Maruša Avguštin
BIENALE ILUSTRACIJ V BRATISLAVI 2007 Alenka Sottler prejela zlato jabolko
Bienale ilustracij 2007 je nastajal v okoliščinah, ki zanj niso bile lahke. Organizacijske spremembe z odhodom dr. Dušana Rolla v pokoj in finančna nedorečenost so zbujale upravičeno negotovost. In vendar je 21. BIB z osrednjo bienalno razstavo, s številnimi spremljajočimi predstavitvami ilustratorjev v Domu kulture, v Bibiani, na tujih predstavništvih v Bratislavi, dalje s spremljajočim simpozijem BIB-a na temo Globalizacija in biti drugačen v otroški ilustraciji ter z enotedensko delavnico Albina Brunov-skega dosegel velik uspeh. Na njem je sodelovalo 387 ilustratorjev iz 38 dežel z 2740 ilustracijami. Razstava je vključevala 477 ilustriranih knjig in slikanic. Za Slovence je bilo posebej razveseljivo dejstvo, da je po Mariji Luciji Stupica, ki je leta 1985 prejela zlato jabolko za ilustracije Andersenove pravljice Pastirica in dimnikar, to prestižno nagrado letos dobila Alenka Sottler za ilustracije Pe-pelke. Na simpoziju BIB-a je z referatom Lokalne posebnosti slovenskih ilustracij v globalnem svetu otroške literature sodelovala tudi dr. Tanja Mastnak.
Mednarodna strokovna žirija v sestavi Miroslava Ciparja (Slovaška), Francine Sarrasin (Kanada), Kirsten Bytrup (Danska), Anastasie Arkhipove (Rusija), Tonyja Goranova (Bolgarija), Mahnoosha
Moshirija (Iran), Majo de Saedeleerja (Belgija), Rosmarie Tschirky (Švica) in Eliarda Franca (Brazilija) je za svojo predsednico izbrala Rosmarie Tschirky, za novega generalnega sekretarja BIB-a dr. Zuzano Jarošovo in za vodjo BIB-a mag. Barbaro Brathovo. Žirija je podelila 1 Grand Prix, 5 zlatih jabolk, 5 plaket in 1 častno priznanje, kakor sledi:
Grand Prix
Einar Turkowski (Nemčija), Es war finster und merkwürdig still
Zlato jabolko
Kamila Christiansen (Danska), Tarvelige Tom; En sandwich med 10 dag Iwona Chmielewska (Poljska), Thinking ABC
Ivan Alexandrov (Rusija), Mi takpohoji Alenka Sottler (Slovenija), Pepelka Farshid Shafiee (Iran), Peyvand, Zarbal
Plakete
Bente Olesen Nyström (Danska), Hr.
Alting
Maria Ekier (Poljska), Basnie i legendy polskie
Mikhail Fedorov (Rusija), Malenkaja princesa
Angela Lago (Brazilija), Joao Felizardo o rei dos negocios
94
Hoda Hadadi (Iran), Agar man Khalaban boodam, Baz baran
Častno priznanje za založnika
Editura Universul Chisinau (Moldavija), DE LA TACEREA LUMII CITIRE, avtor Claudia Partole, ilustracije Violeta Dior-diev
Otroška žirija, ki je sestavni del BIB-a, je nagradila Jae-Hong Kim-a (Južna Koreja), za Dežnik Yeonga Vinyla.
Poleg osrednjega tekmovalnega dela razstave v Domu kulture so bila v slavnostni dvorani v 1. nadstropju predstavljena dela Ali Reze Goldouziana, iranskega umetnika, dobitnika BIB Grand Prix 2005, Wolfa Erlbrucha, nemškega avtorja, ki je 2006 prejel nagrado Hansa Christiana Andersena za svoje ilustracije, knjige An-dersenove nagrajenke za literaturo Mar-gareth Machy iz Nove Zelandije, zbirka nagrajenih azijskih ilustracij Noma Concours po izboru UNESCO-vega regionalnega centra v Tokiu in izbor ilustracij slovaške ilustratorke Viere Gergelové.
Uvodni besedili v katalogu BIB 21 sta prispevali vodja BIB-a mag. Barbara Brathova in njegova nova generalna sekretarka dr. Zuzana Jarošova. Slednja je poudarila neizbrisen pomen dr. Dušana Rolla za BIB-ov obstoj, razvoj in njegovo visoko umetniško raven in obljubila vso pomoč pri ohranitvi njegove prestižne znamke, ob hkratnem prizadevanju za pridobitev še več tujih razstavljalcev iz vseh koncev sveta in pritegnitev otrok v spremljanje razstav ter predvsem ves možen napor, da bo BIB tudi v bodoče ostal prikaz najkvalitetnejše svetovne umetniške ilustracije, ki ne bo podlegla komercialnim pritiskom kogarkoli. Doslej so namreč BIB-ove nagrade, podeljene s strani mednarodne strokovne žirije, pomenile ilustratorjem prodor v najuglednejše knjižne založbe.
Strokovni in organizacijski prispevek letošnjega BIB-a Barbare Brathové je kar
izjemen. Razviden je iz uvodnega besedila v 21. BIB, v katerem Brathova med drugim opozarja na strmo naraščanje števila elektronskih medijev v ilustraciji na eni strani in na drugi strani na premaj -hen pogum za uvajanje dobrih novosti v ilustratorsko umetnost na Slovaškem (in ne le na Slovaškem), dalje na dobre in slabe strani globalizacije, ki v nekritičnem posnemanju lahko ogrozi izvirnost ilustratorske umetnosti, ki ji jo še posebej zagotavlja zakoreninjenost v lastni kulturni tradiciji. Barbara Brathova razmišljanje zaključuje z željo, da bi ilustracija tudi v bodoče ohranila nacionalno obarvan karakter razstavljalcev, ki ne bo izničen zaradi teženj vizualne uniformiranosti. Njenim mislim sledimo dalje v razpravi Globalizacija in biti drugačen v otroških ilustriranih knjigah na simpoziju. Kritičarkin strokovni prispevek BIB-u je nadalje pokazala razstava del pokojne slovaške ilustratorke, grafičarke in slikarke Viere Gergelové (1930-2004) v slavnostni dvorani Doma kulture ter kompleksna predstavitev slovaškega ilustratorja L'uboslava Pal'a v Bibiani (v različnih tehnikah, slogih in temah), ki je dosegel svoj sedanji umetniški vrh v slikanicah, objavljanih pri založbi Boheme Press, in kratke strokovne oznake vseh dobitnikov BIB-ovih Grand Prix od njegovega začetka l. 1967. Brathova je bila tudi organizacijski vodja 13. delavnice Albina Brunovskega BIB -UNES -CO 2007 pod umetniškim vodstvom L'uboslava Pal'a na temo slikanice, v kateri so letos sodelovale Argentina, Brazilija, Hrvaška, Iran in Kolumbija.
Vtisi z razstave
Bienale ilustracij v Bratislavi je za gledalca lažje obvladljiv kot vsakoletni sejem otroških knjig v Bologni, ker gre pri BIB-u predvsem za ilustratorsko razstavo in na njem podeljene nagrade, medtem ko v Bologni stojnice s knjiga-
95
mi, elektronskimi mediji itd. osrednjo razstavo ilustracij potisnejo nekako v ozadje. Bolonjski sejem je namreč v veliki meri namenjen založnikom z vsega sveta, kjer se sklepajo pogodbe za odkupe najboljših projektov tako z literarnega oziroma besednega kot z ilustratorskega področja. Vendar je tudi BIB 2007 z 2740 ilustracijami prevelik zalogaj, da bi ga lahko temeljito obravnavali. Zato se omejujemo na splošni vtis, na kratke oznake nagrajenih avtorjev in, seveda, na slovensko navzočnost na njem.
Prvi vtis so bile številčnejše, računalniško kreirane ilustracije, veliko razstav-ljalcev iz Nemčije, Avstrije, Španije in Argentine (po 20 ilustratorjev), raznolikost v likovnih izrazih, ki so posledica tako literarnih vsebin kot različnih kulturnih okolij in avtorskih poetik posameznih ilustratorjev. Dalje je bilo opaziti različne ilustratorske rešitve npr. pri Japoncih v zavestni naivno obarvani avtorski govorici (npr. Ryoji Arai, 1956), v evropsko slogovno obarvani slikarski pripovedi (npr. Iku Dekune, 1969) ali v historično poudarjenih ilustratorskih izrazih (npr. Kazuyoshi Lino, 1949 ali Yoshio Okada, 1935). Opazna je bila velika pestrost in svežina iranske ilustracije v prevladujoči ploskoviti barvni govorici, obogatena kdaj tudi z evropskim plastičnim oblikovanjem figur in filmskim kadriranjem (npr. Peyman Rahimizadeh, 1970 in Payman Rahimizadeh, 1978) itd. Humorja, ki so ga izžarevale ilustracije, tudi kadar nismo poznali besednega ozadja, bi si želeli več, čeprav ni bil redek primer na razstavi. Srbsko ilustracijo je npr. označeval predvsem v digitalnih tehnikah prikazan humor. Med najbolj opaznimi ilustratorji na razstavi so bili po različnih likovnih rešitvah in po pestrosti uporabljenih tehnik morda Danci, Holandci, Nemci, Poljaki, Slovaki, Španci in Brazilci. Kar izjemen je bil delež digitalnih grafik Špancev.
O nagrajencih mednarodne strokovne žirije BIB 2007
Einar Turkowski (Nemčija, 1972) je Grand Prix prejel za črnobele risbe s svinčnikom, v katerih je združil natančno opisno risbo z izjemnim domišljijskim bogastvom in na ta način v harmonično celoto povezal stvarni in izmišljeni svet. Izrazno moč njegovega novega ilustra-torskega izraza minucioznost risbe še stopnjuje.
Kamila christiansen (Danska, 1975) je bila nagrajena z zlatim jabolkom za moderno, slikarsko obravnavano ilustracijo v akrilni tehniki in kolažu s humor-no oblikovanimi figurami, umeščenimi na barvno osnovo, v kateri se prepletata barvno črtovje in listje dreves.
Iwona chmielewska (Poljska, 1960) je dobila zlato jabolko za duhovito predstavitev črk z bogato rabo kolaža. Dvignjeni dekliški roki, ki držita uro, in razkrečeni nogi fanta vsaka na svoj način ponazarjata črko A.
Ivan Alexandrov (Rusija, 1982) si je zlato jabolko prislužil z izvirnim igrivim oblikovanjem živalic v kolažu v kombinaciji s suhim cvetjem za ilustracije pesmi Mi takpohoji.
Alenka Sottler (Slovenija, 1958) je prejela zlato jabolko za izjemne ilustracije Pepelke, v katerih z veliko likovno občutljivostjo prepleta risbo s slikarskim in kiparsko občutenim načinom upodabljanja in renesančnim pojmovanjem prostora. Številne ptice poleg likovne dinamike v slikah poglabljajo njeno avtorsko interpretacijo zgodbe.
Farshid Shafiee (Iran, 1968) je bil z zlatim jabolkom odlikovan za ploskovite, slikarsko obravnavane ilustracije, v katerih prepletanje abstrakcije in arhaičnosti ustvarja postmoderni likovni izraz.
5 Plaket BIB 2007 so prejeli: Bente Olesen Nystrom (Danska, 1950) za bogato pripovedne drobne barvne ilustracije v tehniki gvaša, Maria Ekier (Poljska,
96
1943) za slikarsko obravnavane ilustracije, kakršne so bile posebej značilne za pogosto groteskno obarvano poljsko ilustratorsko umetnost starejše generacije, Mikhail Fedorov (Rusija, 1941) za historično obravnavane slikarske ilustracije v akvarelu, Angela Lago (Brazilija, 1954) za računalniško kreirane ilustracije s širokimi panoramskimi prizori in Hoda Hadadi (Iran, 1976) za inventivne, otroško igrive ilustracije v kombinirani tehniki kolaža in akvarela.
Otroška žirija kot sestavni del BIB-a je na letošnjem bienalu nagradila Jae-Hong Kim-a (Južna Koreja, 1958) za čustveno obarvano, impresionistično občuteno ilustracijo deklice z zelenim dežnikom v akrilni tehniki na platno.
Slovenski ilustratorji na BIB 2007
Suzi Bricelj, Mojca Cerjak, Polona Lovšin, Andreja Peklar, Arjan Pregl, Petra Preželj, Daša Simčič, Rudi Skočir, Alenka Sottler, Damjan Stepančič, Ana Šalamun, Emi Vega in Alenka Vidrgar so spodobno predstavljali slovensko ilustracijo na BIB-u. Posebej ponosni smo na zasluženo nagrado zlato jabolko Alenki Sottler. Verjamemo, da bi bila slovenska udeležba na BIB-u v prihodnje lahko še številčnejša in bi nam morda prinesla še več uglednih nagrad.
Suzi Bricelj (1971) je v ilustracijah Kako so nastale gosli v akrilni tehniki, kombinirani s tankim črtovjem, zajela čustveno bogastvo pripovedi / izpovedi v zeleno-rumeno-rdečem koloritu. Motiv kronane kraljice z rdečimi lasmi kot z ogrinjalom zaobjema izdelovalca gosli. Ilustratorka tako z likovnim jezikom posreduje močno čustveno povezanost obeh upodobljencev.
Mojca Cerjak (1959) v krajinskih prizorih v zanjo značilnem zeleno-mo-dro-rumenem akvarelu dosega kar zen-budistično vzdušje in v mehkobo takih
prostorov vključuje nekoliko karikirane figure pravljične pripovedi.
Polona Lovšin (1973) spominja s svojimi rdečimi akrilnimi ilustracijami, posejanimi s figurami, urami in skodelicami za Snežrožo Bine Štampe Žmavc na instalacije Andraža Vogrinčiča s kangli-cami v Avstraliji ali na čolne v opuščeni katedrali v Londonu in se tako v ilustraciji sooča s sodobnimi likovnimi trendi.
Andreja Peklar (1962) se z novo avtorsko slikanico Varuh močno približa svojemu slikarstvu vehementnih potez in črtovja iz študentskih let. Prav za Varuha bi lahko dejali, da predstavlja slikarstvo, skrito med platnice knjig. Avtorica je zanj prejela nagrado Zlatno pero na ugledni beograjski prireditvi 2007.
Arjan Pregl (1973) pričenja z ilustracijami iz slikanice Pobarvana hiša, s katero je sodeloval na BIB-u, novo poglavje svoje ilustratorske pripovedi z bogato uporabo kolaža, močno kontrastno barvitostjo in rabo hitre, skoraj skicozne risbe, v katero prepričljivo zajame karakter upodobljencev.
Petra Preželj (1976) je perspektivna mlada ilustratorka, ki v črnobeli risbi ali v barvitih slikarskih tehnikah prinaša v slovenski ilustratorski prostor neko novo svežino, četudi je v njenih ilustracijah opaziti nekatere tuje vplive. V razstavljenih ilustracijah za knjigo V Afriko je opaziti podobnosti z brazilsko umetnico Angelo Lago (1954).
Daša Simčič (l963) je akvarelno tehniko in otrokom ljube ilustracije s prijaznimi liki otrok in živali razvila do zavidljive stopnje. Igrivosti živalskih likov, polnih empatije, je v ilustracijah za slikanico Šuško in gozdni dan Svetlane Makarovič dodala duhovitega, humorno oblikovanega škrata. Verjamemo, da bo prej ali slej segla tudi po drugih slikarskih tehnikah in drugačnih vsebinah, ki ne bodo nujno vezane na otroke.
Rudi Skočir (1951) se je na BIB-u 2007 predstavil z ilustracijami Balkan-
97
skih pravljic v črno-beli risbi na ročno izdelanem papirju za japonskega založnika. Njegova avtorsko prepoznavna risba je enaka v samostojnem likovnem izrazu kot v ilustraciji. Odlikujeta jo veliko znanje in vsebinska poglobljenost v ilustrirano snov. Pogosto je v njegovi umetnosti čutiti odmev avstrijskega slikarja Gustava Klimta.
Damjan Stepančič (1969) je slikar in ilustrator zelo širokega spektra. V ilustraciji gradi na domači tradiciji in vnaša vanjo elemente moderne likovne govorice. Poleg likovnega znanja ga odlikuje humor. Na razstavi v Bratislavi se je predstavil s karikirano risbo v akrilni tehniki in s kolažem.
Ana Šalamun (1970) gradi svoj ilu-stratorski izraz s kolažem in digitalno tehniko ter dobro mero humorja. Oblikovalski del njenih ilustracij se zdi močnejši od izraznega tudi v ilustracijah za Samsaro Tomaža Pikala in Kaj je kaj Tomaža Šalamuna, s katerimi je sodelovala na BIB-u 2007.
V ilustracijah arhitektke Emi Vega (Elga Tušar, 1953) se javlja dekorativni element. Z rabo barv in z delitvijo ilustrirane površine v različno obravnavane barvne ploskve vnaša v ilustracijo t. i. čisto slikarsko govorico.
Alenka Vidrgar (1958) s kolorirano črtno risbo igrivo in lahkotno pojasnjuje v avtorski izobraževalni slikanici nasta-
janje igrala. Njena risba je učinkovitejša v knjigi kakor v samostojni ilustraciji.
Sklepna misel
BIB 2007 je z osrednjo razstavo opozoril na kompleksnost in raznolikost ilustra-torske umetnosti z vse večjim številom mladih ilustratorjev in naraščajočo rabo elektronske grafike in kolaža. Podeljene nagrade mednarodne žirije so pokazale širino in odprtost njenih članov za vsakršne likovne rešitve, ki vsebujejo poglobljen izraz v ilustrirano snov in dognanost klasičnih ilustratorskih rešitev na eni strani ter izvirnost in duhovitost v rabi kolaža oziroma v računalniških grafikah na drugi strani. Kaže, da se je žirija posebej zavedala nevarnosti poplitvenja v globalizacijskih težnjah ilustracije in je zato v množici izbranega razstavljenega gradiva nagradila tiste avtorje, pri katerih je zaznala poleg njihove osebne »barve« zakoreninjenost v kulturnem okolju, iz katerega izhajajo. Tako se zdi, da je bila razstava BIB 2007 načrtovan, morda pa tudi intuitiven odgovor na temo, ki jo je obravnaval simpozij - Globalizacija in biti drugačen v ilustraciji. Ker pa je pisanje o njenih podobah precej jalovo početje, če jih hkrati ne vidimo, je vsaj ogled kataloga 21. BIB-a pri branju članka skoraj nujen.
Maruša Avguštin
98