographic material, International Conference, National and University Library, Ljubljana, Slovenia, September, 28.9. 2000. 130 Marjeta Humar, v:Javna predstavitev mnenj o tezah za zakonsko ureditev rabe slovenščine kot uradnega jezika: zbornik prispevkov iz razprave s tezami za predlog zakona in izbor gradiva, ur. Sonja Uršič – Zoltan Jan, Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije, 2000, 49.52. 131 Pravni terminološki slovar (do 1991, gradivo), v: Slovensko jezikoslovje danes in jutri, ur. Zoltan Jan, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2000 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 10), 317.318. 132 Uvodne besede predsednice organizacijskega odbora, Simpozij o Francu Mihaelu Paglovcu (1679.1759), Kamnik, 16.3. 2000. 133 E Simpozij o Francu Mihaelu Paglovcu (1679–1759), Kamnik, 16..17.3. 2000. Organizatorka in voditeljica. 134 2001 A Lastna imena v starejših slovenskih besedilih in slovarjih kot kulturološka prvina, v: Zbornik s simpozija ’99 v Pišecah, ur.Jože Toporišič, Pišece: Komisija »Maks Pleteršnik« – Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 2001, 111.128. 135 Paglovčeva slovenščina v neslovenskih besedilih, v: Paglovčev zbornik: [zbornik referatov s Simpozija o Francu Mihaelu Paglovcu (1679.1759)], ur. Marjeta Humar, Kamnik: Občina, 2001, 79.85. 136 Tipologija žargonskega izrazja v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in modernih terminoloških slovarjih,Filologija (Zagreb) 36–37 (2001), 209.219. 137 2001 B France Novak, Poslovno in uradovalno komuniciranje: študijsko gradivo za jezikoslovni del, Ljubljana: Visoka upravna šola, 2001, 77 str. 138 Recenzentka. Predgovor – zborniku na pot, v:Paglovčev zbornik: [zbornik referatov s Simpozija o Francu Mihaelu Paglovcu (1679.1759)], ur. Marjeta Humar, Kamnik: Občina, 2001, 5. 139 C Paglovčev zbornik: [zbornik referatov s Simpozija o Francu Mihaelu Paglovcu (1679–1759)], Kamnik: Občina, 2001, 153 str. 140 Č Besedilne in jezikovne značilnosti reklam, Lingvistični krožek Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 5.3. 2001. 141 Slovene mountaineering terminology and the transfer of scientific & technical knowledge, Varšava, 19.10. 2001. 142 Zvrstna struktura jezika oglaševanja, v: Slovenski knjižni jezik .aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje: ob 450-letnici izida prve slovenske knjige: povzetki predavanj, Ljubljana, 5..7. december 2001, ur. Ada Vidovič-Muha, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti – Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2001 (Obdobja 20), 25. 143 D Tomaž Venišnik, Povelje za delovanje kot oblika komuniciranja v Slovenski vojski: diplomska naloga, Ljubljana: 2001, 43f. – Razmnoženo. 144 2002 A Planinski terminološki slovar: slovensko-angleško-nemško-francosko-italijanski slovar planinskega, alpinističnega, plezalskega izrazja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2002 (Slovarji), 455 str. 145 Soavtorica. Vprašanja in perspektive slovenskega terminološkega slovaropisja, v: Evropsko leto jezikov. Sodobna slovenska književnost. Matija Murko, ur. Marko Jesenšek, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2002 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 12), 246.252. 146 B France Novak, Poslovno in uradovalno komuniciranje: študijsko gradivo za jezikovni del, 2., nekoliko dopolnjena izdaja, Ljubljana: Visoka upravna šola, 2002, 79 str. 147 Recenzentka. O imenu, nastajanju in vsebini slovarja, v: Planinski terminološki slovar: slovensko­-angleško-nemško-francosko-italijanski slovar planinskega, alpinističnega, plezalskega izrazja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2002 (Slovarji), 7.9. 148 Vrsta in zgradba slovarja, v: Planinski terminološki slovar: slovensko-angleško-nemško­-francosko-italijanski slovar planinskega, alpinističnega, plezalskega izrazja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2002 (Slovarji), 10.11. 149 C Neoterm, word specialized terminology (Varšava),2002–2003. 150 Članica uredniškega odbora. Č Internacionalizem in nacionalizem s stališča slovenske terminologije: Ustanovna konferenca International Specialized Terminology Organization (ISTO), Varšava, 27.9.2002. 151 F Ljubiti svoje delo je milost: Marjeta Humar, Družina 51 (2002), št. 9, 9. 152 Pogovor vodil Jože Zadravec. Moram reči, da sem optimistka, Demokracija 7 (2002), št. 22, 5. 153 Pogovor vodil Matic Jesenšek. 2003 A Pirčeva strokovna, literarna in dopisovalna slovenščina, Dve domovini, 2003, št. 18, 83.96. 154 2003 Technical, literary and correspondence Slovene language of Franc Pirc, Two homelands [English ed.], 2003, vol. 18 , 18.6. 2016. 155 B Gorenjci v Škrabčevih delih, v: Države, pokrajine, narodi, ljudstva in njih kulture ter znanosti v Škrabčevih delih, v: Škrabčeva misel IV:zbornik s simpozija 2002, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2003, 203.217. 156 C Znanstveno srečanje Terminologija v času globalizacije, Ljubljana, 6. in 7. junija 2003 = Scientific Conference Terminology at the Time of Globalization, Ljubljana, 6th and 7th June 2003: povzetki = summaries, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, 2003, 46 str. 157 Č Contemporary processes in the field of Slavic terminology and terminography, v: Zbornik povzetkov 1: jezikoslovje: XIII. mednarodni slavistični kongres, Ljubljana, 15..21. avgusta 2003, ur. France Novak, Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2003, 234. 158 2004 A Stanje in vloga slovenske terminologije in terminografije = The state and role of Slovenian terminology and terminography, v: Terminologija v času globalizacije: zbornik prispevkov s simpozija Terminologija v času globalizacije, Ljubljana, 5..6. junij 2003 = Terminology at the time of globalization: collected papers from the Scientific Conference Terminology at the Time of Globalization, Ljubljana, 5th.6th June 2003, Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2004, 17.31. 159 B Uvod = Preface, v:Terminologija v času globalizacije: zbornik prispevkov s simpozija Terminologija v času globalizacije, Ljubljana, 5..6. junij 2003 = Terminology at the time of globalization: collected papers from the Scientific Conference Terminology at the Time of Globalization, Ljubljana, 5th.6th June 2003, Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2004, 9.10. 160 C Terminologija v času globalizacije: zbornik prispevkov s simpozija Terminologija v času globalizacije, Ljubljana, 5..6. junij 2003 = Terminology at the time of globalization: collected papers from the Scientific Conference Terminology at the Time of Globalization, Ljubljana, 5th.6th June 2003, Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2004, 374 str. 161 Č Terminological and terminographical work in Slovenia: 2. svetovni vrh European Association for Terminology, Barcelona, 26.11. 2004. 162 Terminology at the time of globalization and EU expansion and the role of the International specialized terminology organization: 1. kongres International Specialized Terminology Organization, Varšava, 2..3.7. 2004. 163 Voščilnica za vse čase: o položaju na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, Radio Slovenija, 1. program, Ljubljana, 16.12. 2004. 164 Sogovornica. 2005 A Gemološki terminološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, 230 str. 165 Soavtorica. Protipomenskost v slovenski jezikoslovni literaturi, v: Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 2005 (Zora 32), 319.333. 166 Raziskovalec slovenskega jezika, v: Pretrgane korenine: sledi življenja in dela Rajka Ložarja, ur. Ingrid Slavec Gradišnik – Helena Ložar-Podlogar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005 (Opera ethnologica slovenica), 251.260. 167 Slovar slovenskega knjižnega jezika, 5. ponatis, Ljubljana: SAZU– ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) .DZS (zal.), 2005, 1714 str..Izšel tudi 2005 v elektronski obliki (CD-ROM) z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki. 168 Soavtorica. B Slovenski gemološki terminološki slovar, Geološki zbornik 18 (2005), 28.29. 169 Soavtorica. C Gemološki terminološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005 (Slovarji), 230 str. 170 Sourednica. Geografski terminološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005 (Slovarji), 451 str. 171 Sourednica. Č Delo Sekcije za terminološke slovarje: Lektorsko društvo Slovenije, Ljubljana, 19.5. 2005. 172 Problemi in uspehi sodobne slovenske terminologije in terminološkega slovaropisja pri Slovencih v zamejstvu, Radio Trst A, Trst, 21.4. 2005. 173 Slovensko terminološko in terminografsko izrazje, v: Jezikoslovno nazivlje, Dijalektna leksikografija, Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti – Institut za hrvatski jezik i jezikoslovje, 2005, 27. 174 Termin, terminologija, terminološki slovar, Radio Trst A, Trst, 31.3. 2005. 175 Zgodovina slovenske terminologije in terminološkega slovaropisja, Radio Trst A, Trst, 14.4.2005. 176 2006 B Je takšna kritika še produktivna?, Delo 48 (2006), št. 61, 23. 177 Odgovor na kritiko Geološkega terminološkega slovarja Simona Lenarčiča. Soavtorica. Odgovor na recenzijo Gemološkega terminološkega slovarja, Geologija 49 (2006), št. 1, 182.187. 178 Soavtorica. Tehniški metalurški slovar: slovensko-angleško-nemški: dodatek, Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za materiale in metalurgijo, 2006. 179 Recenzentka. Č Antonimi v Šafarikovem (1853), Šulekovem (1874) in Cigaletovem (1880) terminološkem slovarju, Međunarodni slavistički skup 11, Opatija, 22..25. junija 2006. 180 Equivalents in recent Slovenian terminological dictionaries = Tuje ustreznice v novejših terminoloških slovarjih, v: Slovar in prevajanje: izvlečki = Wörterbuch und Übersetzung: abstracts, ur. Vida Jesenšek, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za germanistiko, [2006], 18.19. 181 Terminology and terminography work in Slovenia: Third terminology summit, Bruselj, 13..14. 11. 2006. 182 2007 A Gledališki terminološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, 2007 (Slovarji), 271 str. 183 Soavtorica. Protipomenskost v sodobnih slovenskih terminoloških slovarjih, v: Razvoj slovenskega strokovnega jezika, ur. Irena Orel, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko – Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2007 (Obdobja 24), 561.582. 184 Slovensko gledališko izrazje, v: Besedje slovenskega jezika, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 2007 (Zora 50), 36.52. 185 2007 C Gledališki terminološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, 2007 (Slovarji), 271 str. 186 Sourednica. Č Language policy in Slovenia: Minority languages and terminology policies, Dublin, 27..28. 7. 2007. 187 D Nedeljko Ošap,Izrazoslovje v rokometu: rokometni izrazi v različnih jezikih: diplomska naloga, Ljubljana: 2007, 110f. – Razmnoženo. 188 Somentorica. 2008 A Čebelarski terminološki slovar, [Lukovica]: Čebelarska zveza Slovenije – Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Slovarji), 261 str. 189 Avtorica zasnove slovarja in vodja prvih sedmih sej. Slovaropisno izrazje v slovenskih terminoloških slovarjih, Jezikoslovni zapiski 14 (2008), št. 1, 103.122. 190 Strokovno izrazje v Križnikovem delu, v: Gašper Križnik (1848.1904) in njegov čas, ur. Marija Stanonik idr., Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008, 128.135. 191 Terminology and terminography work in Slovenia, v: Minority languages and terminology policies: proceedings, Vienna: TermNet, 2008, 93.101. 192 B Današnje slovaropisje na Inštitutu za slovenski jezik – stanje in perspektive, v: Zbornik prispevkov na posvetu 15. maja 2007: posvet o slovenskem jeziku, ur. Tone Pavček, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2008, 45.53. 193 Soavtorica Andreja Žele. Č École d’été en terminologie = Summer School of terminology, v: Conférenciers résumés et notices biographiques = Speakers abstracts and biographical notes, [Gatineau, Kanada, 2008], 26.27. 194 O slovenski terminografiji. Sinonimija in antonimija v terminologiji = Synonymy and antonymy in terminology, v: Poletna terminološka šola, Ljubljana, 4., 5. in 6. september 2008: zbornik povzetkov, ur. Nina Ledinek – Mojca Žagar Karer, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, 2008, 26. 195 2009 A Protipomenskost v jezikoslovnih delih slovenskih protestantov, v: Trubarjeva številka, ur. Majda Merše =Slavistična revija 56.57 (2008), št. 4.(2009), št. 1, 269.278. 196 Razlagalni vojaški slovar, [elektronski vir], [b. kr.: b. zal.], 2009 , dostopno 18.6. 2016. 197 Avtorica zasnove slovarja in enega od dodatnih besedil. Sinonimija v slovenskih terminoloških slovarjih, v: Terminologija in sodobna terminografija, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, 75.95. 198 Terminologija v novem slovarju slovenskega jezika, v: Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika, 23. in 24. oktober 2008, ur. Andrej Perdih, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, 61.74. 199 B Ada Vidovič-Muha, Poskus določitve meril slovarskega pomena, v: Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika, 23. in 24. oktober 2008, ur. Andrej Perdih, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, 27.35. 200 Diskutantka. Erika Kržišnik, Kam in kako s frazeologijo v novem slovarju, v: Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika, 23. in 24. oktober 2008, ur. Andrej Perdih, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, 53.60. 201 Diskutantka. 2009 Farmacevtski terminološki slovar, v: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek, Ljubljana: Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, 2009, 64.69. 202 Klára Buzássyová, Slovar sodobnega slovaškega jezika (z vidika zasnove in organizacije dela), v: Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika, 23. in 24. oktober 2008, ur. Andrej Perdih, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, 119.128. Diskutantka. 203 Položaj in prihodnost slovenske terminologije in terminografije, v: Terminologija in sodobna terminografija, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, 41–46. 204 Uvodnik = Editorial, v:Terminologija in sodobna terminografija, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, 9.10. 205 Vojko Gorjanc, Jezikovnotehnološka podpora slovarskemu delu, v: Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika, 23. in 24. oktober 2008, ur. Andrej Perdih, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, 45.52. 206 Diskutantka. C Terminologija in sodobna terminografija, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, 370 str. 207 Sourednici Nina Ledinek in Mojca Žagar Karer. Č Farmacevtski terminološki slovar: strokovno posvetovanje ob predstavitvi četrtega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma (FS 2.4), Ljubljana, 1.3. 2009. 208 Projekt Vojaški razlagalni slovar, Vojaški vadbeni center Poljče, 29.1. 2009. 209 E Jezikovna različnost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu: mednarodna konferenca, ZRC SAZU, Ljubljana, 19..20.11. 2009, Ljubljana, 2009. Soorganizatorka in sovoditeljica. 210 2010 A Angleščina, anglicizmi in slovenska terminologija, v: Internationales Symposium Sprachpolitik und Sprachkultur in Europa, Graz, 23..24. April 2010, Graz: IG Muttersprache, 2010, 12.23. 211 Englisch, Anglizismen und slowenische Terminologie, v: Symposium Sprachpolitik und Sprachkultur in Europa, Graz 23..24. April 2010, ur. Werner Pfannhauser, Paderborn: IFB Verlag Deutsche Sprache, 2010, 151.170. 212 Slovensko-italijanski in italijansko-slovenski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij = Dizionario sloveno-italiano e italiano-sloveno di elettronica, elettrotecnica e telecomunicazioni, Trst: Mladika, 2010, 535 str. 213 Soavtor Carlo Mucci. B Uvodnik, v:Nacionalni jeziki v visokem šolstvu: zbornik prispevkov z Mednarodne konference Jezikovna različnost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu = National languages in higher education: collected papers from the International Conference Language Diversity and National Languages in Higher Education, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010, 7. 214 C Nacionalni jeziki v visokem šolstvu: zbornik prispevkov z Mednarodne konference Jezikovna različnost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu = National languages in higher education: collected papers from the International Conference Language Diversity and National Languages in Higher Education, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010, 129 str. Sourednica Mojca Žagar Karer. 215 Č Language diversity and national languages in higher education: 5th terminology summit Terminology 2010: quality matters, Budimpešta, 12..13.11. 2010. 216 2010 F Moje politično delovanje, v: Demos na Kamniškem, ur. Igor Podbrežnik, Kranj: Žalar, Vaš stik z javnostjo, 2010, 56.64. Vsebuje tudi podatke o podiplomskem študiju avtorice. 217 2011 A Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, 2011 (Slovarji), 371 str. Soavtorica. 218 Jezikoslovje o Juriju Japlju, v: Japljev zbornik: zbornik prispevkov s Simpozija o Juriju Japlju (Kamnik, 3..4. decembra 2009), Kamnik: Občina – Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 117.133. 219 Poimenovanja za moške in ženske v novejših slovenskih terminoloških slovarjih, v: Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011 (Zora 75), 422.440. 220 B Jakob Müller, jezikoslovec in slovarnik – sedemdesetletnik, Jezikoslovni zapiski 17 (2011), št. 1, 177.181. 221 Uvodnik, v:Japljev zbornik: zbornik prispevkov s Simpozija o Juriju Japlju (Kamnik, 3..4. decembra 2009), Kamnik: Občina – Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 7.8. 222 C Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, 2011 (Slovarji), 371 str. Sourednica. 223 Japljev zbornik: zbornik prispevkov s Simpozija o Juriju Japlju (Kamnik, 3..4. decembra 2009), Kamnik: Občina – Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 385 str. 224 Č Training in terminology in Slovenia, v: International Conference Terminology training = Conférence internationale La formation en terminologie, ASE-Bucharest, 3.4 November 2011: abstracts = résumés, Bukarešta, 2011, 32.33. 225 O nepoučevanju slovenskega strokovnega izrazja v slovenskem visokem šolstvu. 2012 B Ob izidu Farmacevtskega terminološkega slovarja, Lekarništvo 40 (2012), št. 1, 38.44. Soavtorica Jelka Šmid Korbar. 226 F Marjeta Humar, urednica Farmacevtskega terminološkega slovarja, Naša lekarna 6 (2012), št. 62, 20.25. O terminografskem delu in Farmacevtskem terminološkem slovarju. Pogovor vodila Sergeja Širca. 227 2013 A Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku na primeru terminoloških slovarjev: doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor: [M. Humar], 2013, 402 str. – Razmnoženo. – , dostopno 18.6. 2016. 228 Stilna zaznamovanost v terminoloških slovarjih, v: Družbena funkcijskost jezika: (vidiki, merila, opredelitve), ur. Andreja Žele, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 (Obdobja 32), 173.179. Soavtorica Mateja Jemec Tomazin. 229 Vojaški razlagalni slovar (nedokončan), v: Posvet Slovensko vojaško izrazoslovje danes in jutri, Poljče, 20. november 2013, Poljče: Slovenska vojska, Center vojaških šol, 2013, 16.26. 230 C Urbanistični terminološki slovar: delovna verzija, Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije, 2013, 202 str. Sourednica Breda Mihelič. 231 2013 Č Conference language diversity and national languages in higher education, Ljubljana 2008, simpozij National languages and terminology in higher education, science and technology, Atene, 7. 11. 2013. 232 2014 A Tolkalni terminološki slovar, Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev, 2014, 178 str. Soavtor Franci Krevh. V dodatnem besedilu kratka delovna biografija soavtorice. 233 2015 A Urbanistični terminološki slovar, Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije – Založba ZRC SAZU, 2015 (Urbani izziv . publikacije; Slovarji), 236 str. Glavna soavtorja Breda Mihelič in Matej Nikšič. 234 B Pomožne snovi v farmaciji: od njihovega poimenovanja do vloge v zdravilu: spletni učbenik za študente farmacije, industrijske farmacije in kozmetologije [elektronska knjiga], Ljubljana: Fakulteta za farmacijo – ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2015 , dostopno 18.6. 2016. Soavtorica. 235 Vsebina in ureditev Urbanističnega terminološkega slovarja, v: Urbanistični terminološki slovar, Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije – Založba ZRC SAZU, 2015 (Urbani izziv – publikacije; Slovarji), 15–18. 236 C Urbanistični terminološki slovar, Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije – Založba ZRC SAZU, 2015 (Urbani izziv . publikacije; Slovarji), 236 str. Sourednica. 237 2016 A Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku: na primeru terminoloških slovarjev, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 (Lingua Slovenica 7), 358 str. 238 F Marjeta Humar: ob življenjskem jubileju, Jezikoslovni zapiski 22 (2016), št. 1, 199–202. Avtor Jakob Müller. 239 seznam sOdelujOčih Mateja Bilavčič Varja Cvetko Orešnik Dijana Ćurković Nataša Gliha Komac Barbara Ivančič Kutin Tjaša Jakop Simona Klemenčič Jani Kozina Nina Ledinek Lokev 197 SI-6219 Lokev bilavcic.mateja@gmail.com Filozofska fakulteta Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Aškerčeva cesta 2 SI-1000 Ljubljana cvetko@zrc-sazu.si Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje Ulica Republike Austrije 16 HR-10 000 Zagreb, Hrvaška dcurkov@ihjj.hr; dijana.curkovic@gmail.com Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4 SI-1000 Ljubljana ngk@zrc-sazu.si Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU Novi trg 4 SI-1000 Ljubljana b.ivancic@zrc-sazu.si Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4 SI-1000 Ljubljana tjasa.j@gmail.com Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4 SI-1000 Ljubljana simona.klemencic@zrc-sazu.si Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Novi trg 4 SI-1000 Ljubljana jani.kozina@zrc-sazu.si Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4 SI-1000 Ljubljana NLedinek@zrc-sazu.si Matej Meterc Jakob Müller Gerhard Neweklowsky Janez Orešnik Martina Piko Rustia Alenka Porenta Krunoslav Puškar Polonca Šek Mertük Tadeja Topolnik Špela Zupančič Radmila V. Žugić Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4 SI-1000 Ljubljana matej.meterc@zrc-sazu.si jmuellergrs@gmail.com Institut für Slawistik der Universität Wien Spitalgasse 2, Hof 3 A-1090 Wien, Avstrija gerhard.neweklowsky@aau.at Filozofska fakulteta Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Aškerčeva cesta 2 SI-1000 Ljubljana janez.oresnik@sazu.si Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik Viktringer Ring 26/3 A-9020 Klagenfurt/Celovec, Avstrija piko@ethno.at Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4 SI-1000 Ljubljana alenka.porenta@zrc-sazu.si Mali Potočec 32 HR-48 260 Križevci, Hrvaška krunoslavpuskar2@gmail.com Pedagoška fakulteta Univerza v Mariboru Koroška cesta 160 polonca.sek@um.si OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica Cesta Notranjskega odreda 10 SI-1317 Sodražica tadeja.topolnik@os-sodrazica.si Ambrus 59 SI-1303 Zagradec spela.zupancic1@gmail.com Institut za srpski jezik SANU Đure Jakšića 9 RS-11000 Beograd, Srbija radmilazug@gmail.com Jezikoslovni zapiski 22 . 2016 . 1 Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra­na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto. Uredništvo sprejema pri­spevke praviloma do konca aprila za prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekočem letu, glasilo pa izide predvidoma julija in decembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spod­buja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 stra­ni s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporo­čena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru zastonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si ali na urednikovem e-naslo­vu Peter.Weiss@guest.arnes.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki po e-pošti, tistim s posebnimi jezikoslov­nimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po­vzetek pri razpravah in člankih naj bo preveden v angleščino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jeziko­slovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri priprav­ljanju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sode­lavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani(http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Nataša Gliha Komac – Simona Klemenčič – Nina Ledinek – Jani Kozina Varja Cvetko Orešnik – Janez Orešnik Matej Meterc Tadeja Topolnik Gerhard Neweklowsky Tjaša Jakop Barbara Ivančič Kutin Martina Piko-Rustia Mateja Bilavčić – Špela Zupančič Krunoslav Puškar Radmila V. Žugić Dijana Ćurković Polonca Šek Mertük Janez Orešnik Jakob Müller Jakob Müller – Alenka Porenta Jezikoslovni zapiski 22 . 2016 . 1 ISSN 0354-0448 Razprave in članki Jezikovna krajina v Republiki Sloveniji in določbe veljavne zakonske ureditve: raba slovenščine pri izbiri firm oz. imen pravnih oseb zasebnega prava ter fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost (sociolingvistični vidik) Naravna skladnja in slogovni razloček med dvojnicama Empirični pristopi k razločevanju med neparemiološkimi in paremiološkimi stavčnimi frazemi Breznikovo pojmovanje jezikovnih sprememb v Evangelijih in listih Ziljsko narečje na Bistrici in v Straji vasi Prislov v srednjesavinjskem narečju Narečna poimenovanja za divje žene z nazaj zasukanimi stopali Žabarin, marnvam, punam, mornjem po domače: narečje v družinah na avstrijskem Koroškem Nekaj narečnih značilnosti v besedilih izbranih govorov primorske in dolenjske narečne skupine Germanizmi u frazeologiji kajkavskoga govora grada Križevaca Leksikografska interpretacija višečlanih leksičkih jedinica u rečnicima prizrensko-timočkih dijalekata i pitanje njihovog statusa kao posebnih odrednica Accent paradigms of a-type masculine nounsin the Neo-Štokavian ikavian local dialect of Bitelić Ocene in poročila Jezikoslovna in literarna misel Antona Vratuše, stoletnega mladeniča Moji spomini na obdobje, v katerem sem se ukvarjal s tvorbeno slovnico (1964–1978) Jubileji Dr. Marjeta Humar: ob življenjskem jubileju Marjeta Humar: slovenistična bibliografija 1979.2016 ISSN 0354-0448