Izdaja Zavod za gospodarsko proptignjido - Uom/alc, Ljubljanska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Flcrin — Izhaja vsakega 25. v mesecu — Žiro rnčun 600-2i)/6()2-n — Cena 20 dinar-rev — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v  Ljubi in ni
Leto III. Domžule. 25. oktobra 1964
Številka 8
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Pred VISI. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije
Predkongresna aktivnost v občini
Bližajoči se VIII. kongres ZRJ, ki bo za nadaljnje obdobje našega političnega in družbenega razvoja začrtal jasno pot in dal konkretne smernice in navodila ta akcijo, je tudi v organizacijah ZK v občini sprožil živahno aktivnost, ki se odraža v vse pogostejših razpravah o predlogu sprememb in dopolnitev statuta ZKJ. ob tem pa M obravnavajo tudi vsi drugi problemi, ki so ali ki nastajajo v občini, v gospodarskih in drugih organizacijah ter v konkretni politiki občinske skupščine. To razprave niso zajele samo članov ZK, ampak so mobilizirale tudi mnoge druge občane tako. da je obdobje pred kongresom ZKJ povzročilo vsesplošno aktivnost, da ljudje v svojih razpravah zavzemajo kritično stališče do splošne politike v občini v pretočenem obdobju, da dajejo sugestije in predloge in da z veliko zainteresiranostjo pričakujejo sklepe VIII. kongresa, ki naj bi bili vsem občanom in vsem organom vodilo za še bolj poglobljeno in še bolj načrtno in sistematično delo v bodoče.
Ob takšnem vzdušju je prav, da se vsi skupaj z obnovljenimi silami lotevamo problemov, ki so ali ki nastajajo in da že sedaj našo akcijo postavimo dovolj široko. To se pravi, da jo postavimo tako. da bomo imeli \si skupaj ob razpravah pred seboj de-jausko bistvene probleme in poskušali tudi delov n'i na tistih vozliščih naših družbenih odnosov, dogajanj in življenja, ki dejansko predstavljajo bistvo in osnovo vsega.
To pa so naslednja področja:
1. problemi, neposredno povezani t našim gospodarskim stanjem, /. gospodarskim sistemom, z našimi dosedanjimi in bodočimi ukrepi s tem v /.vezi in pa načrtnost in perspektivnost v vseh akcijah,
2. pravilen odnos do intelektualnega dela, do kultiirno-političnih proMe-mov, do problemov, ki se pojavljajo na področju kulture, prosvete, izobra-
ževanja na sploh in šolstvu, tj. odnos do tako imenovanih klasičnih intelektualnih poklicev.
razvoj, utrditev in okrepitev samoupravnih organizmov od SZDL pa sindikuta, delavskih svetov in do občinske skupščine ter
4. notranji odnosi, organizacijske oblike, metode dela in naloge organizacijo ZK v družbenih organizacijah in na terenu.
V dosedanji razpravi so bila obravnavana predvsem tista področja, kjer se pojavljajo različni nerešeni problemi, kjer smo ugotavljali pomanjkljivosti, manj pa je bilo prikazovanja ia obravnavanja uspehov, ki so bili doseženi v obruvnavaneni obdobju in ki jih tudi ni malo. Nikdar npr. še ni bila izvršena tako korenita decentralizacija materialnih sredstev kot prav \ zadnjem času. Odpadel je davek na izredni dohodek, v mnogih vejah gospodarske dejavnosti so odpadli različni prispevki, prometni davek se je \  mnogih panogah znižal itd., gospo-
darske organizacije in njihovi organi samoupravljanja so pričeli razpolngu-ti z mnogo večjimi sredstvi kot kdaj-koli doslej. Ob vseh teh dejstvih res ne bi bilo prav, da bi mi vsi skupaj postali žrtve zaostale praklicistične potrošniške mentalitete, ki je sposobna zaradi nekaj sto dinarjev negirati vse ostale, mnogo pomembnejše rezultate, ki so bili doseženi. To še posebno zaradi tega. ker podatki kužejo. da so se tudi osebni dohodki v zadnjem obdobju močno dvignili, da je bil poprečni dohodek v občini v mesecu septembru že preko 45.000 din na zaposlenega ali za nad 6000 din več kot pred letom dni in da so realna predvidevanja, da Se bo ta do konca leta povišal najmanj na 50.000 din.
Zakaj bi o teh doseženih uspehih molčali! To so dejstva. Kadar razpravljamo na široko o vseh problemih okolja, v katerem živimo, razpravljajmo o slabili in dobrih straneh!
Tudi naša proizvodnja kljub nekaterim problemom in težavam nenehno
iVloderna arhitektura in še neurejeno okolje
v Domžalah
Podvoz na Kamniški cesti
raste. V letošnjem letu je za približno 16 % višja od lanske. Ros je, da vedno odločnejše vključevanje našega gospodarstva v mednarodno menjavo prinaša za nekatera podjetja tudi nerešljive probleme in da bo določeno število delovnih organizacij prišlo v krizo. To pa je tudi edina pot, in edini izhod iz ekstenzivnega gospodarjenja, kateremu v naših pogojih ni več mesta. Blagovno-tržni odnosi morajo biti osnovno gibalo našega gospodarjenja in poti nazaj k dirigiranemu planiranju ni! Treba se bo tudi že kaj kmalu sprijazniti s tem, da ne bo vedno mogoče nizke produktivnosti in slabe organizacije dela v podjetjih reševati z neprestanim dvigom cen in doseganjem nesorazmerno visokih profitov, 30—40%. Tak odnos do družbe in do potrošnika kaže popolno nerazumevanje naše splošne gospodar-
Ce potujemo po naši občini, nam vedno bolj pada v oči obsežna gradbena dejavnost individualnih graditeljev stanovanjskih hišic. Nekje že na prvi pogled lahko ugotovimo, da se izvaja gradnja po določenem načrtu, drugod pa sloji stanovanjska hiša sredi njive ali na rab« gozda, daleč proč od vsakega organiziranega naselja.
Večina teh samotno stoječih hišic se gradi brez vsake odobrene dokumentacije — na črno, zato so dobili naziv črne gradnje. Po nepopolnih podatkih, s katerimi razpolaga gradbeni inšpektor občine, je teh hišic v gradnji 38 v raznih gradbenih fazah. Evidentirane črne gradnje grade zasebniki, ki na tak način rešujejo svoj stanovanjski problem ali pa
Leto
1960 27 27
1961 • 76 65
1962 86 95
1963 79 70
1964 80 39
skupaj 357 296
Pritisk za gradnjo izven gradbenih okolišev po zaostritvi v pogledu izdaje izjemnih dovoljenj in po uvedbi urbanistične inšpekcije delno popušča, kar je razvidno iz razpredelnice, raza določitve gradbenih okolišev je bila v naši občini pravočasno in razmeroma dobro opravljena. Zaradi nezadostnih finančnih sredstev in zaradi prezaposlenosti projektnih organizacij pa niso bili v celoti ustvarjeni urbanistični pogoji, ki bi usmerjali individualne graditelje na gradnjo v gradbenih okoliših.
Tudi vprašanju priprave ustrezne urbanistične dokumentacije za ureditev gradbenih okolišev se iz zgoraj navedenih razlogov nismo mogli posvetiti tako, kakor bi bilo potrebno. Zato tudi ne morejo dajati pristojni organi prosilcem hitro in pod ustreznimi pogoji na razpolago gradbenih zemljišč v gradbenih okoljih, da bi tu gradili. Zasebne graditelje usmerjajo na zemljišča izven gradbenih
ske politike. Tudi ni prav, da doma kar naprej kritiziramo poviševanje cen določenim proizvodom, istočasno pa v podjetjih zagovarjamo tako politiko. To je načelna, idejna nejasnost! Tega pa si danes ne moremo več privoščiti!
Teh in še mnogo drugih problemov so se dotaknili diskutanti na sestankih, na katerih je bilo govora o pomenu in važnosti VIII. kongresu ZKJ za naš nadaljnji razvoj. Seveda je bilo mnogo razprav tudi o predlogu sprememb in dopolnitev statuta ZKJ, ki je sedaj v razpravi.
Vsi so se strinjali v tem, da je občina zaradi njene funkcije z vsemi svojimi družbenimi subjekti dejansko osnovna celica našega družbeno ekonomskega sistema in da komuna predstavlja tisto dinamično družbeno eko-
hočejo zadovoljiti svojo potrebo po letni hišici. Vzroki za črne gradnje so urbanističnega, ekonomskega in sociološkega izvora.
V naši občini imamo 6 gradbenih okolišev, ki so bili določeni na podlagi zakona o uporabi zemljišč v gradbene namene. V okviru teh gradbenih okolišev bi morale biti določene zemljiške površine tudi za individualno stanovanjsko gradnjo, Gradbeni okoliši so bili določeni zato, da se gradnja omeji samo na določena naselja, obvarujejo kmetijske površine pred stihijsko zazidavo in pospeši urbanizacija občine.
Koliko je bila ta naloga izvršena, je razvidno iz naslednje razpredelnice:
16 11
61 4
i                   14 81
I                   27 43
'                   21 18
139     . 157
okolišev in kolikor ne dobe izjemnega dovoljenja, začno izvajati gradbena deli brez vsake dokumentacije.
Pomembni so tudi ekonoinksi momenti, ki navidezno pocenjujejo stanovanjsko gradnjo izven gradbenih okolišev, posebno pa še črno gradnjo. Mnogi graditelji dobe ali pa so podedovali od svojcev zemljiške površine za gradnjo svoje hišice s čimer jim odpadejo stroški za odkup ali odškodnino za zemljišče. Kolikor pa morajo zemljišče plačati, je znatno cenejše kakor v gradbenem okolišu, posebno če zemljišča niso nacionalizirana.
Za gradnjo izven gradbenega okoliša, posebno za črne gradnje, ne plačujejo graditelji nobenega nrispevka k stroškom za pripravo in ureditev gradbenih zemljišč, ker ga lahko občinska skupščina predpiše samo za objekte, ki se grade v gradbenih okoliših.
Nadaljnji prihranek dosežejo črni graditelji s tem, da nimajo nobenih, ali pa
nomsko skupnost delovnih ljudi, ki bi se morala odražati tudi v statutu ZK in njegovem nadaljnjem prilagajanju objektivni stvarnosti. S statutom je potrebno omogočiti, da bi se skozi vsakodnevno prakso in potrebe na področju komune, kjer se prepletajo VM najrazličnejša protislovja, terjajo reševanje, s tem pa tudi angažiranje komunistov, razširjalo in razvijalo bogastvo čimbolj adekvatnih oblik povezovanja članov ZK z vsakodnevno prakso za njihov čim večji progresivni vpliv na družbena gibanja v komuni.
Razprava, kjer se v osnovnih organizacijah ZK in po raznih aktivih obravnavajo najrazličnejša vprašanju, pomembna za nadaljnjo smer razvoja ekonomskih in družbenih odnosov v komuni, še traja. O rezultatih bomo poročali.
občini Domžale
samo minimalne stroške s tehnično dokumentacijo in z upravnim postopkom, ki je vezan /. njeno potrditvijo. V zvezi s tem bi omenil, da je včasih postopek, ki je vezan s pridobitvijo vseli potrebnih dovoljuj, zelo dolgotrajen in se mnogi graditelji raje odločijo zu kršenje cele vrste zakonskih predpisov, kakor pa du gredo po predpisani dolgi in težavni poti.
Zelo pomembni so tudi socialni in sociološki razlogi, ki navajajo naše državljane k črni gradnji. Mnogi med njimi so prolelarci ali socialno šibko stoječi, ki ne morejo drugače rešiti svojega stanovanjskega problema, čeprav so zaposleni v eni nI i dragi veji gospodarstva. Vendar pa njih pomen za gospodarsko organizacijo ni tolikšen, da bi reševali njihovo stanovanjsko vprašanje tako hitro, kakor hi si oni Želeli, ker si hočejo ustvariti družino ali pa se morajo odseliti s svojega doma iz drugih razlogov. Mnogokrat igrajo v odločitvi graditeljev za črno gradnjo veliko vlogo elementi kot so: navezanost na lastno zemljo in svojce, ki žive v bližini, nelagodnost v odnosih do
Dva stanovanjska stolpiča na Kamniški cesti sta že pod streho
Črna gradnja stanovanjskih hiš v
Izdanih grad- Rešenih vlog
benih dovoljenj za gradnjo
v zazidalnem Izven zazldal-
okollšu nega okoltSa
Od tega
pozitivno
negativno
bivših lastnikov zemljišč, ki so bila nacionaliziranu, razlaščena in so postala družbena lastnina ter nnj hi bila njim dodeljena za gradbeno zemljišče. Ker dobe graditelji na črno od svojcev ali si kupijo poljedelska zemljišča po nizki ceni v površinah do 1000m' in več. si lahko ustvarijo pomemben vir postranskih dohodkov z. obdelavo lega zemljišča.
To so glavni motivi, ki navajajo občane, da se odločijo za gradnjo brez dokumentacije in brez gradbenegu dovoljenja in s tem kršijo osnovni; norme naše gradbene in zazidalne politiki;, posebno v primerih, da zahtevi prosilca iz kakršnegakoli razloga ni bilo ugodeno. Takrat se posamezniki odločijo /!» nelegalno črno gradnjo in pri tem ne upoštevajo ekonomske škode, ki jo bodo zaradi svoje odločitve utrpeli sami v času življenjske dobe hiše. še manj pa. da bi se ozirali na škodo, ki jo povzročajo skupnosti.
Crne gradnje navadno rastejo na lokacijah, ki so oddaljene od mestnih nase-
lij, kjer so graditelji zaposleni, kamor hodijo otroci v šolo. obiskujejo zdrnvstve-ni' in druge ustanove ter si nabavljajo svojo dnevno oskrbo. Stroški za dnevne prevoze na delo m po drugih opravkih
lahko znesejo v dobi trajanja hiše \ ei\ kakor je njena vrednost, poleg lega pa i/gubljajo svoj prosi i čas. ki bi ga lahko uporabili za rekreacijo ali drugače. Normalno je črna gradnja slabe kvalitete, tako v gradbenem kol v higienskem pogledu ler zastarele funkcionalnosti, kar zahteva večje vzdrževalne stroške in I dvigom življenjskega standarda poslane vzrok za nezadovoljstvo zaradi slabe uporabnosti stanovanja. Znatno je graditelj na črno oškodovan s tem. ker ne more biti oproščen plačevanja liišnine za prvih 25 let starosti hiše. ker se ne more izkazati pred finančnimi organi z odobreno gradbeno dokumentacijo. (v bi graditelji na črno premislili in upoštevali pred svojo odločitvijo samo ta dejslva. se verjetno ne bi odločili za tako gradnjo.
Se pomembnejša pa je škoda, ki jo utrpi prej ali slej vsa naša skupnost. S črno gradnjo se kvari izgled naše pokrajine, ki je znana po svojih turističnih ambienlih in to doma ter po svclu.
S črno gradnjo se ustvarjajo dodatni prOmetni problemi, posebno, če se širi ob cestah, kmalu namreč zalilevajo črni gra-
ditclji še ureditev komunalnih naprav, ki so zaradi neracionalne izrabe zemljišč in gostote zazidava tako drage, da jih občinska skupščina ne more zgradili. To pa povzroča med prizadetimi nezadovoljstvo ki počasi prerašča v politični problem.
Iz nanizanih napak in ugotovitev bo občinska skupščina sprejela ustrezne zaključke, med katerimi bodo tudi represivni ukrepi, ki bodo zahtevali porušitev nelegalno zgrajenega objekta, da se tako doseže spoštovanje splošno priznanih urbanističnih načel, ki so zajela v naši urbanistični in gradbeni zakonodaji in obvaruje skupnost in posameznika pred veliko škodo.
In še en glas o črnih gradnjah
Tovariš urednik!
Problem, o katerem že dolgo razmišljam, so črne gradnje oziroma gradnje brez. dovoljenja v naši občini. Slišal sem že 0 več takšnih primerih v naši občini in tudi o tem. da je oddelek za gradbene in komunalne zadeve občinske uprave vedel sanje, vendar da ni nič pokrenil. Mislil sem, da gre le za prazne govorice. Prepričan sem bil, dn nnši oblastveni in upravni organi skrbno pazijo na to, da se zakoni spoštujejo in da ostro nastopajo proti vsem, ki jih kršijo. Du temu ni tako, naj vam povem o naslednjem konkretnem primeru:
V Mengšu je bila ob Prole-larski ulici velika in lepa parcela tudi po urbanističnem načrtu določena za otroški vrlcc. Ne boni izgubljal besed, da je takšen vrtec za naš industrijski krnj nujno potreben. Tudi lokacija zanj je bila na omenjeni parceli dobro izbrana, ker ustreza vsem sedanjim zahtevam: v bližini rasle novi del Mengša, blizu je šola in okoli stavlie bi bilo dovolj prostora za naše najmlajše občane. O tem smo razpravljali že na ne kem sestanku v začetku junija letos. Toda komaj dobrih 14 dni zatem je začel neki privatnik brez kakršnega koli lokacijskega odobrenja in gradbenega dovoljenja graditi hišo prav na parceli, ki smo jo rezervirali za otroški vrtec. O tem je takoj zvedel Oddelek za gradbene in komunalne zadeve občinske uprave in res poslal tjakaj svojega uslužbenca, ki je prepovedal nadaljnjo gradnjo. Toda zgodilo se ni nič: privatnik je gradil hišo naprej in danes je niša pod streho. Slišal sem. da je bil graditelj upravno kaznovan z denarno kaznijo 20.000 din, toda vsi vemo, da takšna kazen danes pruv malo pomeni. Vsak graditelj bi jo mirne duše plačal in potem
gradil brez dovoljenja naprej, 1'ruv ob isti 1'rolelarski ulici ji danes že pod streho hiša. ki jo je neki drug privatnik zgradil ravno tako brez lokacijskega in gradbenega odobrenja. Torej v Isti ulici kar dve črni gradnji v enem letu, in to kljub vednosti občinske uprave.
Verjetno je v naši občini kar precej taksnih črnih gradenj. Praksa postavljanja hiš brez dovoljenj se torej širi. Zakaj pa Se ne bil Plačaš 20.000 din denarne kazni in potem lahko mirno gradiš naprej. Zakaj pravzaprav določamo zazidalne okoliše in zakaj pravzaprav daje občina težke slolisočake za izdelavo urbanističnih načrtov, če pa se nam vse urbanistične zasnove zaradi črnih gradenj sproti podirajo!' Do nekaterih stvari in do nekaterih občanov smo tako zelo strogi, zahtevamo od njih. da natančno izpolnjujejo naše; predpise, do drugih pa smo tako zelo popustljivi! Po drugi strani pa je res. da so črne gradnje rezultat počasne izdelave urbanističnih zasnov in načrtov, zaradi česar morajo občani leta in leta čakati iin lokacijsko odobrenje in gradbeno dovoljenje'. Menim, da je v tem krivila naše občinske uprave. Morala bi hitro reševati gradbene probleme, ki so iz dneva v dan bolj pereči, toda po drugi plati bi vendarle morala varovati zakonitost in ostro nastopali proti kršiteljem gradbenih predpisov. Živimo v urejeni pravni državi, kjer mora zakonitost zavzemali prvo mesto.
Vse preveč se zadovoljujemo le z izrekanjem neznatnih upravnih kazni (troti kršiteljem gradbenih predpisov. IN i kol i pa ne posežemo po najhujšem ukrepu, k iga predvidevajo zakoniti predpisi, to je, dn hi objekt, ki se grndi brez dovoljenja, porušili. t*'e hočemo sedanjo gradbeno anarhijo odpraviti, bomo morali poseči po tem
najhujšem ukrepu. Ce hi občinska uprava takoj, ko zve. da kdo gradi brez dovoljenju, odredila in seveda tudi izvršila porušen je začetnih gradbenih del ter takšne primere tudi javno objavila, bi po mojem mnenju občane kaj hitro prisilila h gradbeni disciplini. Samo tako bomo zalili gradbeno samovoljo nekaterih občanov. Včusih je potrebna laka ostrina, kajti sicer začno nekateri popustljivost Izrabljati. Kud hi vedel, kaj misli od-
delek za gradbene m komunalne zudeve občinske uprave o črnih gradnjah, kakšno slulišče zav-zcnia, kakšne ukrepe je storil za preprečitev takšnih gradenj iu za utrditev spoštovanja zakonitih predpisov, ki jih izdaja naša. ljudska oblast? In končno, kaj je storila občinsku skupščina, saj ji je omenjeni problem gotovo /iian? Ali je že kdaj razpravljala o njem, kakšno stališče zavzema do njega, kakšne ukrepe namerava izvesti?
Zaradi velikega popraševanja po polivinilskih mrežicah za gospodinje doma in v inozemstvu bo organizirala tovarna Totra iz Ljubljane tudi nu našem območju delo na domu za izdelovanje teh pletenih polivinil mrežic.
Tovarna 1h» dostavljala material na dom oziroma na določeno mesto — center — kjer gn bodo delavci prevzemali in oddajali svoje izdelke. Tnk center bo v Moravčah in v Črnem grabnu, po potrebi pa tudi v drugih krajih v občini. Za začetek |kj tovarna organizirala krajše tečaje, da se bo lahko vsak priučil temu delu. Zaslužek bo razmeroma dober.
Vse, ki iz kakršnihkoli razlogov niso v delovnem razmerju in vse, ki žele dobiti dopolnilno zu-poslitev (gospodinje itd.), vabimo, da se poslužijo te ugodne prilike.
Interesenti nnj se prijavijo * pisarnah krajevnih uradov v Moravčah, Lukovici, Blagovici. Radomljah. Mengšu ali v sprejemni pisarni v Domžulah. Prijavite se do konca meseca oktobra.
O nekaterih problemih na področju komunalne dejavnosti
Pospešena urbajiizacija v občini Domžale odpira vrata problemom na področju komunalne dejavnosti. Danes si ne moremo misliti življenja v mestu brez urejene oskrbe z vodo in higiensko urejene kanalizacije, brez kvalitetne oskrbe z električno energijo ter vrsto drugih komunalnih služb. Samo dobro razvito omrežje komunalnih naprav in služb omogoča hitrejše naseljevanje prebivalcev na razmeroma majhnih površinah, ob ustreznih higienskih in drugih pogojih, ki SO podlaga za zdravo in udolino prebivanje v mestu in naselju. l'o drugi strani pa so komunalne naprave in službe pomemben faktor v našem gospodarskem življenju, saj mu nudijo vrsto (voda, plin, elektrika) proizvodov in uslug (odprava odplak), brez katerih bi na mogel razvijati cele vrste dobrin, transportirati delovno silo na delovno mesto in ji nuditi možnosti rekreacije.
Kljub temo, da naša komunalna dejavnost še ni dosegla tiste stopnje razvoja kakor npr. naša industrija, so vendar vložena za njen razvoj že znatna sredstva.
Zato moramo problemu vzdrževanja in nadaljnjega razvoja komunalnih naprav in služI) posvetiti tisto pozornost, ki ji pripada glede na vlogo, ki jo ima v našem življenju.
Pospešen tempo razvoja industrije in poljedelstva ter z njim vezana stanovanjska izgradnja terja skladno izgradnjo komunalnih naprav in služb.
Karakteristično stanje komunalnih naprav in služb v občini vidimo, če si ogledamo nekatere podatke:
ceste in ulice so še vedno pretežno makadamske, sai je sodobno utrjenih cestišč na osnovi podatkov zelo malo. kar je razvidno iz podatkov cestnega katastra občine Domžale. Od 237 km občinskih cest je le O-km utrjenih in asfaltiranih. Cestni promet pri nas naglo narašča, Cestno omrežje marsikje že danes ne ustreza povečanemu prometu. Znane so značilnosti tega prometa: raznolikost koristnikov cest, motorna, vprožna vozila, kolesa, dalje stalno večanje števila motornih vozil po hitrosti in teži, k temu pa sedanje stanje cest. Danes imamo v občini: 1.654. avtomobilov. 54-28 mopedov in motornih koles in 1673 vprežnih vozil.
Zaradi vse večjega pomena cestnega prometa v odnosu do železniškega in zaradi geografske lege domžalski.1 občini; je značilen še tranzitni cestni promet vozil iz drugih območij Jugoslaviji' ter inozemskih vozil.
Medtem ko menimo, da za sedaj ni pereca gostota cestnega omrežja, pa je težje vprašanji; ustreznosti obstoječih cest. Skromne prometne potrebe in odnos do cestnega prometa ter cest v času pred vojno je pri nas nujno privedel do stanja, ki ga kljub mnogim ukrepom še ni--iiio mogli v celoti izboljšati.
Med pomanjkljivostmi občinskih cest so predvsem preozka vozišča, preostri zavoji, prestrmi vzponi, križanje z železnico v istem nivoju itd. Posebej je ponekod pereča neustrezna podlaga cest, zaradi povečane teže vozil. Kmiko je nujna tudi obnova neustreznih mostov, ki so bili grajeni za manjše obremenitve ali pn kot zasilna nadomestitev po porušenju med vojno. Mimo tega je potrebno na mnogih mostovih ojačiti podporno zidovjo. delno dotrajano ali pa prešibko dimenzionirano, izgrajevati in vzdrževati odvodnjn-vanje cestišča, sanirati plazovite odseke, ki so posledica neugodnega geološkega sestava itd.
Za odpravo navedenih pomanjkljivosti na naših cestah je občinska skupščina v zadnjih letih investirala preko 360 milijonov dinarjev. Za nadaljnjih sedem let pa so krajevne skupnosti predlugule, in to samo za vzdrževanje cest in mostov znesek 1 milijardo 861 milijonov dinarjev. Po posameznih letih pa naslednje zneske:
1064   .   .   .   .   523,230.000 din
1965 ....   383,250.00« din
1966 ...  .   322,000.000 din
1967 ...   .   319.100.000 din
1968 .... 115,200.000 din 1909 .... 99,600.000 din 1970   ....   109,900.000 din
V teh zneskih ni zajeta udeležba občine pri ureditvi okrajnih cest (Zelodnik
Moravče). V tekočem letu ji; občinska skupščina v ta namen prispevala 10() milijonov dinarjev, in sicer:
50 milijonov v medobčinski cestni sklad, 50 milijonov udeležbe k rekonstrukciji
cest«    Drtijn —Knndrše.    Po dosedanjih
predvidevanjih   ni   računati,  da  bi bila
udeležba nižja. Zaradi   opisanega   stanja   cest,   ki ne
ustrezajo  več.  dalje  zaradi nezadostnih
Pod pojmom komunalne dejavnosti razumemo vso tisto dejavnost, ki ima za cilj zadovoljiti tiste osnovne potrebe prebivalcev naseljenih krajev, ki so v skupni uporabi, komunalna dejavnost obsega jeklo, naprave in usluge, ki omogočajo prebivalcem prebivanje (stanovanja), ugoden dostop do delovnega mesta (ceste, ulice, mostovi, prevozna sredstva), jim zagotavljajo oskrbo z. zdravo pitno vodo (vodovodi), odvajajo uporabljeno vodo in odpadne snovi (kanalizacija, odvoz smeli, pralnice, javna stranišča itd.), oskrbujejo prebivalce z raznovrstno energijo (elektrika, toplota, plin), nudijo prebivalcem možnost oddiha in pridobivanja novih moči za delo (parki, javni nasadi, otroška igrišča, kopališča) ter jih ob koncu življenja pospremijo še na zadnji poti (pokopališča).
Široko omrežje komunalnih naprav in uslug je važen sestavni dol našega gospodarstva, ker omogoča hiter dostop delavcev nn delo, skrbi za njihovo zdravje in za stalno višanje storilnosti dela. Vsi vemo, da delavec, ki nima dobrega stanovanja, ki mora nn delo po dolgi poti peš ter nima zagotovljene zdravju neškodljive okolice, ni fizično sposoben dosegati pri delu tistega, kar lahko doseže njegov tovariš, pri kutorem so izpolnjeni vsaj delno omenjeni pogoji. Dobro razvito omrežje komunalnih naprav in uslug jc važen sestavni dol naše življenjske ravni, zalo so vsa sredstva, ki jih vlagamo za njihov razvoj, prispevek k dviganju življenjske ravni. Napačno je. gledanje nekaterih ljudi, ki presojajo življenjsko ra-ven samo po tem, koliko prejmejo na roko, ne upoštevajo pa vsega onega, kar dobijo od skupnosti po dobro razvitem omrežju komunalnih naprav in uslug, ki jim omogočajo udobnejše življenje. Ce hočemo doseči povečanje proizvodnje, moramo hkrati izgrajevati komunalne naprave in usluge, ker bomo le v skladnem razvoju izgradnje industrijskih kapacitet in potrebnih komunalnih naprav dosegli želeni uspeh.
Ce pogledamo stanje komunalnih naprav in uslug pri nas, posebno v influ-
fina.nčnih sredstev bo treba pospešiti modernizacijo cestnega omrežja.
Pri tem velja upoštevali neka načela, kot npr.:
— pri uvrščanju posameznih cest v plan rekonstrukcije naj bo odločilna ekonomsku plat. Osnova je prometna obremenitev, drugi vidiki so drugotnega pomena,
— potreba po sredstvih za definitivno ureditev cestnega omrežja je mnogo višja od stvarnih možnosti. Nujno se zato pojavi vprašanje, ali izbirati med novimi variantami, ali temeljiteje izboljšati obstoj oče,
— pri izbiri načina rekonstrukcije, oziroma modernizacije bo tudi v bodoče odločilna prometna obremenitev, razpoložljivi material itd., da bo investicija smiselna in čim cenejša.
Zaključek:
kljub opravljenim dosedanjim Izboljšavam cestnega omrežja v občini ho treba še pospešili rekonstrukcije cest kot to že danes oziroma bo tudi v bodoče narekoval promet. Potrebnu sredstva naj se črpajo iz dosedanjih iu novih virov financiranju. Tudi o teh vprašanjih bodo morali občani na zborih volivcev spregovoriti, ko bodo obravnavali sedemletni plan občine Domžale.
sirijskih krajih, moramo na žalost ugotoviti, da nas jo življenji; mnogokjo prehitelo. Pospešen tempo celotnega gospodarskega razvoja po osvoboditvi in povečano naseljevanje ljudi v kraje, kjer so gradi ali obstaja industrija, je povzročilo potrebo pO izgradnji množice komunalnih objektov,
Ena izmed mnogih takih naprav je vsekakor vodovod, ki nam daje zdravo pitno vodo. Ce prebiramo podatke za 7-let-ni plan. lahko ugoloviiiio. d,i je slanje preskrbe s pitno vodo v naši občini izredno pomanjkljivo. Izkazane potrebe po finančnih sredstvih za ureditev vodovodnih naprav znašajo t milijardo 120 milijonov dinarjev. Razširili, dograditi ali začeti z novo gradnjo vodovodov bi bilo potrebno  v   naslednjih   krajih: Krašiija.
Lukovica, Cešnjice, Ilova, studenec pri Krtini, Rača — Ručni vrh. Viševk — Žeje, Rrezovicn. Ohr.šc, Truovčc. Iliati, Topole, Jarše. Blagovica, Vel. Kaven. Blagovica, 1'šala. 1'ršlenovica. kog Javorje. Nadalje Količcvo, Vir, Studa, krašee. Vi-njo, Podoreh. Negaslrn. Volka vas. I)e-šenj, Moravče. Mengeš. Domžale. Tlač-nioa, Drtija, Vrhpoljo in Kokosnjo.
Danes jc oskrbljenih z. zdravo pitno vodo iz vodovodnega omrežja le ca. 24%> gospodinjstev. Vsa ostala gospodinjstva SO navezana na svoje lastne vodovode ali odprto vodotoke, ki nimajo vodno zdravstveno neoporečno vodo.
■^ŽMia predvidenega vodovodnega orJ^Hm v občini znaša 179 km. dolžina žffvgrn i enega vodovodnega omrežja pO stanju 31. XII. 1963 pa jo 71 km. Iz navedenega jo razvidno, kakšne nalogo stojijo pred občani naše občine pri realizaciji predvidenih vodovodnih objektov. Finančna sredstva, ki so za to potrebna, niso majhna in dosegajo skoraj enoletni  proračun občine.
Zato jo nemogočo pričakovati, da se bodo investicije z izgradnjo vodovodov financiralo predvsem iz sredstev občine, temveč bo nujno potrebno tudi na zborih volivcev razpravljati o tem, kako in kdaj rešiti ta pereči problem.
Še o komunalni dejavnosti v občini Domžale
Ploščad pred novim trgovsko slnnovnnjskim blokom v Dom- Kdo pn je zadolžen za vzdrževanje Čistoče na (ej plc! a !i?
Žalah je zelo primernn za različne iavne priredil ve. Koncert Pred nedavnim so jo morali pomesti učenci I. osnovne sole!
domžalske godbe ob nedeljah dopoldne bi bil lahko večkrat! Manjkujo košare za odpadke pa tudi čut za čistočo!
Dele občinske skupščine
Za 18. sejo občinsko skupščine je bilo pripravljeno poročilo o izvajanju družbenega plana občine Domžale v prvem polletju tekočega leta. Obširno poročilo o tem je pripravila služba družbenega knjigovodstva v Domžalah. Na sami seji pa je na njegove glavne elemente opozoril analitik pri navedeni službi Tone Laznik. V poročilu ni bilo zajeto poslovanje obratov, podjetij, ki imajo sedeže izven občine, ker služba družbenega knjigovodstva o njihovem poslovanju nima podatkov. Popolnejšo sliko celotnega gospoda rsla v občini bo dalo poročilo o devetmesečni realizaciji, ki ga bo za skupščino pripravila občniska analitska služba. V razpravi na poročilo se je oglasilo devet odbornikov, ki so v glavnem ugotovili zadovoljivo sliko razvoja gospodarstva v poroča nem obdobju. Odbornik iz. Združene kemične industrije je predvsem opozoril na težave v preskrbi l reprodukcijskim mnterialom, tako |a uvoza, za katerega dobiva omejeno količine sredstev, pa tudi z domačini reprodukcijskim materialom. To ima za posledico, da je v poročanem obdobju podjetje v zaostanku z izvozom, vendar pa bo plan po predvidevanjih v tekočem letu še presežen. Na splošno so rezultati izvoza v občini oh prvem polletju zadovoljivi. C"'e pa se bodo gospodarske organizacije še v večji meri zavedalo, da je njihov uvoz pogojen z izvozom in se bodo temu le v večji meri posvetile, hi svoje izvozne plane lahko še povečale.
Predvsem odborniki zbora delovnih organizacij so so nato ponudili prj razpravi o bodočih instrumentih delitve družbo-noga proizvoda, nn katere so morajo gospodarske organizacije že seda i pripravljati, ker bo sicer tria rs i ka ler.i zašla v težava, Naslednja tema rasprave ie bila Investicijska politika, v kateri se bodo morale gospo-
darsko organizacije v bodočo predvsem orientirati na lastna sredistva, ker bo treba vsa razpoložljiva sredstva ostalih skladov angažirati na področju šolstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in podobnih družbenih služb, ki nalagajo skupščini za bodoče še večjo naloge. Novi Instrumenti bodo spremenili tudi politiko okrog kreditiranja obratnih sredstev, ki se jo za gospodarske organizacije doslej odvijala na zadovoljiv način; v bodoče pa se v tem pogledu predvidevajo precejšnjo spremembe, Nadalje so odborniki obravnavali vprašanje osebnih dohodkov, katerih poprečje jo v občini okrog 31 tisoč dinarjev, vendar pa so še zaposleni .ki imajo osebno dohodke okoli 20 tisoč din. Tuko primere jo treba razčistiti ter zdravim in sposobnim ljudem zagotoviti primerne osebne dohodke: treba pa je ustrezno ukrepati tudi v listih primerih, ko je nekomu osebni dohodek v podjetju postranska zadeva in mu gre le za korist iz socialnega zavarovanja.
Kritično je nulo skupščina obravnavala vprašanje štirih gospodarskih organizacij, ki so svojo poslovanje v prvem polletju zaključile z izgubo, in sicer so to: Počitniški domovi »Induplati« Jarše. Čevljarska delavnica v Lukovici, Kmečki mlin v Jaršah in Servisi stanovanjsko skupnosti Domžale. V zvozi s tem jo bila imenovana odborniška komisija, ki bo pregledala poslovanje teh delovnih   organizacij   in obenem
tudi poslovanje KPC Jablje. Na
podlagi jMiročila komisijo n poslovanju KPC Jable hO skupščina tudi ponovno sklepala' 0 prošnji za izdajo poroštvene izjave, ki jo skupščina odklanja predvsem   zaradi neurejenih
razmer na tem posestvu.
Odbornik, zaposlen v gradbenem podjetiu. je opozoril na perečo stanje v zvezi z zapo-rdovnnjem sezonsko delovne si-
le, predvsem tudi v pogledu nastanitve. Tega problema podjetje samo ne more rešiti: potrebna bi bila namreč večja sredstva za gradnjo delavskega naselja oziroma samskih stanovanj, za kar ima podjetje že potrebne načrte in odobreno lokacijo, treba je le najti sredstva za uresničevanje, V zvezi s tem jo zopet nastopilo vprašanje družbene prehrano, ki predstavlja poseben kritičen problem ob tako velikem številu Zaposlenih žena. Z odločnejšim stališčem pri razporejanju sredstev v delovnih organizacijah bi bil ta problem lahko rešen, ker IkkIo potrebni prostori na razpolago z vsaj delno ureditvijo komunalnoga centra v Domžalah.
Pod naslednjo točko dnevnega reda jo bil nato s komaj doseženo večino sprejet sklep, da so izda k sklopu skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v Domžalah k povečani stopnji dodatnega prispevka in to od prvega septembra lego leta dalje. Prod spre jemom tega sklopa jo bila obširna razprava, v kateri jo sodelovalo (2 odbornikov in zastopniki Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Slednji so utemeljevali upravičenost povečanja dodatne stopnjo predvsem zaradi povečanja stroškov za zdravstvene storitve, dulje povečanih oon za oskrbni dan v bolnicah in zaradi povečanja bolniškega staleža, ki je v občini od lanskih i.4°/i> porastel na 4.71 »/n. Skupščina so je torej znašla pred dejstvom, ali odkloniti soglasje k povečanemu dodatnemu prispevku in s tem dopustiti ob koncu leta primanjkljaj, ki bi ga bilo nemogočo v celoti kriti iz sredstev letošnje in rezerve prejšnjih let, S tem pa bi prišli v položaj, da bi bilo v prihodnjem letu predpisati izredni prispevek ki bi gn morali plačati vsi zaposleni na območju občine in bi bremenil neposredno osebni
dohodek posameznika, ta obremenitev pa bi predstavljala okoli šest tisoč dinarjev na zaposlenega v leta I9M. C.lede na nizko osebne dohodke v občini in ker je nad 00 "/n zaposlenih žena. do tega ne bi smelo priti, zato je skupščina pristala na povečani dodatni prespovek. ki bremeni materialno stroške delovnih organizacij.
V nadaljevanju seje je skupščina sprejela odlok o dohodnini v slalnom znesku v občini Domžale za leto 1964, kajti dopolnilni republiški zakon o obrtnih delavnicah samostojnih obrnikov določa, du se Z obrtnimi storitvami za posameznike kot postranskim poklicem smejo ukvarjati tudi osebe v delovnem razmerju, osebni upokojenci, vojni invalidi, delovni invalidi, gospodinje in drugi. Za tovrstno dejavnost pa predvideva uredba o dohodnini, da predpiše občinska skupščina dohodnino v stalnem znesku. Odlok predvideva minimalni znesek dohodnine, ker je skupščina smatrala naj bi ta odlok stimulativno deloval na razvoj teh dejavnosti. S tem odlokom so podani vsi pogoji zn legalizacijo dejavnosti t. L Jnšmarjev,
Po temeljili analizi, ki jo je priredila komisija za uvedbo skrajšanega delovnega časa za nekatere gospodarsko organizacije, ki so zaprosile za izdajo soglasja za skrajšani delovni čas. je skupšeinn dala svoj pristanek, da se v Induplati in LIP Radomlje uvede 42-urni delovni teden in v podjetju TOKO in Sončnica preide na 4š-urni delovni teden.
Na predlog komisije za volitve jn imenovanja je bila nato imenovana komisija za popis žrtev drugo svetovne vojne. Za predsednika komisije je bil imenovan Alfonz Avbolj. načelnik oddelka za notranjo zadeve pri ObS Domžale, za člane: Mh-rija Ivkovič. Zdravko Štrukelj, Jože   Lož,   Milena Vodopivec,
(Nadaljevanje na 6. strani)
Delo pravne pomoči občine Domžale
Ustava   zagotavlja   občanom bo zastopal  stranke pred so-
pravice ter jim nalaga dolžnosti. Tako pri uživanju pravic, kakor pri izpoljnjevanju dolžnosti pa je potrebna, da občani poznajo zakone in druge, predpise ter seveda tudi ustavo, če naj se pravic poslužijo oziroma dolžnosti izpolnjujejo.
Kakor ni mogoče pričakovati, da bi vsak posameznik znal gladiti hišo, izdelovati pohištvo in podobno, tako tudi ni mogoče pričakovati, da bi vsak občan poznal predpise, ki določajo njegove pravice in dolžnost v podrobnostih. Ustava sama po sebi sicer določa, kakšne pravice in dolžnosti imajo občani na splošno, ne določa pa. kako in kdaj jih lahko uživajo, oziroma izpolnjujejo. To urejajo predpisi, ki so često zelo obširni in zapleteni. Razen tega pa se lahko zgodi, da si nekdo prisvaja več pravic, kot bi jih smel imeti, oziroma nalaga drugemu več dolžnosti, kot bi jih smel.
Pri uresničevanju pravic in izpolnjevanju dolžnosti stopnjo občani v odnose s predstavniki skupnosti, tj. državnimi organi ter drugimi občani. Zato ustava zagotavlja, da ima vsakdo pravico do enakega varstva svojih pravic v postopku pred sodišči in upravnimi ter drugimi državnimi organizacijami, ki odločajo o njegovih pravicah in obveznostih. Družbena skupnost mora poskrbeti za to, da se občani seznanijo s tem. kakšne pravice in dolžnosti imajo ter kako jih uresničujejo. V ta namen je občinska skupščina Domžale ustanovila poseben organ »Službo pravne pomoči«, ki bo dajala pravno pomoč občanom pri uveljavljanju pravic ter jim pomagala, da jim ne ho mogel nihče nalagati več dolžnosti, kot hi smel, pa naj bo to državni organ ali posameznik.
Služba pravne pomoči posluje od 1. septembra 1964 v poslovnih prostorih na Ljubljanski cesti št. 72 v Domžalah. Vodi jo izkušeni   pravnik-odvef nik. ki
Viktor Sčnkovt. AI hi n Pavlin in Štefka Mazovec. za tajnika komisije pa Štefan Horvat, načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe ObS Domžale.
Skupščina je nato še sklepala o najemu posojila za gradnjo zdravstvenega doma Domžale, ki ga najema občinski sklad za negospoda rske in vestici je.
Pori zadnjo točko dnevnega reda je skupščina sprejela sklep da se sprejme predlog sveta za finance, da «€ odobri za člane ZB NOV 40 zazidalnih lokacij, in to v Domžalah. Viru. Količe-vem. Dobu. Radomljah in Mengšu in da skupščina v proračunu prihodnjega leta zagotovi sredstva za komunalno ureditev navedenih gradbenih parcel.
dišči in drugimi državnimi organi v vseh zadevah, v katerih se bodo občani na Službo pravne pomoči obrnili. Poleg občanov se lahko poslužujejo službe pravne pomoči tudi gospodarske in druge organizacije.
Služba pravne pomoči daje pravno pomoč praviloma proti plačilu po tarifi, ki velja za delo odvetnikov. Brezplačno pravno pomoč pa lahko dobijo občani občine Domžal, ki so pod socialnim varstvom in prejemajo stalno ali začasno podporo.
občani, ki dohivnjo priznavalnino ter tisti, ki so po veljavnih predpisih oproščeni plačila sodnih taks.
Službu pravne pomoči je .samostojna in neodvisna služba, ki bo lahko z vso avtoriteto in brez. pridržkov zastopala občane ter jim nudila takšno pravno pomoč, kot jo potrebujejo, ne da hi jim zato povzročala nepotrebne stroške in izgubo časa. Njena dolžnost je, da občanom pomaga, poslužujoč se vseh zakonitih sredstev in načinov, samo da občan čimprej in brez nepotrebnih stroškov pride do svoje pravice oz. da jim pomaga pred kakršnokoli
samovoljo ali nalaganjem obveznosti, ki niso v skladu z ustavo in drugimi predpisi. Po drugi strani pa bo lahko Službu pravac pomoči opozarjala državne in samoupravne organe v občini un primere nepravilnemu in nezakonitega poslovanja ter tako pomagala utrjevati socialistične družbene odnose med ljudmi, ki temeljijo na doslednem spoštovanju zakonitosti in socialističnih moralnih norm bodisi v odnosih med ljudmi kot posamezniki, ali pa kadar le-li delujejo v imenu družbe* nih organov ter pri tem odločajo o pravicah in dolžnostih drugih soobčnnov.
Domžale brez čevljarske delavnice?
Domžale bodo, izgleda kmalu ostale brez. čevljarske delavnice! Baje bodo kmalu ukinili edino popravljalnico čevljev — čevljarski servis Krajevne skupnosti Domžale na Krakovski cesti. Znano je namreč, tla bodo morale krajevne skupnosti s t. januarjem 1965 ukiniti dosedanje servise. Vendar pa zajec ne tiči v tem grmu!
Ko sem se oglasil pred dnevi v delavnici pri vodji in edinem čevljarju tega servisa. Roku Peterlinu, mi je pripovedoval dokaj žalostno, vendar resnično zgodbo o propadu te čevljarske delavnice. Še pied nekaj leti je bila to dobra delavnica z devetimi kvalificiranimi čevljarji. Potem pa je začelo iti vse rakovo pok Število zaposlenih se je zmanjševalo, dokler nista ostala v delavnici le še dva, pa še od teh dveh je eden že dalj časa na bolniškem dopustu.
Zakaj je prišlo tako daleč? Tovariš Peterlin pravi: »Mislim, da je osnovni vzrok propadanja delavnice v tem. da se ni nihče nikoli dosti zanimal za delo in razvoj tega servisa, posebno pa ne sedaj |xxl Krajevno skupnostjo. Če k temu dodam še naravnost nemogoče osebni; dohodke, potem je slika popolna«. Res je namreč, da za 100 dinarjev na uro ne bo šel nihče sedet v delavnico. Toliko ima namreč tovariš Peterlin plačano eno režijsko uro. Sicer se je res OD določal po učinku, vendar je bilo delo tudi takrat slabo plačano. Tako dobi npr. popra vljnlee od popravila ali zamenjave ženskih pet 160 din. delo pa je normiram) za dve uri!
Tovariš Peterlin mi je povedal, da je že sam predlagal ukinitev delavnice, ker tako ne gre več naprej .Nekaj čevljarjev se je zanimalo za zaposlitev, pa je to zanimanje takoj splahnelo, ko so zvedeli za prejemke: od 25.000 do 50.000 din na mesec.
Pri vsem tem pa jo najhol j žalostno to, da bodo Domžnlčn-ni ostali v letu 1964 brez po-pravljalnice čevljev in to v ča-
Zimn se bliža in kupi čevljev, potrebnih popravila se večajo. Marsikdo nima toliko denarja, da bi lahko čevlje s proluknjnnim podplatom zavrgel in kupil nove. popravljalnico, ki bi mu jih hitro popravila pa v Domžalah tudi ni. Skrb za tako delavnice jo tudi skrb za delovnega človeka!
Na sliki samo del čevljev, ki bodo še dolgo čakali na popravilo.
su, ko toliko govorimo o važnosti uslužnostnih obrtnih storitev! Ob tem občani upravičeno kritizirajo, saj bodo pri drobnih obrtnih uslugah kmalu na slabšem kot pred sto leti. Ob tem se lahko tudi vprnšumo. kaj nnm pravzaprav nudi krajevna skupnost? Pa še___Čeprav prav krajevno skupnosti   svojo stališče!
ne bodo smele več imeti servisov, vsaj kot doslej ne, mora KS Domžale kljub lomu poskrbeti za ustnnovtev samostojne in samostojnega življenja sposobne čevljarske delavnice za Domžale in široko okolico!
Prav hi bilo, če bi KS Domžale s tem  v zvezi pojasnila
Prvi klub štipendistov v občini
V tovarni kovčkov in usnjenih izdelkov »TOKOc so zadnji dve  leti  nedvomno  v celoti
spremenili kadrovsko politiko, kar so odraža neposredno na področju štipendiranja. Trenutno ima podjetje 2S štipendistov na srednjih, višjih in visokih šolah. Ker so bili štipendisti dosedaj preslabo oziroma skoraj nič povezani s podjetjem, so ustanovili klub štipendistov. Ta bo skrbel predvsem za povezavo med samimi štipendisti in med njimi ter podjetjem, za zboljšanje materialnega položaja štipendistov, za strokovno ustrezne prakso itd.
Taka oblika bo verjetno privedla do tesnejšega vključevanja štipendistov v reševanje konkretnih nalog in problemov
podjetja že med njihovim študijem, kar bo seveda v obojestransko korist.
Za 100. obletnico šolstva v Domžalah ho dne 1. novembra izšla posebnu številka Občinskega poročevalca. V številnih sestavkih ho prikazan zgodovinski razvoj šolstva od prvih začetkov do danes ter opisane vso šolsko ustanove, ki so dnnes vezane nn Domžale.
Vaši otroci vam bodo prinesli fo številko na dom. Ne odklonite je!
970 piščancev X 1.3 kg .
1.261 kg X *0din . . .
Torej rejcu oslane po končani vzroji piščancev, to je po 65 dneh 113.490 rlin bmttO zaslužka.
V interesu obeh poslovnih partnerjev je. da se redi v enem pitališču čim večja jata. Na ta način je mogoče občutno znižati stroške za dostavo enodnevnih      piščancev. krme.
Vireia piščancev v kooperaciji
»Agrokombinnt — limona« Pitanje piščancev traja 65 Ljubljana je v perutninarstvu dni in v tem času doraste pi-ustvaril močno materialno ha- ščnnoe do teže 1.5 kg. Tako je zo in pogoje za nadaljnje lir« mogoče tekom leta štirikrat jenje vzroje in pitanje piščnn- vzrediti določeno jato piščancev. Tako ima danes v svojem eev. Kako ugoden je gospodar-sestavu laslno proizvodnjo vb- Rki račun za kooperanta v taks-lilnih jajc in valilnico, vzrejo nem sodelovanju, nam pokaže piščanrev-brojlerjev in perut- tale primer: ninarsko klavnico, poleg tega pa še tovarno močnih krmil, ki proizvaja ustrezajoče mešanice krme za perutnino. S tem so v ljubljanskem »Agrokombi-iintu« podane vse možnosti, da poleg širjenja perut ninnrstva v lastni proizvodnji, znatno razširi vzrejo in pitanje piščancev tudi v kooperaciji z, zasebnimi proizvajalci.
Pitanje piščancev v kooperaciji organizira in širi »Agro-kombinat-Lmona* preko svojega nedavno ustanovljenega obrata »Kooperacija«. Ta obrat sedaj že vzreja v sodelovanju s kooperanti 11.000 piščancev. Dosedanje izkušnje v proizvodnji obetajo dobre rezultate in lep zaslužek kooperantom, zato je prav. da s to vrsto in načinom kooperacije seznanimo in zainteresiramo širši krog kmetijskih proizvajalcev,
Medsebojni ekonomski odnos med kooperanti pri vzreji piščancev določa posebna pogodba, s katero obrat >Kooperaci-ja< sodeluje s kooperantom v naslednjem: Rejcu dostavi na dom lastne enodnevne piščance mesnate pasme, vso "otreb-no količino krme in sodeluje s kmetijsko strokovno in veterinarsko službo. Rejou-k ooperan-tu svetuje, kako naj poceni preuredi določene prostore za pitališča in mu tudi pomaga pri nabavi potrebne opreme.
Kooperant pa sodeluje v proizvodnji s tem. rla daje lastni prostor, svoje delo. steljo in vodo, potrebno oprano (krmilnike, napajalnike in umetne kok-lje) ter plača stroške električne energije.
Kooperant prejme za kg žive teže piščanca 90 din. Obračun se izvrši takoj po oddaji piščancev z upoštevanjem do največ 5°/o dopustnega pogina. V primeru, da kooperant
piščancev
prevzame v pitanje 1.000 pogine jih 5e/o 30 kooperant je dopital 970
Ce izrazimo to količinsko in vrednostno, predstavlja:
.  .        1.261 kg žive teže .  .      115.400 din
zdravstveni nadzor in pre\oz spitanih piščancev do klavnice. Zato je treba upoštevati pogoj, da mora v okolici Ljubljane (kamor spada tudi področje občin Kamnik in Domžale) rejec pitati v kooperaciji najmanj 1.000 piščancev, medtem ko je v oddaljenih krajih to število večje.
Za 1000 piščancev rabimo le okrog 80 m* prostora, kar pomeni, da na m" lahko vselimo 12 piščancev. Tolikšen ali tudi večji prostor kaj kmalu pridobimo, če nekoliko popravimo obstoječa gospodarska poslopja kot npr.: prazen goveji hlev, pod. skladišče, opuščene delavnice ipd.
Pripomniti je še to. da delo pri takšnem načinu pitanja Tli težko, zato je primerno tudi za starejše ljudi. In še ta zanimivi podatek, da delavec v R urah lahko oskrbuje do 6.000 piščancev.
Naj bo ta sestavek spodbuda vsem tistim, ki imajo možnosti in voljo, da se vključijo v to donosno sodelovanje.
Vsa podrobna pojasnila v zvezi s kooperacijo v pitanju piščancev daje interesentom strokovna služba obrata »Kooperacija; Ljubljana. Kavčičeva al. 74 ter ekonomski enoti Kamnik In Lukovica na sedežu bivših kmetijskih zadrug.
Mlečnim malicam na šolah - več skrbi!
Uvedba šolske prehrane v tvetu in tudi pri nas je pokazala, da urejena šolska prehrana zelo pozitivno vplivu ne samo na zdrav razvoj, temveč tudi na učne uspehe mladine. Na naših šolah je skoraj povsod Vpeljana mlečna malica, medtem ko smo o šolskih kosilih pričeli razmišljati šele v zvezi s celodnevnim bivanjem učencev v šoli in je tak način reševanja se samo prehrane učencev, ampak tudi njihovega normalnega napredovanja in nspe-vnnjn v šoli šele poskusna faza.
Šolska mlečna malica kot najbolj razširjena oblika dopolnilne šolske prehrane je povsod lam, kjer je smiselno urejena, polnovreden obrok dopolnilne prehrane, ki je ne bi mogli opustili brez škode za uspešno delo in sodelovanje učencev    pri    pouku. Učenec
Šolska malica jim tekne! (V jedilnici I. osnovne šole)
namreč dobiva z mlečno malico tista hraniva, ki so za njegov razvoj nujno potrebna, pa jih v svoji običajni prehrani dobiva v premajhnih količinah. To so predvsem živalske beljakovine, kalcij in vitamin A.
Šolske mlečne kuhinje so torej pomembne za vso družbo zaradi njihove velike koristi za zdravje in normalni šolski napredek otrok, zato je Izvršni svet Skupščine SRS na podlagi razprave v skupščini izdal navodila družbeno političnim skupnostim, da v svojih predračunih zagotovijo sredslvn za njihovo nemotena poslovanje, da razvijejo in utrjujejo mrežo šolskih mlečnih kuhinj in jim zagotovijo redno preskrbo z mlekom in mlečnimi izdelki. To priporočilo je toliko pomembnejše tudi zato. ker je z novim šolskim letom mednarodna pomoč popolnoma odpadla, šolske mlečne kuhinje pa zaradi tega ne sinejo prenehati s svojim delom ali pa svoj obseg dela zmanjšati. Nasprotno! šolske mlečne kuhinje morajo biti organizirane tudi na tistih šolah, kjer jih do sedaj iz kakršnih koli razlogov ni bilo, saj je šolska mlečna kuhinja v smislu določil zakona o osnovni šoli notranja organizacijska enota vsake osnovne šole in torej sestavni del vzgoje in pouka. Niknkor jih torej ne sinemo pojmovat! kot socialno pomoč, ampak kot nepogrešljivi del vsakodnevnega šolskega dela.
Ker so se tudi pri nekaterih prosvetnih delavcih v naši občini pojavila mišljenja, nn-sprolnn temu osnovnemu konceptu, je Svet za šolstvo OS Domžale sprejel sklep, da morajo hiti šolske mlečne kuhinje v šolskem letu 1964/65 organizirane  na  vseh osnovnih
šolah v občini, da naj dobivajo mnliro po možnosti vsi učenci, rln nuj se. če le mogoče, deli učencem topel obrok vsak dnu. da je najvišji prispevek staršev za to šolsko leto 500 dinarjev (zn topel obrok) in da bo občinska skupščina preko Komisije za šolsko prehrano pri OS zagotovila sredstva za plačilo mleka in kruha za šole po ključu, ki ga bo določila ta komisija.
V perspektivnem programu razvoja obveznega šolstva nasploh in tudi v naši občini pa nikakor ne sme izpasti določilo, da naj bi bile šolske malice brezplačne in obvezne za vse učence enako, kakor je tudi šolanje brezplačno in enako, kakor naj bi tudi za vse šolske potrebščine za otroke obvezne šole poskrbela družba, s čimer šele bi bilo določilo o brezplačnem obveznem šolanju, kakor gn določa ustava, tudi v praksi realizirano.
REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
Kakor vsako ielo. tako so tudi letos ob koncu šolskega leta mladinski pevski zbori domžalske občine na dvorišču I. osnovne šole v Domžalah priredili občinsko revijo mladinskih pevskih zborov in instrumentalnih skupin. Pri programu so sodelovali mladinski zbori osnovnih šol iz Doba. Radomelj. Moravč. Mengša ter 1. in II. osnovne šole iz Domžal, pogrešali pn smo mladinski pevski zbor iz osnovne šole Brdo-Šenivid. ki je sodelovanje na reviji odklonil. Zbore je pri izvajanju spremljal veliki orkester zavoda za glasbeno izobraževanje iz. Domžal.
Mengeš fe končno dobil zdravo pitno vodo
jektc dovodnih in oskrbovalnih cevovodov na po sektorjih deloma ing. Vlado Rupnik, projektiral ing. Stane Kandus, preostalo pa ing. Kandus. Projektiran in izveden vodovod je gravitacijski in kot tak neodvisen od kakršnihkoli pogonskih virov.
Gradnja je potekala v etapah in fazah v okviru vsakoletnih programov in razpoložljivih finančnih sredstev. Hidrološka raziskava izvirov je trajala od spomladi 1957 do oktobra 1958, nato se je začelo I gradnjo zajetij. Dograjeno je dvoje zajetij v obliki rovov, skupne dolžine 45 m. Od oktobra 1958 dalje se je gradil cevovod po sektorjih. Vzporedno so so gradili tudi objekti zajetij, razte-žilnikov in rezervoarjev. Poprečno se je vsako leto dogradil po en sektor. V letu 1959 sta bila dograjen« objekta zgornjega in spodnjega zajetja, v letu 1960 raztožilniki in rezervoar Grad 41) ni1, v letu 1961 rezervoar Poženk 300 m5, v letu 1962 rezervoar Komenda 400 m3 in leta 1965 rezervoar Mengeš 500 m*. Dovodni cevovod do letališča Brnik je bil zgrajen v lotu 1961. cevovod do novih hlevov v Vodicah pa lota 1962. Vsebina projektiranih rezervoarjev, ki jih je 11 znaša 2200 ■*, vsebina dograjenih štirih rezervoarjev pa 1240 m3, tako, da je vključno z zajetji dograjenih 65°/» objektov Dolžina dovodnih in oskrboval-
nih cevovodov znaša po projektu 125 km. Doslej je dograjenih dovodnih cevi od 0 150 do 0 500 mm na območju naše VS25.970 m, na območju vodovoda Kranj pa 4960 m- Oskrbovalnega omrežja 0 80 in 0 100 pa je položeno na območju naše VS 13.650 m, na območju vodovoda Kranj pa 4250 in. Skupno je torej dograjeno 48 km 750 m cevovodov ali nasproti celoti le 40 "/o po dolžini, po vrednosti glede na  profil  pa že nad 60
odstotkov.
Iz položenega cevovoda in zgrajenih objektov oskrbuje naša VS ca. 720 hiš, pretežno vso industrijo v Mengšu, vključ. no »LEK« in vso obrate »Agro-kombinn.ta* Ljubljana, za požarno varnost pa je vgrajenih tudi že nad 120 hidrantov. Vodovod Kranj pa iz tega vodovoda oskrbuje letilišče Rrnik in vasi Brniki, Pšata, Šmartno, Požonk in Zalog. Vodovod torej oskrbuje že nad 50% prebivalstva.
Če izrazimo dograjena dela v količinah in teži materiala, je v vodovod vgrajeno nad 1400 ton azbestnih cevi ali nad 150 vagonov. Izkopov jarkov in gradbenih jam objektov je izvršeno nad 80.000m'. V vodovodne objekte jo vgrajeno nad 1200 m1 gramoza, 500 ton cementa, 40 ton železa ali skupaj 2500 ton .oziroma 200 vagonov gradbenega materiala.
V izgradnjo vodovoda je doslej investirano na območju na-
Prvi maturantje večerne ekonomske
Kako je gradnja potekala:
Prvi sestanek, kjer so obravnavali gradnjo vodovoda jo bi! 28. 2. 1956 pri Upravi za investicije LRS. Tu so bili določeni deleži financiranja in načina organizacije bodoče vodne skupnosti. Iniciativni odbor je bil imenovan izmed zastopnikov prizadetih interesentov dne 24. 5. 1956 v Cerkljah. Ožji iniciativni odbor so sestavljali: Tone Blejc. Franc Logar. Srečko?Ce-rar, strokovna zastopnika pa sta bila pok. ing. Stojan Guzelj in ing. Milan 1'ajk.
Pravila nove vodne skupno-,: i je sestavil iniciativni odbor. Po temeljitih pripravah je bil 5. marca 1957 imenovan občni zbor VS v Cerkljah. Funkcija predsednika UO VS je bila zaupana Tonetu Blcjcu, ki to dolžnost opravlja še danes- UO VS je na svojih številnih sejah z velikim prizadevanjem zbiral sredstva in usmerjal celotno gradnjo vodovoda.
Prvi investicijski gradbeni program je projektiral ing. Stojan Guzelj. potrjen pa je bil od Izvršnoga sveta LS LRS že 28. 2. 1953. Ta program je predvideval oskrbo z vodo Komende, Vodic in Mengša, ojačenjo vodovodnega sistemu na lovom bregu Kokro in Save ter vodo-oskrbo letališča Brnik.
Na osnovi uspešno hidrološke raziskave izvirov Reko, ki se je po ustanovitvi VS še intenzivneje nadaljevala, ter ugo-tavljenih zadostnih količin vodo, so se v skupnost vključila še naslednja naselja: Cerkljanska in Komondska Dobrava ter vas Bukovica, Polje, Skaručna. Vojsko, Selo, Sinkovturu in Trzin. Pregled lokalnih virov vode v teh krajih je namreč pokazal, da so nezadostne ali pa slabe kvalitete.
Definitavni investicijski program in idejni projekt vodovoda v današnjem projektiranem obsegu sta izdelala ing. Stane Kandus in mg. Vlado Rupnik, potrjen pa je bil od Izvršnega sveta LS LRS dno 1. 7. 1959. V programu jo obdelana oskrba z vodo za dobo 50 let v naprej in predvideva, da bo v letu 2008 iz tega vodovoda oskrbovano 16.400 oseb. 10.900 enot živine in vsi posebni potrošniki — industrija, obrt. komunala, požarna varnost, šport itd. Za oskrbo vseh potrošnikov bo potrebno "6+0 m1 vode na dan ali 65 l/s. Za ojačenjo vodovoda Kranj je predvideno 2592 m-1 na dan ali 50 l/s. Skupna poraba torej znaša dnevno 8240 m' ah 99 l/s. Srednji vodostaj zajeto vodo pa po meritvah od lota 1957 dalje zna^.i nad 1>ol«'s to je nad 50"/n več. kot je potreba.
Glavni izvedbeni projekti so bili izdelani |K) sektorjih, vzporedno z gradnjo, vodovodne objekte zajetja, rnztež.ilnikov in rezervoarjev pa je v celoti pro-
Ekonomska srednja šola v Ljubljani je jeseni 1961 odprla oddelek za izobraževanje odraslih tudi v Mengšu. Na območju naše občine je bil to prvi tovrstni oddelek, ki je omogočal zaposlenim občanom, da si pridobijo izobrazbo ekonomske srednje šole. V treh šolskih letih so morali slušatelji obdelati isto snov, kot redni dijaki ekonomske srednje šolo v štirih. To je seveda zahtevalo od njih mnogo trdne volje, vztrajnosti in pridnosti, kajti študirati so morali polog svojo rodne zaposlitve. Slušateljem so predavali doloma domači strokovno usposobljeni predavatelji, deloma pa profesorji z ljubljanske ekonomske srednje šole. Za vpis v prvi letnik se je priglasilo 56 slušateljev iz Mengša in okolice, toda sčasoma so odpadli vsi tisti, ki niso imeli za naporni študij potrebnih lastnosti. V začetku julija letos se je redni pouk končal in k zaključnim izpitom v septembrskem roku se je priglasilo 19 slušateljev. Zaključni izpit so oprnv-liali na ekonomski srednji šoli v Ljubljani v dneh od 10. do 17. septembra. Uspešno so ga opravili  vsi  prijavljeni sluša-
telji: Ivanka Dolinšek, Janez Hauptman. Marta Golob, Janez Janežič, Francka Kumer. Marija Kumer, Franc Kosec, Jožo Morčiin, Slavko Piše k, Kristijan Premk. Peter Ručigaj. Janez Svetlin, Ivanka Vrhovnik, Pavla Vrhovnik. Zinka Vogrin. Stanko Zamik. Francka Zornimi, Jože Zalokar, Poldka Zi-bort. Izmed njih sla zaključni izpit opravila z odličnim uspehom dva slušatelja, s prav dobrim uspehom pet, z dobrim uspehom pot. z zadostnim uspehom pa sodom slušateljev.
še VS 545 milijonov, vodovod Kranj pa je še posehej investiral v omrežje nad 60 milijonov. Vrednost zgrajenih hišnih priključkov znaša 27 milijonov. Skupno je investirano v skupinski vodovod »Izviri pod Krvavcem— Vodice—Mengeš« 524 milijonov, to je 53 %> nasproti predračunu, ki znaša 990 milijonov. Gradnja je bila financirana iz prispevkov članov in industrije ta iz dotacije, in sicer: Prispevek članov VS in industrije znaša v gotovini 187 milijonov 932 tisoč, in 22 milijonov v fizičnem delu, to je skupno 59Vn. »Agrokombinat« Ljubljana je posebej prispeval 28 milijonov, VS Ljubljanica-Sava jo prspovala v dotaciji 35,117.000 din, občinsko skupščine Domžale. Kamnik in Ljubljnna-Ši-ška, so prispevalo 141.644.000 dotacij in 17 milijonov posojila, v kratkem pn bo odobreno še 30 milijonov posojila. Vodovod Kranj pa je še- posebej vgradil v svoje omrežje 60 milijonov.
Iz toga sledi, da so člani VS in industrija h gradnji prispevali 40°/o od skupno vgrajenih sredstev, kar dokazuje res veliko zainteresiranost vsega prebivalstva, na drugi strani pa tudi kako zelo jo bil vodovod za vse te kraje potreben.
Želeti je le. da. bi se gradnja  brez zastojev nadaljevala.
Na slavnostni seji občinske skupščino v Mengšu ob proslavi občinskega prazniku 1964 je ta vodovod dobil ime po Kokr-škem odredu, ki je operiral na tem področju in se imenuje »Vodovod Kokrški odred«.
šole v Mengšu
Vsem maturantom čestitamo k uspehu, ki je rezultat njihove velike prizadevnosti in vztrajnosti. Pripomnimo naj. da je bil mengeški oddelek za odrasle izmed vseh tovrstnih oddelkov, ki jih ima Ekonomska srednja šola po terenu, najboljši, kar se kaže tudi v tem. da so zaključni izpit uspešno opravili vsi prijavljeni slušatelji. Za Mengeš sam ima oddelek Ekonomske srednje iole pomen
v tem. da je to prva srednja šola. ki jo delovala v Mengšu in dala prve maturante,
Maturanti ESŠ po uspešno opravljeni mnluri
Proslava 80-letnice mengeške godbe
O častitljivem jubileju SO-let-niee mengeške godbe smo že poročali v letošnji posebni številki našega časopisa, ki je izšla /a obči ms ki praznik. V njej smo povedali nekaj besed
o zgodovini godbe i" o pomenu, ki ga je imela za .Mengeš. V naslednjem naj na kratko spregovorimo še. kako je godba proslavila svoj letošnji jubilej. Dne I. avgusta zvečer je priredila v dvorani Kulturnega doma v Mengšu slavnostni koncert, ki je pokazal vso zmogljivost godbe, isu j je program zajel poleg nekaj lažjih skladb tudi težje koncertne skladbe. Nastopilo    je    40 godbenikov.
pretežno mladih l j udi, pod vodstvom kapelnika Aniona M K-HLFTA. Pred pričetkom koncerta je predsednik godbcnega društvu Lojze SKOK pozdravil častni' goste, med njimi predsednika     republiškega sveta
Svobod Branka BABICA, tajnika okrajnega svetu Svobod,
predsednika občinske skupščine Domžale Jožeta POGAČNIKA, sekretarju občinskega komiteja Jožeta KREVSA iu druge vodilne ljudi domžalske občine ter predstavnike bratskih godb iz Domžal. Vevč. Kranja
in   Kamnika, Zatem   je imel
slavnostni govor lov. GORJUP, ki je prikazal zgodovino godbe in njen pomen tudi v današnjem času. V odmoru je pred« tednik godbe tov. SKOK poda*
lil diplome častnega članstva godbe    nekaterim zasluženim
občanom, ki so godbo v zadnjih leliih vseskozi podpirali, iu sicer so bili to |ANCIGA| Anion. SMUKI,) Anton. BLEJC Ione. ŠINK Franc, GORJUP Anton. RUCHIGEH Valentin. PI.ŠEK Slavko, SEMEN Ivan. KVAR/nC Ernest in GREGORC Stane. Sledile so čestitke raznih organizacij. Pri koncertu je z. nekaj jM'smiimi sodeloval tudi pevski zbor tovarno »SloU iz Duplice,
Naslednjega dno, 2. avgusta, je biki proslava na (.lavnem trgu v Mengšu. Poleg domače godbo so se zbralo še godbo iz. Vevč, Dom/al in Kamnika ter vi liko število domačinov. Po pozdravnem nagovoru predsedniku godbo je sledil govor tov. šINKA. ki je spregovoril v imenu družbenih organizacij. Nato so jo razvila slavnostna povorka« v kateri so se zvrstilo vso omenjene godbe, narodne noše. konjeniki v narodnih nošah, gasilci, člani »Partizana« iu drugi. Povorka je krenilu v letno gledališče v nekdanjem kamnolomu, kjer jo godbo pričakal iu jo pozdravil Anion ŠUBELJ, doma z. Rodice, sedaj direktor Glasbene Malice v Cleveiandu v Ameriki. Sledili bi morala še velika ljudska veselica, toda žnl je dež. ki se je ulit, preprečil to namero. Mengeška godba je dostojno proslavila tudi letošnji SO-letni jubilej, želimo ji, da bi dočakala še dolgo vrsto podobnih.
Praznovanje Dneva vsta.e v Domu počitka v Mengšu
ludi mi. oskrbovanci v Domu počitka Mengeš smo praznovali dan vstaje slovenskega naroda. Ker je občina Domžale praznovala občinski praznik letos v Mengšu, je bilo našo praznovanje še toliko bolj slov osno.
Mengeški godbeniki so praznovali i. in 2. avgusta so-loi-nioo obstoja in so imeli na dan
vstaje tj. 22. juliju vos popoldan koncert v našem Domu počitka, še prej pa je oskrbo-vanka v imenu v seli pozdravila godbenike in spregovorila o pomenu dnevu vstaje.
Vsi stanovalci Doma počitka želimo Mengeški godbi še mnogo let obstoja in uspehov ob njeni 8()-lelnioi kakor t Bdi, da bi so nas še večkrat spomnili, nas obiskali in nam zaigrali.
Mengeška godba v povorki dne 2. avgusta 1%4
IVAN PUSTOTNIK
upokojeni rudar - 70 letnik
Oakrbovanke m strežno osebje med koncertom mengeške godbe
I ,uni 1". aprilu je v vse j tišini v ksogu svojih domačih proslavljal Ivan' Puslotnik 70-lct-nico svojega življenja.
Rodil so je I", aprila 1S'J3 v Iloiiču pri Litiji, kol najstarejši sin železniškega čuvaja. V svojih otroških letih je prestal
mnogo pomanjkanja, s i~> .loti je šel v službo v Železarno štore, nato pa k železnici. I u jo zdržal do svojega t') leta. potem pa se je odločil za poklic rudarja v zagorskem rudniku. Med prvo svetov no vojno jo bil na ruski fronti, po končani vojni pa so vrnil v Zagorje, kjer je zopet zagrabil za k rami) in lopato ter začel s [r-dim delom v jami. Kol zaveden p roleta reC in borec za pravice delavskega razreda, je stopil v letu 1'M1) oktobra meseca v takratno začasno dovoljeno komunistično organizacijo, ki ji je bil zvest član polnili 4" let. I udi po prepovedi K P v sla ri Jugoslaviji je ostal njen zvesti član kot ilegalec. Pri političnem ilegalneta dedu je večkrat prišel v stik z Minom Marinkam in drugimi. To politično delo je v Zugorju vršil vse do leta 1936, ko se je v jami ponesrečil in moral zapustiti težko rudarsko delo ter so ga začasno invalidsko upokojili. Letu 1937 so je presolil v Moravče. I u je že leta 1U41 prišel v slik s prvimi partiZani. S svojo ženo sla S hrano in drugim materialom pomagala OF, raznašala poročila itd. 2">. aiarca 1944 jo OH aretiran in odgnun v kamniški; zapore, kjer pa mu niso mogli nič dokazali in ni ničesar priznal. Vso dobo nemško okupacijo je zvesto služil pokretu OF, hodil na sestanke, bil izvoljen za poslanca litijskega okraju. Proti koncu vojne pa so ga domobranci v družbi Nemcev aretirali, odgnali v Šentvid pri Lukovici iu ga obsodili na smrl. Zadnji leden pred osvoboditvijo je ponoči ušel in se do osvoboditve skrival po gozdovih. Ob osvoboditvi je prevzel hrakcijo prvega
predsedniku občine Moravče, ki jo je vršil dve loti in sodom mesecev, potem pa se zaposlil pri takratnem podjetju .Kremen« v Moravčah in šol leta 1956 v zasluženi pokoj. Še danes je predsednik krajevno organizacijo 11K Moravče, pred-
sednik poravnalnega sveta in pa pošten zaprisežen občinski cenilec.
Vsi mu Želimo, du bi še dolgo vrsto let živel v svojem skromnem in prijetnem domu tam gori na holmii sredi ( < dni lov ne.
Od 14. do 2«. XII. 1964 bo v novi dvorani komunalnega centra v Domžalah prvi
novoletni potrošniški sejem
vesti
PRVI STANOVANJSKI BLOK V MORAVČAH
Letos meseca marca je začelo gradbeno podjetje Zagorje graditi v Moravčah stanovanjski blok, katerega financira Stanovanjski sklad Domžale. Gradnja je hitro in točno napredovala tako, da je bil blok po petih mesecih že pod streho. Prvi stanovalci so se že vselili.
Gradbenemu kolektivu, katerega člani so po večini iz Me-djimurja in dela pod vodstvom Mate I rstenjaka, k njihovemu uspehu iskreno čestitamo. Ves kolektiv uživa med prebivalstvom simpatije, ne samo zaradi njihove delovne discipline, ampak tudi zaradi njihove vsestranske dostojnosti in usluž-nosti.
Zvedeli smo, da bodo sedaj odšli v Mengeš. Veseli bi bili, da bi se iz Mengša zopet vrnili v Moravče graditi novo šolo.
Z dograditvijo bloka je stanovanjski problem v Moravčah precej omiljen. V bloku so dobili stanovanja učiteljske družine, nameščenci Termita, Potrošnika in Rašice.
CESTA DRTIJA- KANDRSK
Dela na cesti Drtija—Kand r-še letos hitro in lepo napredujejo. Vsi večji objekti so že dovršeni. Tudi veliki most v Reki je v glavnem zgrajen in lahko rečemo, da je cesta na tem odseku že prebita in zveza z Zagorjem po lagodni cesti uresničena.
Cestišče je bilo dosedaj asfaltirano od Drtije do Dobra ve, naknadno pa se bo asfalt položil tudi na letos dograjenem cestišču. Cesta bo odprta za promet najkasneje do praznika republike.
RAZŠIRITEV VODOVODNEGA OMREŽJA
Z rekonstrukcijo vodovoda Moravče, ki ima sedaj zajetji'
v Podoreku, so Moravčani z vodo dobro preskrbljeui. Od zajetja teče voda v novo črpališče, ki je pod vasjo Pogled. Od tu poganja črpalka vodo na Pogled, kjer je velik nov rezervoar s kapaciteto 75 m*. Rezervoar je povezan s starim vodovodnim omrežjem, ki je bilo zgrajeno že leta 1931. Zaradi zadostne količine vode Moravčani sedaj opremljajo stanovanja s kopalnicami in modernimi sanitarijami. Nujno pa je, da vodovodna skupnost Moravče nabavi še rezervno črpalko ali pa vsaj motor.
Zaradi velike količine zajete vode je dana možnost, da se oskrbe z dobro pitno vodo tudi okoliške vasi. Zaradi odplak pri separaciji kremenčevega peska v Drtiji je sedaj voda iz. potoka Drtijščice popolnoma licu porabila v gospodinjst v u u i-ti ni za napajanje živine. Podjetje Termit je že dalo sredstva za razširitev vodovodnega omrežja od Soteske do Serjuč. Serjučuni so z. veliko vnemo pričeli z deli na tem področju in je glavna vodovodna cev do tega kraja že montirana. Razumljivo je, da so Serjučani te pridobitve zelo veseli, ker do sedaj niso imeli primerne vode.
Prav tako bo treba misliti na enako rešitev za vasi Zalog in Drtijo. ki so enako prizadete zaradi odplak kremenčevega peska. Vendar je za vas Drtijo to nekoliko lažje, ker imajo že svoj vodovod, nima pa zadostne kapacitete za vsa gospodinjstva in napajanje živine.
ELEKTRIFIKACIJA STANOELAZE
Že v mesecu avgustu so se začele priprave za elektrifikacijo vasi Stancelaze in Desna. To sta poleg Grmač še edini vasi, ki še nista elektrificirani. Omenjene vasi so močno trpele v NOV in zato bi bilo pravično, da bi prebivalci vsaj za 2()-letnieo dobili električno razsvetljavo.
Prav te dni so se stanovalci vselili v novi stanovanjski blok v Moravčah. Gradnja je bila opravljena v rekordnem času. Izvajalcu: »Gradbenemu podjetju Zagorje«, vse priznanje!
Prebivalstvo je že pripravilo vse drogove in bodo tudi sami izvršili vse izkope. Naročilnico za napeljavo je prevzel DES obrat Ljubljana okolica, ki pa se za ta dela ne zanima tako, kot bi bilo potrebno. 2eleli bi. da se ta dela izvršijo do 29. novembra.
KULTURNI DOM
Dela pri kulturnem domu i Moravčah je sedaj prevzelo Gradbeno podjetje Zagorje. Upamo, da bo dvorana do 29. novembra uporabna.
TURIZEM V MORAVSKI DOLINI
Moravska dolina je znana po svojih lepih izletnih točkah. Ena izmed teh je tudi Mohorjev grič. ki nudi izletnikom lep razgled posebno po gorenjski strani. Zaito radi prihajajo na ta hrib izletniki. Ta grič pa je znan tudi iz partizanskih bojev, kajti že 6. septembra 1941 se je tu vršila prvu bitka z nadmoćnim sovražnikom. V spomin na to je krajevni odbor ZB pred tremi leti postavil do-stojeu spomenik. Da bi se moglo nuditi gostom oziroma izletnikom tudi potrebno okrep-čilo. je turistično društvo Moravče sJcleniJo. da bo tu zgradilo leseno planinsko kočo. Tej akciji se je pridružila tudi lovska di.i/i:i,i iz Moravč, ki je sklenila, da bo prispevala v denarju, materialu in s prostovoljnim delom svojih članov 700.000 din. Tudi okoliški kmetje, ki imajo svoje gozdove na tem hribu so obljubili, da bodo za to gradnjo darovali les, medtem ko bodo ostali člani društva sodelovali s prostovoljnim delom. Predvideva se, da bodo v koči tudi tujske sobe. Turistično društvo je že poskrbelo za potrebne načrte. Gradnja bo stala ca. 3 milijone dinarjev. Z dograditvijo te koče bo močno zaživel turizem v moravski dolini, posebno, če bo društvu uspelo zbrati potrebna sredstva za razširitev obstoječe gozdne ceste za avtomobilski promet. V sezoni bo ta koča stalno oskrbovana in bo omogočala gostom tudi preživljnje letnega dopusta.
V zvezi s tem bi bilo potrebno, da bi turistično društvo zgradilo tudi skromno kopališče ob potoku Drtijščica ob vznožju tega hriba, kjer se bodo izletniki lahko osvežili. Zfl bolj oddaljene izletnike in turiste pa bo prišla lepa koča v poštev šele, ko bo na novo rekonstruirana in urejena cesta Zelodnik-Moravče. kajti ta cesta je tako dotrajana, da dokler ne bo urejena, ni pm l kovati izletnikov z. osebnimi vozili. Po informacijah uprave skupnosti cest se predvideva, da se bo cesta uredila v letu 1966, kar je tudi v okrajnem planu.
Čestitamo!
27. oktobru 1.1. dopolni 50 let življenja nurodni heroj Franc A v b e 1 j - Lojko.
Kot delavec in v zgodnji mladosti dninar se je že pred vojno pridružil naprednemu delavskemu gibanja ter sodeloval v sindikatu gradbincev pod vodstvom tovarišu Kopitarju. Leta 1941 je odšel v NOV, kjer je bil na raznih odgovornih funkcijah in položajih. Bil je petkrat ranjen, izgubil je oko ter ostal 70% invulid.
Z enako upornostjo kot v času IMOB je tudi v povojni graditvi sodelovnl povsod, kjer je bila njegova pomoč potrebna in bil vedno neumoren aktivist.
Še sedaj pri svojih petdesetih letih je čil in krepak, požrtvovnlen člnn in funkcionar v raznih družbenih organizacijah. Bil je predsednik Občinskega ljudskega odboru, danes pa je predsednik Občinskega združenja ZB NOV. predsednik Stanovanjsko skupnosti Vir-Količevo, sodeluje pa tudi v ostalih družbenih organizacijah. Odlikovan je bil z mnogimi odlikovanji, med drugim tudi z Ordenom narodnega heroju. Ponosni smo, da imamo v svoji sredini zaslužnega borca, delavca in nesebičnega tovariša — narodnega heroja.
V imenu vseh družbenih in političnih organizacij ter društev mu iskreno čestitn-mo ter mu želimo še mnogo let uspešnega dela za napredek naše socialistične domovine.
Občinski odbor SZDL D o m ž a I e
Naša .kulturna- prizadevanja
Prav je, da se na začetku nove MZone ozremo za hip nazaj in pogledamo, kaj smo v pretekli sezoni naredili in kaj bi še mogli, a nismo.
V naši občini imamo 22 registriranih kultu ruo-prosvetnih društev, oziroma organizacij, ki se na kakršen koli način ukvar-
jujo z amatersko dejavnostjo, in štiri profesionalne ustanove: Glasbeno šolo. Delavsko univerzo, Občinsko knjižnico in kino podjetje. Te organizacije niso zajete v poročilu. Podatki za leto 1963 veljajo za celo koledarsko leto. podutki za leto 1964 pa od  1. L—30. VI. 1964.
		itn	19G4	porast t-
		(100 »/.)		padec —
1-	Aktivno članstvo v društvdi	525	643	+ 22
2.	Za  vzdrževanje  domov po-			
	rabljena (sredstva (v tisočih)	i33r	1365	+ 16
3.	Stevalu sedežev v dvoranah	3400	3400	—
4.			106	- 12
5.	Obiskovalcev •......	40200	426O0	+ 6
0.	Dotacije Sveta Svobod dru-			
	štvom (v tisočih).....	325	510	+ 56
7.	Z lastno dejavnostjo ustvar-			
	jena sredstva (v tisočih) . ■	1695	1990	+ 17
8-	Za dejavnost porubljenu			
	sredstva (v tisočih) ....	490	950	+ 94
9.		25	23	— .
Iz zgornjih podatkov lahko ugotovimo premik v pozitivno smer, vendar s tem še zdaleka ne moremo biti zadovoljni, če-
firav emu se le premaknili mu-o naprej z ozirom na prejšnja leta Boriti se moramo s celo vrsto težav, ki se ne dajo naenkrat rešiti, ampak šele sčasoma z vztrajnim delom.
Posebno pereče je vprašanje kadrov, saj pride na vsako društvo, oziroma organizacijo, komaj t strokovnjak, kar je absolutno premalo. Vsako društvo bi moralo imeti vsaj enega dobrega režiserja, pevo-vodjo. vodjo kluba in pu nekaj sposobnih organizatorjev 1 i naši strokovnjaki so večinoma amaterji - entu/.iasti. ki so se vzgajali ob delu v društvih m morda še v kakšnih tečajih. I.e reci ki so se šolali za te dejavnosti. Zu delo v društvih žrtvujejo mnogo prostega časa. V letošnjem letu smo skušali naše strokovnjake skromno honorirati, ker nam je to omogočil.i občinska skupščina. Ti honorarji so samo priznanje za delo, še zdaleka p.i uc ekvivalent
doseženemu delu. Pridobivanje novih kvalitetnih strokovnjakov pa je skorai neinoiročo. saj zahtevajo take honorarji', da se jih «e ne moremo privoščili
(posebno režiserji!,
Drugi problem so dohodki društev ob raznih prireditvah. Vsi vemo za veliko »rokovnjaško* prireditev v Lukovici Društvo je s sodelovanjem Sveta Svobod m okoliških društev organiziralo to odreditev katero je obisk tlo neka: tisoč 11 ud i. najelo strokovnjake, jih plačalo, člani so sodelovali s prostovoljnim    delom    in na
koncu ugotovil'.; »Izgubo . Vso
smetano so posneli iroclmci. Člani društva, ki so vložili v to Prireditev toliko trudu in prostovoljnih delovnih ur. se pa upravičeno -prašiijejo, če se to sploh   izplača,   kritika  ob tej
prireditvi pu je seveda tudi problem za sebe. Pripomnili bi samo to, da je zelo lahko razbijati, a zelo težko nekaj ustvarjati.
Podobnih stvari bi našli še več. V bodoče bo treba take probleme reševali bolj kompleksno in ob sodelovali j u vseh odgovornih.
Važen problem je tudi članstvo v društvih, saj je število 643 za našo občino več kot skromno. Ljudje neradi sodelujejo, saj imajo od tega sodelovanja bore malo, Vsakdo, ki je zmožen sodelovanja, se lega otepa   L   motivacijo,   da nima
Basa in podobno, To je tudi
razumljivo, da ljudje raje delajo   tam.   kjer   imajo kakšne
materialne koristi m ti na ta način izboljšajo jtandard, Ce čutijo potrebo po kulturni zabavi, pa jo tudi lahko najdejo ob radijskem sprejemniku, televizorju, v kinu itd Ko se bodo zboljšali materialni pogoji in bomo imeli dobre strokovnjake, bodo ljudje prav gotovo ruje in bolj množično sodelovali.
Zelo pereče je tudi vprašanje naših domov, ki propadajo. Predvsem krajevne skupnosti bodo morale voditi računa O tem.
Našteli smo nekaj najvažnejših problemov, s katerimi se borilno in jih skušamo rešiti. kl|iib vsem tem problemom pa se stanje vendarle zboljšuje in M bo z dvigom življenjskega standarda še izboljšalo. Prepričani smo. da bo vsako leto boljše ni da bo naš delovni človek le prišel do kvalitetne kulturne zabave posebno še, če bo Občinska skunščina kazala tudi nadalje toliko razumevanja, k >i ga je pokazal« v letošnjem letu.
Svet Svobod in prosvetnih društev občine Domžale
Predsednik CSSR Anlonin Novotnv s soprogo in spremstvom se je dne 24. septembra na poti v Ihan, kjer si je ogledal farmo bekonov. peljal tudi skozi Domžale. Šolska mladina in številni občani so ga pred spomenikom na glavnem trgu prisrčno pozdravili, predstavniki občinske skupščine pa so ga pričakali na farmi v Ihanu in mu izročili spominska darila.
Aktiv ZB LIP Radomlje se je na Dan borca« udeležil proslave in odkritja spomenika žrtvam fašizmu v Žireh, popoldne pa so si člani ogledali »partijsko Šolo v Cerknem in bolnico »Franjo«.
Mengeška »Svoboda« je za letošnji občinski praznik priredila v letnem gledališču Fiužgarjevo igro »Pod svobodnim soncem«, ki je v vsakem oziru odlično uspela. O njej bomo še poročali.
Pet minut z d. Hočevarjem    Pionirji - republiški prvaki
Nedvomno je eden najuspešnejših in tudi najpopularnejših športnikov v zadnjih letih v naši občini član petorke košarkaške vrste Domžal — Darko Hočevar.
Ta, komaj 20-letni igralec je z vstrajnim treningom dosegel tisto, o čemer sanjajo mladi jugoslovanski košarkarji, sodelovanje v izbrani jugoslovanski dvanajstorici.
Moral sem pogledati precej navzgor (visok je 19? cm), ko sem ga vprašal:
1. Kdaj si pričel igrati košarko?
»Leta 1960 sem se prvič seznanil pod koši pri KK Domžale potem pa sem najprej igral v mladinski vrsti, nuto pa postal stalni član prve petorke članskega moštva«.
2. Letos si se prvič uvrstil v jugoslovansko mladinsko repre-zcntanco!
»Zelo sem bil vesel in presenečen obenem, ko so me najprej izbrali v slovensko reprezentanco, ki je igrala v Slavonskem Brodu na državnem prvenstvu, kmalu za tem pa so mi povedali, da bom sodeloval na pripravah jugoslovanske mladinske reprezentance v Košutnjaku«.
3. Katere mlade košarkarje hi uvrstil med pet najboljših v Jugoslaviji?
Košarkarska letna sezona je za nami. Z nastopi naših košarkarjev smo lahko zadovoljni.
Najbolj so nas razveselili najmlajši. Pionirji so ponovili uspeh svojih predhodnikov in tako je prišel najvišji naslov — prvaki Slovenije; — že drugič v naš kraj. Pod vodstvom trenerja Zale Petra so uspeli najprej premagati vse ekipe v ljubljanskem okraju. Tako so dosegli pravico sodelovanja na republiškem prvenstvu v Ljubljani. Na finalnem turnirju so
tjremagali vse svoje nasprotnice in dosegli tele rezultate:
Domžale : Triglav "0 : 45 Domžale : Slovan 35 : 31 Domžale : Maribor   36 : 3f
Za osvojeni pokal in naslov sta jim čestitala tudi predsednik občinske skupščine tovariš Pogačnik in predsednik Sveta z,i tel. kulturo tov. Zevnik in jima podarila za uspeh garnituro trenerk.
Mladinci so Imeli mnogo težjo nalogo od pionirjev. Z nekoliko več športne sreče pri žrebu in tekmovanju bi bili lahko nn republiškem prvenstvu tretji in ne peti. V okrajnem merilu pa jim ne- bi ob večji resnosti ušlo drugo mesto. Košarkarskemu klubu priporočamo, da v bodoče posveti mnogo več
pozornosti prav mladincem.
Nikakor ne moremo biti zadovoljni z žensko košarko. Dekleta so sodelovala na turnirjih začetnic in pokazale, da je v Domžalah kader, ki pa zahteva več pozornosti in sistematičnega dela. Upajmo, da bomo v prihodnji sezoni knj več slišali tudi o ženski košarki.
O tekmovanju članov pa bomo poročali v prihodnji številki.
Letošnje tekmovanje, .Telesno kulturo pionirjem in mladi-
ni«, pomeni lep uspeli nekaterih društev naše občine ne le v okrajnem, temveč celo v republiškem merilu.
Republiško in okrajno značko je prejel Košarkarski klub Domžale. To priznanje so dobili košarkarji za dosežene rezultate v tekmovanju:
pionirji okrajni in republiški prvaki.
mladinci tretji v okraju in peti v republiki.
V namenu, da bi zajeli v svoje vrste čimveč mladine, so organizirali šolo košarke. Neka-
»Moja prva petorka bi bila: Bračun — Radnički Slavonski Brod, Pavlović — Partizan Beograd, Brenk — Oiimpija, Po-povič in Logar — Slovan«.
4. Najljubša zabava — poleg košarke?
»Knjige, kino«.
5. Košarkarski načrti?
»Morda bom igral v novi sezoni pri ljubljanski Olimpiji, sicer pa želim, da bi se_ v prihodnje naša domača ekipa potegovala za prvo mesto v slovenski košarkarski ligi«.
terim krajevnim organizacijam in šolam je podaril klub deske in obroče ter tako nudil osnovne materialne pogoje za razvoj košarkarskega športa.
2. TVD Partizan — Domžale Tretji nagrajenec je bilo leta 1962 ustanovljeno prvo šolsko športno društvo v naši občini — >Usnjur«.
Rezultat sodelovanja uprave in dijakov je. da preko 100 dijakov goji šport v 7 sekcijah:
nogomet, odbojka, košarka, rokomet, strelstvo, namizni tenis in šah.
Redno organizirajo medraz-redna tekmovanja. 'Tradicionalna pa so postala medšolska srečanja: s tehnično šolo Videm krško, gimnazijo Črnomelj in vojaško šolo PIT — St. Vid. Sodelujejo aktivno tudi na usnjarskih in občinskih tekmovanjih.
Vsem  pohvaljenim  tudi mi tlimo, da bi jim bil   doseženi   rezultat spodbu-
čestitamo in želimo, da bi bil   doseženi rezultat da za  nadaljnje delo.
Košarkar ji-pioni rji
najboljši  v republiki!
ŠPORTNE MINIATURE
PRIZNANJA, PLAKETE, NAGRADE
Okrajna zveza za telesno kulturo je pred kratkim priredila sprejem zu najboljše športne in telesnovzgojne aktive v okraju Ljubljana. Košarkarski klub Domžale je poleg priznanja prejel denarno nagrado v znesku 100.000 din za uspešno delo in osvojeno meslo republiškega prvaka med pionirji. TVD Partizan Domžale je dobil najvišjo oceno in priznunje za uspešno delo s pionirji in mladino ter je nagrajen z N0.000 din.
Ni dolgo tega. ko so športni delavci na izvoljenem občinskem svetu ocenjevali delo partizanskih društev v občini in uvrstili TVD Partizan Domžale na peto mesto. Stari pregovor: »bolje u selu prvi ...« tu ne velja.
ZGODBA O BUTALCIH (primer)
Na ožjem področju občine Domžale je registriranih pet nogometnih klubov, ki tekmujejo v treh ligah z devetimi moštvi. Znatno večja mesta imajo samo po enega predstavnika v nogometu, glavno mesto Slovenije ima 6 registriranih klubov. Maribor le 5, Celje pa2.
Ni čudno, če ta nogometna gostota negativno vpliva na dosežene rezultate v jesenski prvenstveni sezoni. Morda se bodo tudi Domžalčanom zjasnila vremena v dobi kooperacij in integracij, ali pa bodo naši statističar j i zaznamovali poleg
avtomobilskega rekorda Domžal še rekord v nogometni gostoti jugoslovanskih mest, pa čeprav nas bodo drugi imeli za Bu talce ...
SPECIFIKACIJA
NK Domžale ni uspešno startni v slovenski conski ligi. Igralci imajo več smisla za pokalna tekmovanja. Na pokalni tekmi z NK Olimpijo (1:7) v Ljubljani so prejeli prehodni pokal NPL za osvojeno mesto prvaka v letu 1964.
Ob proslavi 60-letnice obstoja tovarne Stol so domžalski nogometaši premagali moštvo Indupluti z 2:0 in moštvo lea-derja conske lige NK Kamnik z 2 :0. Tradiciji se niso izneverili ...
SKRB ZA PIONIRJE NOGOMETAŠE
Na občinskem prvenstvu v nogometu za pionirje je nastopilo šest moštev. Najboljše pionirje imajo Mengšani. pa tudi ostale ekipe, predvsem iz Moravč so bile prijetno presenečenje. Pričakovati je bilo, da bodo društvene uprave posvetile vso skrb vzgoji nogometnega naraščaju: začetek je to obetal.
Na prvenstvu pionirjev, katerega je razpisala nogometna podzvezu Ljubljana, iz naše občine tekmujejo samo pionirji iz Domžal, ostali bodo pač morali počakati d« proslave občinskega praznika 1965...