/s/KHD	%	Ameriška Domovi ima
	JL	AMCMCAN IH SPIRIT		■**£***“*-	 POMMN IN LANCUAGC OM-V	HORNIH® NCWSPAF«
NO. 82	S£E	AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)	Tuesday, November 1, 1983	VOL. LXXXV
Doma in po svetu
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV
Zasedba Grenade končana — Na prostosti le malo Kubancev — Fidel Castro zelo jezen
WASHINGTON, D.C. - Včeraj so bili aktivni na Grenadi le posamezni ostrostrelci, ki so lažje ranili ameriškega vojaka, pravi najnovejše poročilo Pentagona. Utihnili ali .se predali so skoraj vsi vojaki grenadske vojske in na prostosti ni več dosti Kubancev. Kot kaže, je bilo na otoku manj Kubancev, kot so mislili v Pentagonu. Ujetih je nekaj več kot 600 Kubancev, med njimi je nekaj ranjencev. Kubanci bodo kmalu vrnjeni domov. Točnih podatkov o padlih Kubancev še ni, vendar pravijo v Pentagonu, da jih je padlo ali bilo ranjenih okoli 100. Po najnovejših podatkih, je bilo ubitih 18 vojakov ZDA, okoli 80 jih je ranjenih, enega pa še Pogrešajo. Med ameriškimi civilisti na otoku baje ni bilo nobenih žrtev.
Pentagon je dovolil prihod na otok več ameriških novinarjev, ki so bili zelo jezni zaradi stališča Reaganove vlade do neodvisnega poročanja z otoka. Tudi v Beli hiši so neenotni glede tega in je včeraj odstopil ali bil odpuščen iz službe Leslie A. Janka, eden tiskovnih predstavnikov Bele hiše. Novinarji poročajo, da razen prvotnih ur invazije, res ni bilo toliko odpora od Kubancev, Grenad-Čani pa se sploh niso zanimali za boj. Sedaj sodelujejo civilisti na otoku pri odkrivanju Kubancev, ki se še skrivajo, ter tudi pripadnikov bivše grenadske vojske in policije. Novinarji poročajo tudi, da so Grenadčani kar veseli nad prihodom ameriških vojakov in celo izražajo željo, da bi le-ti ostali dalj časa.
Po nekajdnevnem zasledovanju, so ameriški vojaki le našli gen. Hudsona Austina, voditelja sedaj strmoglavljenega vojaškega sveta, ki je vodil državni udar zoper režim svojega nekdanjega tesnega sodelavca Mauricea Bishopa. Bishopa in več članov njegove vlade je dal Austin ubiti. Austina zadržujejo na neki ameriški ladji, kjer ga tudi zaslišujejo.
Včeraj je Pentagon priznal, da je ame-riŠki bombnik pomotoma bombardiral umobolnico na otoku. V napadu je bilo ubitih najmanj 12 pacientov, v ruševinah pa pričakujejo, da bodo našli 5 ali 6 trupel več. V po-jasnilni izjavi pravi Pentagon, da je skupina grenadskih vojakov streljala na ameriške Položaje iz bližine umobolnice in zaradi tega streljanja so vojaki ZDA svetovali letalski napad na poslopje. Američani namreč niso Vedeli, da gre za umobolnico in da je v njej veliko civilistov.
V zveznem kongresu so mnogi kongresniki zelo jezni nad predsednikom Reaganom zaradi invazije Grenade. Prevladujejo v kritiziranju predsednika liberalci obeh strank in demokrati. Kong. Thomas P. O’Neill (D. - Mass.), ki vodi demokratsko veČino, je včeraj izjavil, da bo poslal na Grenado poseben odbor svojih kolegov, ki bodo v°dili preiskavo o vseh okoliščinah v zvezi z ^sedbo Grenade. Demokratski predsedniški kandidati so previdnejši v svojih izjavah, Vendar med njimi prevladuje mnenje, da Predsednik Reagan končno ne bo imel veliko Politične koristi od invazije.
Črnski voditelj Jesse Jackson postane predsedniški kandidat
WASHINGTON, D.C. - V četrtek bo ~rnski voditelj Jesse Jackson napovedal svo-J° kandidaturo za mesto predsednika ZDA. Jackson bo kandidiral v demokratski stranki ln Pričakuje, da ga bodo podpirali črnci ter

liberalno usmerjeni belci, špansko govoreči in tisti, ki prejemajo socialno podporo. Mnogi črnski politiki so proti Jacksonovi kandidaturi in so mu svetovali, naj ne kandidira. Ti črnci so mnenja, da nima Jackson sploh nobene možnosti postati demokratski predsedniški kandidat zoper predsednika Reagana in da bo le škodoval takim demokratom kot Walter Mondale, ki imajo resnejšo možnost in ki so vrh tega zelo naklonjeni črncem in njihovim željam.
Jesse Jackson je star 42 let in znan za programe, v katerih poziva črnce, naj se izobražujejo in dobivajo ustrezne poklice in kvalifikacije. V tem oziru poudarja samopomoč, kar ga distancira od mnogih drugih črnskih politikov in aktivistov, ki se zanimajo predvsem za vedno večje vladne izdatke za programe socialne podpore. Glede zunanje politike je Jackson povsem neizkušen, pravi pa, da ne bi pod nobenim pogojem poslal vojake na Grenado ter da bi takoj odpoklical domov vojaško enoto v Libanonu.
Politični analitiki menijo, da bo Jacksonova kandidatura povzročila težave predvsem za liberalnejč druge kandidate ter možno koristila sen. John Glennu. Splošno prvotno mnenje pa je, da bo Jacksonova kandidatura koristila Ronaldu Reaganu. Analitiki napovedujejo tudi možnost kasnejšega sporazuma med Jacksonom in Monda-lom ali drugim demokratom, po katerem naj bi bil Jackson imenovan za podpredsedniško mesto na demokratski listini. Jackson sam je že obljubil, da bo skušal najti primerno žensko, ki bi lahko bila imenovana oz. nominirana za podpredsedniško mesto.
Na argentinskih volitvah nepričakovan
poraz za peroniste, zmagali levičarji
BUENOS AIRES, Ar. - Na prvih splošnih volitvah v tej deželi v zadnjih 10 letih so si priborili presenetljivo veliko zmago levo usmerjeni politiki. Največje presenečenje pa je poraz peronistov, ki so igrali vodilno politično vlogo v Argentini zadnjih 40 let.
Nov predsednik Argentine bo 56 let stari Raul Alfonsin, ki je premagal peronista Itala Luderja. Vojaška vlada, ki je prevzela oblast 1. 1976, je obljubila, da se bo Argentina vrnila k demokratičnemu sistema januarja 1984. leta. Tako Alfonsin kot Luder sta izjavila, da sta pripravljena sodelovati v prizadevanju za ustanovitev in utrditev demokracije v Argentini.
Gospodarske razmere v deželi so zelo težke. Inflacija je dosegla komaj verjetno stopnjo 800 odstotkov na letov, Argentina dolguje raznim zahodnim državam in bankam kar 40 milijard dolarjev.
Vodilni libanonski politiki se pogajajo
v Ženevi — Možnosti za sporazum pičle
ŽENEVA, Švi. - V nekem hotelu v tem mestu so zbrani predstavniki vodilnih libanonskih političnih, verskih in etničnih skupin. Med navzočimi sta tudi predsednik države Amin Gemajel, ki je hkrati predstavnik krščanov, ter Walid Jumblatt, ki vodi muslimansko Druze skupino. Namen pogajanj je doseči kompromis, po katerem bodo zadovoljni vse večje skupine v Libahonu, ki bi nato sodelovale v prizadevanju za enotno vlado. Sovraštva med skupinami so pa tako globoka, da poznavalci razmer nimajo nobenega upanja, da bo do kakega kompromisa moglo priti. Brez kompromisa bo skoraj brez dvoma prišlo do obnovitve državljanske vojne v deželi.
Iz Clevelanda in okolice
Štajerci in Prekmurci vabijo na martinovanje—
V	soboto, 5. novembra, priredi Štajerski in Prekmurski klub svoje tradicionalno martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Vstopnice lahko rezervirate, ako pokličete Rudija Pintarja (531-4346) ali Kristino Šrok (261-5277). Vstopnice so po $10 na osebo.
Belokranjsko martinovanje—
V	soboto, 12. novembra, priredi v SND na St. Clairju svoje martinovanje Belokranjski klub. Nastopili bodo tudi Fantje na vasi. Vstopnice so po $12 na osebo. Pokličite 481-3308 ali 289-0843.
Slovenska telovadna zveza—
Slovenska telovadna zveza sporoča, da bo začela z rednimi vajami v četrtek, 3. novembra. Od 6. do 7.30 zvečer bodo vaje za ženski in moški naraščaj, od 7.30 do 9.30 pa za odrasle. Vaje bodo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
Novemberfest pri Sv. Vidu—
V	dneh 11., 12. in 13. novembra bo pri Sv. Vidu jesenski festival. V petek, 11. novembra, bo »Večer v Sloveniji« (večerja s plesom). Prireditev priredijo godba Markic-Zagger, Fantje na vasi in Kres. Vstopnice lahko dobite v župnišču in pri voditeljih pripravljalnega odbora: Stanu Kuharju, Jim Logarju in Louise Strauss. V soboto zvečer bo »Casino Night«, v nedeljo popoldne večerja, program, ki ga bo pripravila svetovidska šola, in žrebanje. Vabljeni!
»Jadran« vabi na koncert—
Pevski zbor Jadran vabi na svoj jesenski koncert, ki bo v soboto, 12. novembra, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Od 5.30 do 7. zvečer bo v spodnji dvorani servirana večerja, ob sedmih bo koncert, kateremu bo sledil ples, za katerega bo igral Lužarjev orkester. Vstopnice so po $10 na osebo in jih imajo vsi člani.
Novi grobovi
Robert Beluscsak
V	petek, 28. oktobra je v Euclid General bolnišnici na posledicah možganske kapi, ki ga je zadela pred mesecem dni, umrl 38 let stari Robert Beluscsak s 15811 Huntmere Ave., rojen v Clevelandu, sin Mary, roj. Zupanc, in Josepha (pok.) Beluscsak,, brat Georgea (Chesterland, O.) in Florence Sommerich (St. Louis, Mo.), stric in prastric, zaposlen kot poštar 17 let, član SNPJ št. 53, Društva Najsv. Imena ter unije poštnih delavcev. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Jeroma in od tam na pokopališče Vernih duš.
Vseh svetnikov—
Danes, torek, je zapovedan praznik Vseh svetnikov.
Vernih duš dan—
Jutri, v sredo, je Vernih duš dan, ko se Cerkev spominja v svojem bogoslužju vseh vernih rajnih.
Preselitev—
Joe Sheliga, lastnik Sheli-gove lekarne, ki je sedaj v prostorih nekdanje Starčeve cvetličarne na vogalu St. Clair Ave. in E. 62. ceste, naznanja vsem svojim strankam, da se bo lekarna preselila v nove, večje prostore na 6025 St. Clair Ave. v ponedeljek, 21. novembra.
Skupni sv. obhajili—
Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo, 6. nov., pri osmi sv. maši, popoldne ob dveh bo sestanek, ob 3.30 bodo molitve in nato zaključek evharistične pobožnosti. Članice vabljene k udeležbi.
Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti ima to nedeljo pri sv. maši ob 8. zj. skupno sv. obhajilo, ob 1.30 bo posebna molitvena ura za vse članice, preminule v minulem letu. Po molitvi bo sestanek v običajnem prostoru. Članice lepo naprošene za udeležbo.
Molitve za rajne—
Slovenska pristava sporoča, da bodo molitve za vse pokojne verne duše pri spominski kapelici na SP v nedeljo, 6. novembra, ob tretji uri popoldne. Po molitvah bodo na razpolago pečene krvavice s kislim željem. Vsi lepo vabljeni!
ObletAica poroke—
Prihodnji torek, 8. novembra, bosta praznovala 63. o-bletnico poroke ,g. in ga. Joseph Rolih, 12304 Havana Rd., Garfield Hts., OH 44125. Slavljencema želijo še dosti srečnih in zdravih let družina in vsi pri A.D.!
Kdo ga je izgubil?—
V nedeljo, 30. oktobra, je nekdo našel rožni venec v okolici E. 69 Place. Ako ste ga izgubili, lahko pokličete 881-2778 in ga identificirate.
Spominski dar—
Anna Pinculic, Euclid, Ohio je darovala $10 v sklad za nov tiskarski stroj v spomin pok. moža Mikea in hčerke Alice. Iskrena hvala!
VREME
Spremenljivo oblačno danes z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 65 F. Spremenljivo oblačno jutri, zopet z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 68 F. V četrtek deloma oblačno. Možen bo dež. Najvišja temperatura okoli 65 F. Vremenarji napovedujejo prihod hladne fronte v četrtek.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združine države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih dežav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih dežav; $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 611 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 82	Tuesday, November 1, 1983
Paralela
Ni dolgo tega, ko so imeli v Moskvi že četrti knjižni sejem (Book Fair), ki so ga uvedle sovjetske oblasti 1. 1977 in ga sedaj prirejajo vsako drugo leto. Tudi ni dolgo tega, ko so v Ljubljani odprli Razstavo primorske književnosti v Cankarjevem domu, kar je nekaj podobnega, skoraj istega s knjižnim sejmom primorske literature. Pokazali bomo paralelo teh dveh dogodkov, kar utegne biti zanimivo in poučno.
Na moskovskem prvem knjižnem sejmu 1. 1977 je dal založnik podjetja Harper & Row Winthrop Knowlton veliko pojedino v Moskvi za ameriške založnike (ki so se v lepem številu udeležili sovjetske prireditve kljub preganjanju ruskih svobodnih pisateljev), in za prominentne sovjetske pisatelje. Nobeden teh pisateljev se ni mogel udeležiti četrtega knjižnega sejma letos: vsi so bili pahnjeni v izgnanstvo, ali pa jih je še kaj hujšega zadelo. Sam Knowlton, ki se je bil zavzel za disidentske ruske pisatelje, kot so Lev Kopelev, Vasili Aksjonov, Raisa Orlova, Georgi Vladimov, Vladimir Vojnovič, za letošnji sejem ni dobil dovoljenja za prihod v Sovjetijo. In nobeno književno delo omenjenih odličnih pisateljev ni smelo na sejem. Izključeni so tudi vsi izgnani ali pobegli ruski literati, ki se niso uklonili diktatu vsemogočne partije in njeni »ždanov-ščini< pa sedaj ustvarjajo po svojem prepričanju v svobodnem svetu in je vodilni med njimi Aleksandr Solženicin.
Kar se dogaja z ruskimi pesniki in pisatelji-oporečniki na debelo, se na enak način dogaja s slovenskimi literati za mejami in v domovini v malem, sorazmerno s številom ruskega in slovenskega naroda. Paralela je torej tu, vendar s to razliko, da ima sovjetski sistem doma še vedno dovolj svobodoljubnih in ponosnih »samizdatnikov«, da jih pošilja v ječe, taborišča prisilnega dela in umobolnice, med tem ko slovenska partija takega posla pravzaprav nima več. Slovenski literati v domovini so se akomodirali in prilagodili navodilom in ukazom partije in se pohlevno grejejo na soncu vsemogočne komunistične oblasti, ki njihovo pisanje skrbno kontrolira, cenzurira in zalaga. Živeti je pač treba... In tako vidimo, da je Bojan Štih samo eden, a on je bil velik partizan in komunist, tako velik, dfa si oporekanje lahko privošči. Drugi pridno ubogajo, potlačijo svoje boljše prepričanje, če ga kaj imajo, in ponižno služijo režimu.
Literarni produkti iz take situacije odgovarjajo položaju. Ko je Vinko Beličič, odličen zamejski begunski pisatelj, bral »roman« Jožeta Snoja »Gavžen hrib«, mu je zmanjkalo zraka in je berivo odložil. Tudi meni je zmanjkalo zraka, ko sem prebral komaj en odlomek Snojeve pisarije. Kaj tako prostaškega mi ni prišlo pod roke v nobenem jeziku; to je valjanje po gnoju, ne pa literatura. Režim je, bogme, lahko ponosen na svoj dosežek v slovenski literaturi!
Ustrezno opisani situaciji v slovenskem domačem leposlovju se je — kakor na sejmu v Moskvi — tudi na Razstavi (ali sejmu) primorske literature dogodilo, da so bili iz razstave izključeni dva pisatelja in en list s Primorskega. Razlog za ta korak v Ljubljani je bila obtožba, da vsi ti pišejo v škodo in proti Jugoslaviji, resnica pa je, da odklanjajo v svojih spisih le diktaturo partije. Je značilno, da komunisti dosledno enačijo partijo in državo, ki pa sta dve zelo različni stvarnosti. Imena odklonjenih avtorjev so bila navedena v uvodniku »Zaprta meja« v eni prejšnjih številk AD.
Knjižna razstava v Ljubljani je bila zelo skromna, saj se je omejevala le na primorske leposlovce. Partija ve, da se na Pri-(Dalje na str. 4)
CLEVELAND, O. - Belokranjski klub prireja svoje tradicionalno martinovanje v soboto, 12. novembra, ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clairju.
Med svojimi prijatelji tako vsaj enkrat na leto obujamo v tujini spomine na našo sončno Belo krajino, tako lepo zasajeno po naših gričih z žlahtno vinsko trto. Ko rumeno listje mirno odpada od žlahtnih trt in brajd, v zidanicah in hramih kipi vinski mošt in dobiva dan
za dnem bolj svetlo cekinasto barvo. Na dan sv. Martina to žlahtno kapljico krstimo v vino.
Doma je bilo dosti težkega dela v vinogradih, zato smo to ob obilni južini na dan sv. Martina nekako pozabili. V tujini skrbimo, da je naše belokranjsko martinovanje iz leta v leto bolj uspešno in veselo. Pridite nam pomagat krstiti novo vino. Naše žene in dekleta se bodo potrudile, da boste dobro postreženi. Zagotovimo vam, da se boste ob
okroglih in okrašenih mizah zopet veselo zabavali.
Takoj po okusni Martinovi večerji bo kratek nastop PeV' cev Fantje na vasi pod vodstvom njih pevovodja g. Janeza Sršena. Zapeli bodo nekaj lepih pesmi za naš vinski pra-znik. Za ples in zabavo bodo igrali Veseli Slovenci.
Torej nasvidenje 12. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju! Za rezervacije kličite 481-3308 ali 289-0843.
Vabijo veseli Belokranjci!
Drobtinice, sladke in žaltave
CLEVELAND, O. - Slomškovo kosilo 23. oktobra je za nami.
Vreme se je tisti dan nekam čemerikavo držalo, gostje pa
—	bilo jih je po številu nad 800
—	so se iz obednice ven grede oblizovali ustnice in izrekali, da je bilo kosilo dobro, postrežba pa hitra in prijazna v razmerju možnosti pri tako veliki Slomškovi družini. Bilo je to leto še nekaj novih pomočnic, zato je šlo vse gladko izpod rok.
Nič ne bom poimensko garače našteval, ker se vedno v takem primeru rado zgodi, da se eno ali drugo ime izpusti in je zamera tu.
Bog povrni prav vsem, ki ste se povabilu odzvali — na delo ali na ‘jelo’ —, in vsem, ki ste ob tej priliki kaj v Slomškov sklad darovali. Bo že naš svetniški kandidat škof Anton Martin Slomšek rekel svojemu zapisnikarju, naj vse te dobrotnike zapiše v knjigo dobrih del, ki se bo odprla in nam brala ob naši sodbi.
* * * *
Čisto slučajno je na to škofovo pojedino vpadel č.g. France Hudi iz naše lepe Koroške. Z nami je jedel, opazoval in se čudil naši delavnosti za Slomškovo zadevo.
Ker je g. Hudi zapisnikar pri Mohorjevi družbi, smo njega in prijatelje Mohorjeve povabili za ponedeljek 24. oktobra zvečer v šolsko dvorano pri Mariji Vnebovzeti. Obisk je bil prav lep in izrekam hvala vsem, ki ste na to srečanje prišli.
G. Hudi je kratko nekaj po-
vedal o življenju in delovanju Mohorjeve in o dijaških domovih, potem je bilo odprto za vprašanja, ki so se nanašala s predavanjem. Vročih vpra-
šanj, kakor sem jih jaz pričakoval, ni bilo. Vse je lepo p°~ teklo, kakor se spodobi Pr* umirjenih in kulturnih ljudeh.
Prav lepo prijateljsko sm°
(dalje na str. 4)
p. Leopold Mandič razglašen za svetnika
RIM, It. - Ob navzočnosti velike množice romarjev z vsega sveta je v nedeljo, 16. oktobra 1983, razglasil papež Janez Pavel II. na Trgu sv. Petra kapucinskega patra Leopolda Mandiča, Hrvata, za svetnika.
Največ romarjev je bilo iz italijanske pokrajine Furlani-je-Julijske Krajine, saj pa je novi svetnik večji del svojega življenja preživel v Padovi.
Navzoča pa je bila tudi večja skupina hrvatskih romarjev in okrog 160 Slovencev.
Kanonizacija je bila tudi v znamenju papeževih jubilejev: njegove pete obletnice izvolitve za papeža in 25-letnice škofovske službe. Predstavnik sinodalnih očetov, ki te dni zborujejo v Rimu, je k tema jubilejima čestital sv. očetu. Posebej je poudaril njegovo skrb za vernike vsega sveta, čimer vsak dan uresničuje svoje geslo Totus tuus-Ves tvoj.
Po slovesni kanonizaciji p. Leopolda Mandiča pa je papež v daljšem nagovoru navezal svoja razmišljanja na spravo, ki je predmet razprav sedanje škofovske sinode, hkrati pa vsebina sv. leta odrešenja. Prav službi sprave pa je sv. Leopold Mandič posvetil vse svoje življenje. Bog je ljubezen in vsi smo naravnani nanj. Sedanji svet živi v neprestanem bivanjskem strahu in edi-
no božja ljubezen je lahko učinkovito zdravilo zanj.
»Danes, ko razglašanj Leopolda Mandiča za svetni' ka, ta klic ljubezni in sprave 6 posebej glasno odmeva,« je re, kel papež. »Če se ljubimo me seboj, je Bog v nas, ljubezen s® v nas spopolnjuje in tudi na zunaj izžareva svojo moj Nato je papež orisal življenj novega svetnika, ki je P016^ lo brez velikih zunanjih oe-Bilo je preprosto življenje ka pucina, življenje uboštva ^ skromnosti, vendar pa je življenje bilo herojsko #V'J . nje ljubezni do bližnjega-pisal velikih teoloških del. bil bleščeč govornik,. spovedovati je znal. »Kot SP ^ vednik je bil ves poglobU®0 Boga. Iz te svoje življ®’^5^ povezave pa je črpal mo duhovno vodstvo ^rU®.e ljudi...V vsakem človeku videl bitje, ki mu je hotel P sredovati Boga.«
Slovensko romanje v organizirali slovenski kaPuC'jj, ski samostani. V 3 avtom* je potovalo v Rim okrog romarjev, ki so se na poti i*s vili v Assisiju na grobu ^ Frančiška. Njihova rim« srečanja pa je vodil ljublja nadškof in metropol*1 Alojzij Šuštar.	0
(Za naš list Prireien°3.) Druiini od 23. okt. 1 ® c
J.b-

Potopis
S sestro Albino v Kentucky, Tennessee in Alabamo
z. u.
VIII. del
(nadaljevanje in konec)
Malo je pesmi, ki bi bile svetovno znane, kot je npr. Gruberjeva »Sveta noč«. Ko bi bili Slovenci velik narod, bi se ji •ttorda približala katera izmed kakih 40 Riharjevih božičnih. Saj božično razpoloženje ne bo nikoli minilo.
Po več kot dveurnem sporedu smo se vrnili v motel — Premišljevat doživetja tistega dne. Bil je bogat spored!
V soboto, 9. julija, zjutraj smo šli najprej k maši v katedralo. Po maši nam je neka ženska razlagala zgodovino cerkve in dragocenih stenskih sbk starih evropskih umetnikov. Čeprav se slikam pozna ujihova častitljiva starost, bodo njih stvaritelji sloveli še, ko se za sodobne moderniste, kubiste in podobne pacače ne bo nihče več zmenil.
Po zajtrku so nas zapeljali v trgovino žganih pijač. Vsak je kupil nekaj steklenic — za danilo ali za spomin. Pravijo, da j6 Žganje v Kentuckyju cenejše kot v Ohiu. Po povratku sem sel nalašč v ohijsko državno trgovino in se prepričal, da stane tu tričetrtlitrska steklenica »Jim Beam-a: do centa na-^nčno toliko, kot v Kentuckyju, »Maker’s Mark« whiskija
sploh niso imeli; menda se v t^hiu žganje z več kot 100 Proof ne sme prodajati.
Polni lepih spominov smo ^Pustili Bardstown.
Port knox, Kentucky
Okrog desete ure dopoldn Sm° Se ustaviii pre(j Amerik ‘m muzejem za oklopna vozi la v Fort Knox, Ky.
Manjši oklopnjaki in sporni J11 na generala Georgea Pat °na, kateremu je ta muzej po ccen, so na ogled v muzeju . “ji pa po parku okrog muze |a- Razen ameriških vozil s< vstavljena tudi nemška. Naj je ameriški tank, ki teht; Posadko in municijo 95 ton tega modela so izdelali sa 0 dva vzorca, ki pa nikda 'sta prišla v akcijo. Konei °Jske jih je prehitel.
ri Pr*Znano dobri so bili ame ki tanki »Sherman«, boljš etU5ki »Tigri«, najboljši p< ruski »T-34«.
^duleč od muzeja stoji niz • bunkerju podobna mar ornata zgradba federalne za ■ tlnice zlata. Vidi se malo
večina zgradbe je globoko v tleh. Vrata zakladnice baje tehtajo 20 ton. Noter ne puste nikogar in tudi spominčkov (kot po nekaterih tovarnah) ne dajejo. Niti prospektov ali načrtov.
Od tu smo se ustavili na poti domov samo enkrat ali dvakrat, da smo se malo pretegnili in nasitili.
Ob desetih zvečer se je večina izletnikov poslovila pri Sv. Lovrencu, nekateri pozneje na E. 55. in St. Clair, ostali pa pri Sv. Kristini na E. 200. cesti. Lep in nepozaben teden smo preživeli!
Kaj pa organizacija izleta, družba itd? Krivico bi delal sr. Albini in njenim pomočnicam, če bi jih ne pohvalil. Za vse so odlično poskrbele: vsak dan dvakrat so nam postregle s pecivom in osvežilno pijačo -vselej ravno ob pravem času. Vsak dan smo tudi molili rožni venec in prepevali slovenske in angleške pesmi, večkrat pa tudi igrali bingo ali žrebali razne dobitke, ki jih je bilo toliko, da prav noben izletnik ni prišel prazen domov.
Pohvaliti moram tudi šoferja Carla McCartneya in njegovo ženo go. Stello. Oba sta se potrudila, da sta nam vnaprej povedala, kaj je lepega in zanimivega v kraju, kamor se peljemo. Turistično podjetje Anderson (P.O. Box 153, Greenville, Pa.) vsem toplo priporočam.
Ljudje smo različni: Nekateri potujejo, da drugje kaj dobrega pojedo ali spijejo, drugi, da se lahko pohvalijo, kje so bili in kaj so videli, jaz pa, da kaj novega vidim in zvem. Zato sem obema McCartney ema zelo hvaležen. Čimbolj poznaš svojo domovino, tembolj jo ceniš.
Pri razlaganju krajev sem se večkrat spomnil na Plitvička jezera, kjer se reka Korana preliva čez slapove v 17 jezer in jezerc. Ko sem pred več kot 50 leti hodil čisto sam okoli teh jezer, sem se zavedel resničnosti pesnikovih besed, da »srečen ni, kdor srečo uživa sam«. Ob kakem posebno lepem naravnem prizoru sem pogledal okrog sebe, da bi opozoril koga: »Poglej! Poglej!«, pa ni bilo nikogar. Tudi med pripovedovanjem g. Carla ali ge. Stelle mi je včasih ušlo: »Poglej!«, in že je završalo okrog mene: »ŠšššššT..!«. Oprostite
Grdina Pogrebna Zavoda
s3l-6300	17010 Lake Shore Blvd.
431-2088	1053 E. 62nd St.
Grdina Trgovina S Pohištvom
53l-1235	15301 Waterloo Rd.
mi to nedostojnost, prosim!
Moj »hobby« je sadjarstvo. Žal, na tem potovanju nisem videl v tem oziru skoro nič zanimivega. Ob skoro 2.000 milj dolgi cesti samo dva sadovnjaka in samo pred kako redko hišo ena ali dve jablani.
Na izletih po Kanadi sem tu pa tam opazil lepe, mlade nasade smrek ali borovcev. Na vprašanje, čigavi so, mi je spremljevalec navadno odgovoril: »Queen’s«. »Kako to, da ima »Queen« tu taka posestva?« »Lastnik ni plačal davkov, pa so mu zaplenili in zasadili«.
Na vožnji skozi Ohio, Kentucky, Tennessee in Alabamo, kjer smo videli ogromne površine, zaraščene z drevjem, pa nobenega gozda, sem si želel: Oh, da bi se našla tudi tu kaka kraljica, ki bi zaplenila in zasadila te površine s koristnim drevjem! Milijone ton papirja uvažamo letno iz Kanade, ko bi vsega lahko doma pridelali in izdelali. (Opomba urednika: Papir, na katerem je tiskana Ameriška Domovina, je tudi uvožen iz Kanade. Prihodnji teden bomo zopet dobili veliko pošiljko, ki bo napolnila našo klet.) Če vsakovrstni listavci niso primerni za izdelovanje papirja, bi jih posekali in zasadili z boljšim drevjem. Vtis imam, da so ameriški posestniki preveč navezani na »fast bučk« in se jim ne zdi vredno čakati 30 ali 40 let na pridelek oziroma dobiček.
Te spomine s potovanja sem prepisal s 3,5 x 8 col velikega papirja, ki sem ga popisal na poti na obeh straneh, s programa izleta, s prospektov, ki jih povsod ponujajo in z zemljevida, ki ga mi je dala po povrat-
ku Mrs. R., za kar se ji lepo zahvalim, ker sem svojega pozabil v avtobusu.
Sr. Albini in vsem sopotnikom se lepo zahvalim za prijetno družbo in jih prosim, da mi oproste napae in pomote.
(Konec)
Pevski zbor Jadran vabi na jesenski koncert z večerjo
CLEVELAND, O. - Pevci in pevke zbora Jadran vabijo vse, ki ljubijo lepe slovenske pesmi, na koncert z večerjo in plesom, ki bo v soboto, 12. novembra, v SDD na Waterloo Rd. Pridite in preživite prijeten večer v družbi Jadrano-vih pevcev in pevk in vseh, ki ljubijo slovenske pesmi in domače zabave.
Večerja bo servirana od 5.30 do 7. zvečer v spodnji dvorani SDD, potem bo v glavni dvorani koncert, kateremu bo sledil ples, za katerega bo igral orkester Joe Luzarja. Vstopnice imajo vsi člani zbora, dobite jih lahko tudi pri baru SDD
na Waterloo Rd. ali če pokličete go. Jo Tomšič na 481-5437.
V jesenskem času radi prihajamo na prireditve v naših slovenskih narodnih domovih. Na nedavni seji pevskega zbora je tajnica Betty Rotar povedala, da je nujno potrebno, da se vsi člani in članice vključijo v prodajo vstopnic za koncert in da jih čim več piše vabila ter jih objavlja v časopisih, kajti reklama je že pol uspeha. Važno je, da predstavimo občinstvu načrte in delo zbora Jadrana.
Vse slovenske kulturne organizacije potrebujejo pomoč in je torej v sedanjem času takšna pomoč res zelo dobrodošla in potrebna. Pri Jadranu bomo zelo hvaležni za vaš obisk in podporo. Pridite in se pridružite nam v lepem slovenskem okolju, v domači družbi ob petju in poslušanju prelepih naših slovenskih pesmi!
(Iz raznih dopisov pripravil ur. A.D.)
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
Trgovina R & D Sausage na 15714 Waterloo Rd. (692-1832) vam nudi izredne domače izdelkel Prekajene klobase po znižani ceni $2.19 za funt ter krvavice in riževe klobase po $1.49 za funt. Prinesite ta oglas, ki bo služil kot kupon, za te znižane cene.
Imamo tudi več vrst okusnih salam in prekajenega mesa. Seveda lahko dobite razne specialitete iz Jugoslavije in tudi domači štrudel in potice po važi želji.
Istočasno vabimo vse slovenske prijatelje na »Štajersko martinovanje«, ki bo 5. novembra pri Sv. Vidu in na katerem bo tudi žrebanje raznih dobitkov, med njimi tudi naše klobase. Vstopnice se lahko dobijo pri nas v trgovini.
. Angela Ratajc, lastnica
Accomplishments:
•	Ward 1 Councilman 2 years
•	Chairman of Service and Recreation Committee
•	Service on Zoning Board of Appeals
•	Member, St. Felicitas Church
•	Member, Richmond Heights PTA
•	Past President, Richmond Heights Gridiron Club
•	Member, Richmond Heights Booster Club
•	Graduate of Ohio State University Dental College
•	Self-employed Practicing Dentist, 26 years
•	Captain, U.S. Army, 2 years
•	Endorsed, Richmond Heights Civic League
ISSUES - GOALS
•	Establish an open door policy between residents and the Council
•	Promote City growth and attract revenue bearing sources into the industrial area at the County Airport
•	Upgrade and adopt the best quality services at the best prices
•	Work closely with the Mayor in bringing major issues to the voters
•	Continue availabiity to the needs of the city residents
Harold Lausche, Chmn., 507 Catlin Dr., Richmond Haighta, O. 44143
RAY
LOUSHIN
Councilman-A t-Large
Richmond Heights
Drobtinice, sladke in žaltave
(Nadaljevanje z 2. str.)
se od g. F. Hudlna poslovili in se razšli v prepričanju, da je Mohorjeva še vedno na pravi katoliški podlagi, in, da je podpiranje dijaških domov in revnih študentov lepo in potrebno.
* * * *
Nekaj v premislek postavim.
Pred dvemi leti je bil tu v Clevelandu zborček študentov »Mladi mi« Dva fanta iz te družbe sta bila naša gosta. Skupaj smo jedli in se lepo po slovensko pogovarjali. Spalnico sta imela na podstrešju.
Ko sta se po večerji od naju poslovila in odšla v spalnico, sta pustila vrata za seboj odprta. Še pozno v noč sta šumela in nekaj po kovčkih urejala —
in kaj? Ves čas sta se med sabo po koroško pogovarjala. Ker
sem se jaz štiri leta potepal po Koroški, mi je govorica znana, zato sem fanta drugi dan prosil, naj govorita po koroško. Malo sta se začudila, ko sta pa videla, da mislim prijateljsko, sta rada govorila v svojem narečju.
To resnično doživetje sem v »drobtinice« postavil, da ovr-žem natolcevanje nekaterih, ki pravijo: kaj bomo te koroške študente podpirali, ki itak govore le samo nemško?!
Pred leti sem se z avtobusom vozil na peturni dolgi poti — in to v eno smer — s sopotniki mojih let z izjemo dveh mladih fantov, lepe postave in lepih manir. Oba mladeniča na tej dolgi poti, tja in nazaj, nista spregovorila niti ene slo-
Paralela
(Nadaljevanje z 2. str.)
morce lahko zanese, čeravno je zlorabila njihov dolgoletni, ljuti boj zoper fašizem za ozke namene komunistične revolucije, a primorska vodilna plast medvojnega sodelovanja OF zoper fašizem ne more pozabiti. Tudi primorski krogi, ki zavračajo marksizem in njega brezboštvo, so zelo obzirni do režima v matični deželi, izogibljejo se žalih besed in marsikaj radi pohvalijo, kar pohvalo komaj zasluži. Režim v Ljubljani jim to dobro voljo zelo skopo vrača, a to jih ne moti.
Namesto skromne razstave primorskega slovstva bi bilo neprimerno bolj umestno in učinkovito, če bi razstavili vso literarno produkcijo Slovencev izza meja Slovenije, torej z vsega sveta, kjer Slovenci ustvarjajo leposlovna dela in izdajajo časopise v slovenščini. Bila bi kar mogočna reprezentanci j a slovenskega genija, kjer koli po svetu snuje in ustvarja leposlovje, znanost in umetnost v svojem materinem jeziku. O, to pa Bog varuj! Ti ustvarjalci so v veliki večini nasprotni revoluciji in marksizmu, mislijo in ustvarjajo s svojo glavo, ti in taki na ljubljanskem knjižnem sejmu nimajo prostora — kot ga nimajo ruski v Moskvi. Paralela je prav dobra.
Pa je vendar prišlo že kar v navado, da občila vseh vrst po svetu, zlasti po zahodnih demokracijah, kar naprej trobijo svojo melodijo, po kateri jugoslovanski komunizem sploh ni več komunizem, marveč neke vrste marksistični socializem, zelo blizu demokraciji pri spoštovanju človekovih pravic. Vse to so iluzije Titove zapuščine, a Tito je bil mojster v varanju sveta. Nasilje ne prizadeva le telesa, ampak tudi duševnost in duhovnost. Telesno nasilje je po strahotnem pomoru stotiso-čev v prvih mesecih po končani revoluciji moralo popustiti, je pač očitno, ker je Jugoslavija postala popolnoma gospodarsko odvisna od denarja iz Zahoda. Duhovno nasilje se pa nadaljuje v poostreni meri, ker ni vidno, in ni nič manjše kot v Sovjetski zvezi. Le pomislimo na otroke v šoli, nad katerimi oblast izvaja veliko nasilje z vsiljevanjem edinega nazora, ki je materializem in ateizem. Spomnimo se množice kulturnih organizacij, ki morajo vse pod pritiskom plesati po marksistični muziki, in to je nasilje, ker druge izbire ni. In vzemimo v misel umetnike peresa, čopiča in dleta, ki ne morejo ustvarjati po svojem videnju in navdihu, marveč pod pritiskom partije in oblasti. Ali je to duhovno nasilje, dostikrat hujše od telesnega, ali ni? Paralela med Ljubljano in Moskvo drži.
L. P.
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Bivd.
365 E. I56th St.	KE 1-9411
•	Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
•	Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani.
•	Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulantna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
venske besede, čeravno sem vedel in vem, da obvladata 99 odstotkov slovenščino. Nič ni tu narobe, ker je mladeničema vseeno bližja angleščina kakor materinski jezik — prav po mojem pa ni, če očitajoče prežimo na koroškega fanta, ako mu kje uide ena sama nemška beseda.
Toliko za danes, drugič bom opisal drugi primer.
* * * *
V vednost.
Spominske darove vedno sproti objavljam v A.D. na prvi strani v rubriki Iz Clevelanda in okolice. Za navadne darove pa malo odlašam in jih objavljam v svojih drobtinicah.
S hvaležnostjo danes objavljam imena darovalcev, ki so se ponovno v tem tekočem šolskem letu 1983/84 spomnili študentov in študentk v Mohorjevih domovih. Darovali so:
Po $100 Jože L Volčjak, Jože in Mimi Erjavec (Amherst, O.), Frank in Tončka Mlinar (111.), J. M. Prosen, Cecilija Remec (Conn.) in Stanko Ferkul.
$60 Janez Pičman.
Po $50 N.N. T. in N.N. v Collimvoodu.
$30 Blaž in Marija Vavpetič.
$25 N.N. žup. M. Vnebo-vzete, Ani in Gustl Zupanc (Windsor).
Po $20 John Benich, Joseph Levstik, Tone Urbančič, Antonija Novak, Jože in Zalka Likozar, N.N. (Minn.).
Po $15 Paula Vrečar in Mary Kette.
Po $10 Vinko M. Vrhovnik, Frank T. Urankar, Lojze Gosar, Milka Bohinc, Rozika Jaklič, Ani Košir, Paula Adamič.
$5 Janez J. Varšek.
Poverjenica Jožica Jakopič pa je prejela sledeče darove: $200 je daroval Frank Sterle, lastnik restavracije Slovenian Country House na E. 55. cesti, potem so še darovali $40 F.K., $30 Minka Sturm, po $10 N.N. Cleveland in N.N. Willoughby Hills ter $5 ga. Marija Sekne.
Vsem danes naštetim darovalcem in darovalcem prejšnjega leta se poverjeniki Mohorjeve družbe prisrčno zahvaljujemo in se s prošnjo priporočamo vsem, ki so blage volje. Kakor doslej, tako tudi za naprej darove sprejemamo: Jožica in Bernardka Jakopič, 29424 Armadale Ave., Wickliffe, OH 44092 Janez Prosen 16211 Trafalgar Ave., Cleveland, OH 44110 J. P.
MALI OGLASI
HOUSE FOR SALE 863 E. 218 St.
Euclid
2	bdrm solid brick. $65,000. Call 531-3148.
(80-83)
For Sale By Owner 8 room bungalow, off Grovewood area. Call 481-0062.
(80-84)
DELO DOBI
Mehanično sposoben mlajši moški, za strojno delo in delo v skladišču. Začel bo delni čas — z možnostjo polnega časa. Kličite 391-4069.
(80-83)
For Rent
Euclid Beach area. 4 rooms. Prefer middle aged woman. No children. No pets. Call 621-7283 mornings.
(81-82)
WANTED
Woman or couple to care for elderly bedridden man. Live in his house rent free -and salary.
449-1737 after 6:30 p.m.
(82-85)
V NAJEM
3	večje sobe in kopalnico, spodaj, spredaj. Miren samec ali zakonski pat; lahko tudi dete. 431-3373 ali 881-4327.
(82-83)
For Rent
4	room apt., up. Newly decorated. St. Jerome's parish. Off Lakeshore Blvd. No pets. Couples only. Call 1-286-3513 collect.
FOR RENT
St. Vitus area. For older single person. 3 room suite, bath & basement. Call 881-2735 after 5 p.m.
(X)
Wanted, Couple to Live In Housekeeping, cooking, etc. Man must drive. English not necessary. Ex‘ cellent salary. Call after 7 p.m. 831-0847.
(81-84)
V NAJEM
Stanovanje v Collinwoodu-Za starejšo žensko ali dve, enega moškega ali poročen par. Nič otrokov ali živali-Kličite 268-2481
(81-82)
.....—... ...........
VOLIVCI RICHMOND HEIGHTS!
Kot član Etičnega odbora, sem imel priliko opazovati naše zastopnike (Coun-cilmen) in njihovo delo na Richmond Heightsu. Prišel sem do zaključka, da je napočil skrajni čas za spremembo teh zastopnikov. Zato močno priporočam, da volilci na Richmond Heightsu 8. novembra glasujejo za kandidate, ki bodo sodelovali s sedanjim župnikom Robert Boyle, kateri si zasluži, da ga ponovno izvolimo.
Edi Zalar, član Etičnega odbora Richmond Hts.
X	ROBERT BOYLE — Mayor
X	RICHARD ST. JOHN — Council President
X	JAMES DAWSON — Councii-at-Large
X	RAY LOUSHIN — Council-at-Large
X	JULIUS ZSAKO — Ward 1
X	WILLIAM RICHARDS — Ward 2
X	LELIA SHIOZAWA — Ward 4
Kanadska Domovina
Iz slovenskega Toronta
RAZGIBANOST MISIJONSKEGA ZALEDJA


Misijonska nedelja med Slovenci v Velikem Torontu 23. oktobra 1983 je že odšla v zgodovino. Tam bo zapisana z zlatimi črkami. S človeškimi očmi gledano in s človeškimi izrazi povedano, te zlate črke Povedo, da je bila letošnja misijonska nedelja lep uspeh. Uspeh na duhovni ravni: moli-tve pri mašah in popoldne Pted Najsvetejšim, govori. Na tej ravni se je širilo spoznanje dolžnosti do podpiranja misijonske aktivnosti in se je prosilo, da Nebesa odpirajo srca Poganov, da si zaželijo Luči in Resnice.
Uspehi na materialni ravni: Prodaja srečk za tombolo, Prodaja dobrot v kuhinji, nabiranje dobitkov in darov. Vse to je prineslo Baragovemu Misijonskemu Krožku $7551.00, ki bodo še pred Božičem v rokah slovenskih misijonarjev na daljnem vzhodu, v Afriki, ^ziji in drugod. Njih delo se Pikdar ne ustavi, njih potrebe n® usahnejo.
Misijonska tombola res pri-*e8ne veliko število ljudi. Res j®, da vsi željno gledajo na dobitke. Res pa je tudi, da dobitke darujejo ljudje. Potrebna je ''elika delavnost, da se tombo-0 spravi v tek. Koliko časa, Pela in materiala so darovale samo članice in prijateljice B-M. Krožka!
Kam in komu bodo šli daro-v* za Božič je izredno lepo po-v®dal č.g. Franc Sodja CM, Slavni govornik na popoldanski prireditvi v dvorani Marije 0,Pagaj na Manning Ave. Baragov Misijonski Krožek javlja tudi z narodnega vidi-a veliko delo, ker podpira si-n°ve in hčere slovenskega na-*.°^a, ki delujejo v misijonskih e*elah. Njih delo je obdano z /tvami in s samoodpovedjo, ar vse kliče blagoslov tudi na fPvenski narod. Ta narod ni t P Pikdar v zgodovini bolj po-r®ben tega blagoslova kot da-®s in ga bo potreben v dneh, Kl Prihajajo.
Clan B.M. Krožka
Zadružna kolona
Župnijska Hranilnica in Po-°Jllnica Slovenija je 30. sep-^Ptbra 1983 zaključila 26. leto re°vanja. Ekonomske razme-g v Kanadi niso najbolj cveto-k®’ vendar se boljšajo. Velika I ®2Poselnost je še vedno ske-Ž urana na nar°rinem telesu. 0r*-p- pa more kljub vsemu ^ključku te poslovne dobe Pisati uspešno leto.
I^ed letom je pristopilo ka-120 novih članov in to je P®h. Dobroimetje je poras-t Za milijon in pol dolarjev; j 1 to je uspeh. 40 milijonov *arjev denarnega prometa je Peh dela, ki se za tem pro-v.et°m skriva. Odbor je naba-n°v elektronski računalnik, Povezuje podružnico pri
župniji Brezmadežne z glavno pisarno na Manning Avenue v Torontu; to je brez dvoma uspešen korak naprej. Z njegovo pomočjo bodo člani deležni novih uslug in hitrejšega poslovanja.
Podrobne informacije o delovanju Ž.H.P. Slovenija, o njenem stanju, o napredku, o dividendah in še o čem drugem, bodo pa člani dobili na rednem občnem zboru, ki bo v nedeljo, 20. novembra, ob 3h popoldne v cerkveni dvorani na Manning Ave. Tedaj bo še posebna prilika za pristop novih članov. Vsakdo, ki se bo vpisal na novo, bo dobil nagrado, če bo istočasno vložil na hranilne vloge vsaj $250.00. Tudi vloge na poseben račun bodo nagrajene, in bo pisarna na mestu izplačala trimesečne obresti vnaprej.
Ker je vsak dobrostoječi član lastnik oz. solastnik te
slovenske denarne ustanove, je prav, da se občnega zbora udeleži in tako uveljavi svoje demokratske pravice soodločanja.
Por.
IZ SLOVENSKEGA DOMA
Članski sestanek z banketno večerjo, z družabnim razpoloženjem ob zvokih poskočnih melodij je bil v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. v soboto, 22. oktobra 1983. V vsakem pogledu je bil lep večer, ki so si ga člani in njihovi prijatelji zaslužili.
Tak večer je oddih, je vesel pogovor s prijatelji, je sprostitev, česar vsega so ljudje potrebni od časa do časa. Dom sam pa tudi potrebuje sredstev, da more obstojati in se lepšati. Kakor udeleženci, tako je bil lahko zadovoljen tudi odbor, ker je članski večer prinesel še finančni uspeh.
Član S.D.
ODMEVI S PRERIJE
LETHBRIDGE, Alta. - Vrtovi so pospravljeni, počitnice za nami, torej je prav in čas, da se spet oglasim. Še skoraj moram, da tako odgovorim na večkratna vprašanja, čemu ni nič glasov z našega sončnega konca. Živimo pač dneve, ki nam ne prineso kakih omemb vrednih dogodkov, ali pa ne dosežejo mojega doma.
Počitnice! V mladih dneh, tj. pred zadnjo vojno, smo imeli po »velikih« oz. poletnih šolskih počitnicah v Ljubljani dijaški sejem — nakup in prodajo starih šolskih knjig. To je bilo drenjanja, vpitja, ponujanja in barantanja knjižne robe, pa tudi prekupčevanja.
Meni je sejem posredoval zastonj knjige za naslednje leto (za višji razred namreč), pa še za kako hrenovko sem zaslužil s knjižnim barantanjem. Zdelane knjige smo kupili poceni, zvečer in v noč te popravljali, na novo prevezali, skratka knjige po videzu »po-štimali« in jih naslednje dni z dobičkom prodali.
Mestni trg pred Gasilskim domom je bil tiste dni študentovsko mravljišče. Konkurenca resna in v glavnem poštena, če ne je pa sem in tja kdo zaslužil in tudi dobil kakšno buško. Nepozabni spomini, ki vsaj meni, ki sem se poklicno »za celo življenje« zapisal šoli, vzbude vsakega septembra majhno domotožje....
* * * *
Več naših sorojakov tule je letos spet obiskalo lepo Slovenijo, pa spotoma še kake sosednje kraje, zlasti Dalmacijo. France Šifrer je popeljal domov sina Andreja in hčerko Meto z vnukinjo Taro. Povod potovanju je bila poroka nečaka, ki je končal medicinske študije in se oženil.
Gospa Tončka Bohova je ponovno obiskala sestri in sorodnike v Ljubljani in okolico. Z njo je bila tudi maturantka vnukinja, brhka Michel, ki je poleg vsega mogočega ugotovila, da ima lepa Slovenija poleg prirodnih lepot še ducate »zavber« in »fejst« fantov. Mlade oči najdejo pašo tudi srcu.
Špenkova Štefka in France, ki najpogosteje rajžata v Slovenijo, sta tudi letos šla tja, istotako France Kaplan z ženko.
Vsak je občutil obisk po svoje, oči in srce posameznika dojemajo lepoto, razmere in počutje po svoje. Vsi so se ‘imeli menda lepo in dobro, večino pa je motilo, da se vsaj v Ljubljani čuje vse več jezikov kot slovenske govorice. Življenje se spreminja po rdečih načrtih.
* * * *
Midva s prijateljem Ivanom Bohom, ki se sicer raje tiščiva doma, sva pa na vabilo g. župnika Jožeta Mavsarja odrajža-la v sosednjo Montano, na obisk in žegnanje v Heleno. Tam namreč že nekaj let zelo uspešno »ovce pase« (vmes seve tudi kakšnega koštruna) delavni g. Jože, edini preostali član menda 9-članske družine, ki so jo, kot večina veste, svobodoljubni partizani dobesedno pobili. Ostal je po sreči in naključju živ in sam, kasneje je usmeril korak v bogoslovje in končno v tujino.
Begunska pot se mu je umirila šele v Ameriki, v lepi Montani. Helena je menda njegovo tretje službeno mesto. Saj sam ne govori o sebi, a vse dogajanje okoli njega je pokazalo, kako upoštevan in spoštovan je med župljani, kot tudi med (dalje na str. 6)
Izpod zvona sv. Gregorija Velikega
SLOVENSKI FESTIVAL Slovenian Heritage Festival
125 Centennial North, L8E 1H8 Hamilton, Ont.
Tel.: 416/561-5971
VABILO VSEM SLOVENCEM!
Slovenci župnije Sv. Gregorija Velikega prirejamo in vabimo na SLOVENSKI FESTIVAL, dne 30. junija, 1. in 2. julija 1984.
Festival bo ob dvestoletnici Ontarija. Namen tega praznovanja je prikazati lepoto in običaje Slovenije vsem, zlasti mladini.
Kako cenimo našo dediščino bomo pokazali s predavanji, razstavo in prireditvami. V nedeljo se bomo srečali j pri slovesni sveti maši v novi cerkvi.
Vljudno vabimo vse slovenske skupine, da se pridružijo našemu praznovanju s svojimi točkami. Tako bi s svojim nastopom prispevali k lepšemu doživetju slovenske kulture. Prosimo, da nam vsaj do konca novembra odgovorite, kako želite sodelovati. Veseli bomo, če | povabite tudi znance in prijatelje.
Že vnaprej se Vam zahvaljujemo za sodelovanje in j - NASVIDENJE V HAMILTONU!
j	Pripravljalni odsek |
Tel.: 416-664-5240 j
IZ ONTARIJA
UPRAVNO ZGODOVINSKI RAZVOJ
Kakor sem že poročal na tem mestu, bo drugo let, to je 1984, provinca Ontario slavila 200-letnico. Kot začetno leto je bilo izbrano 1784, ker so takrat prišli iz države New York takoimenovani Loyalist!, ki so se v ameriški revoluciji borili na strani Angležev, ker so ostali zvesti angleškemu kralju. Ti so se naselili na ozemlju današnjega Ontarija in so tako postali pionirji vseh naseljencev, ki so prihajali pozneje.
Leta 1791 je britanski parlament izdal ustavni zakon, ki je tedanje kanadsko ozemlje razdelil na Lower in Upper Canada. Polkovnik John Graves Simcoe je bil imenovan za podguvernerja nove province Upper Canada. Ta je 1792 sklical zakonodajno zbornico, ki je zborovala v Niagari.
Od leta 1791 do 1841 se je torej ozemlje današnjega Ontarija imenovalo Upper Canada. Zakon iz leta 1832 (Act of Union) je družil v eno upravno enoto Upper in Lower Canada. To je bila tedanja Kanada. Njena skupna vlada se je selila
iz mesta v mesto. Nekaj časa je bila prestolica Kingston, nato Toronto, potem Montreal in Quebec in končno so izbrali za glavno mesto Kanade Ottawo.
Po letu 1791 seje začela imigracija iz Britanije in Evrope.
Leta 1867 je izšel British North America Act, ki je u-stvaril Dominion of Canada. Ta akt seveda s spremembami, je danes kanadska ustava. BNA Act je tedaj povezal v federacijo štiri province in ena od teh je bila Ontario. Meje te province pa tudi tedaj še niso bile točno in dokončno določene. To se je zgodilo šele leta 1912.
Drugo leto bo torej Ontario slavil 200-letnico naseljevanj, dela, naporov, stalnega vživ-Ijanja, nenehnega pomlajevanja, rasti in razvoja. Proslavljali bodo rodovi, ki so bili na tej zemlji pred 200 leti, tisti, ki so prihajali skozi 200 let in tudi tisti, ki smo na to zemljo stopili pozneje in jo imamo danes za novo domovino.
Por. iz Ont.
HOME
Dostojanstvena postrežba po zmerni ceni
Jedilne in družabne sobe na razpolago
28890 Chardon Rd., Willoughby Hills (1 Block East of Bishop Rd.)
585-5100
Susan Zak Cosic - Funeral Director
KOLEDAR
PRIREDITEV
NOVEMBER
5.	— Štajerski klub priredi
svoje tradicionalno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igra Veseli Slovenci orkester. 11., 12. in 13. — November-fest pri Sv. Vidu. Prebitek namenjen za nova okna za sveto-vidsko farno šolo.
12. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci, nastopili bodo tudi Fantje na vasi.
12. — Pevski zbor Jadran
priredi koncert z večerjo in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. S serviranjem večerje bodo začeli ob 5. popoldne.
DECEMBER
4. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob treh popoldne.
— 1984 —
FEBRUAR
26. — Slovenska šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 popoldne.
MAREC
24. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
APRIL
1. — Misijonska Znamkarska
Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
MAJ
12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer.
JULIJ
29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
OKTOBER
6.	— Fantje na vasi priredijo
7.	letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet.
Zahvala
CLEVELAND, O. - Slomškov krožek se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pomagali, da je kosilo 23. oktobra tako odlično uspelo. Hvala pridnim kuharicam, pomočnicam, družinam za darovane cvetice, dekletom, ki so tako okusno okrasila mize! Hvala vsem, ki so darovali dobitke in Bog plačaj za’ veliko dobrega peciva!
Naj vam vsem, ki ste darovali v sklad za njegovo beatifikacijo, škof Slomšek bogato povrne! Darovali so:
Po $50 g. in ga. A. Škrabec, g. M.K.;
$40 g. in ga. Zapušek;
$30 g. in ga. Jerin;
$23 ga. I.L.;
po $20 g. Rudi Kolarič st.. Neimenovana, g. Franček Toplak, g. Frank Staniša;
$15 ga. Mira Kosem;
$13 ga. M. Wolf;
po $10 ga. V. Pianecki, ga. F. Hočevar, ga. A.K., g. in ga. Štempihar, g. in ga. Lamovec, g. M.B., g. in ga. Rudi Kolarič ml.;
$8 ga. Novak;
po $5 ga. Mihelič, ga. Mary Hočevar, ga. V. Horvat, g. in ga. Lavriša, ga. Celestina;
po $3 ga. Marija Šef, Slovenska pisarna, Neimenovana, ga. J. Ovsenek, g. F. Kamin, g. J. Krašovec;
po $2 ga. Adamič, ga. V. Zupan;
$1.22 g. Budan.
ZAK-ZAKRAJSEK pogrebni zavod 6016 St. Clair Ave.
New Phone - 361-3112 Nova tel. st. 361-3112
John Fortuna, licenciran pogrebnik
“SLOVENIA RADIO PROGRAM’ ’
HEARD COAST TO COAST
4 till 5 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems.
PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd.
Cleveland, Ohio 44119
Kanadska Domovina
ODMEVI S PRERIJE
(nadaljevanje s 5 str.)
someščani različnih narodnosti in veroizpovedi.
Cerkvi, kjer župnikuje, sta patrona slovanska apostola, brata sv. Ciril in Metod. Zato je bilo drugo julijsko nedeljo tam žegnanje. In kakšno! Čeprav je vprav tiste dni lilo, nebeški žegen zlasti poljedelcem in vrtnarjem, je bila cerkvena slovesnost številno obiskovan. Vse je potekalo res prisrčno.
Vsemu dogajanju dveh dni sva sledila zelo od blizu, saj sva po Jožetovi zahtevi ložira-la v prostornem župnišču. Ne samo to. Prilika nas je zbrala nenapovedano 5 Slovencev, ker sta bila tiste dni pri g. Jožetu na obisku in počitnicah tudi njegov prvi župnik v Sloveniji g. Jože Ferkulj (ki sicer uživa pokoj na vroči Floridi) in g. Jernej Svete, Jožetov prijatelj, ki je tudi pasel krščanske ovce nad 30 let, imel pa v tej dobi s Slovenci kaj malo stikov. Pod farovško streho nas je bilo torej 5 Slovencev, 3
Če je pomotoma ime kakega darovalca izpadlo, naj oprosti, denar je naložen v sklad. Še enkrat: Bog povrni!
Odbor
člani duhovne gosposke in 2 frajtarja. Kvartet za petje in tarok, pa še eden za železno rezervo oz. ta točaja po potrebi!
Da je bilo v cerkvi res svečano in svojevrstno naj omenim, da je bilo prvo berilo čitano v hrvaščini, drugo v slovenščini, evangelij v angleščini, pridigal je pa globoko in poučno o slovanskih bratih sv. Cirilu in Metodu g. Jože Mavsar. Maševal je škof Elden F. Curtiss s soudeležbo omenjenih treh gospodov.
Vsi smo dobili tiskano mašo z molitvami in pesmicami. Dve Marijini pesmi smo cela cerkev peli in to dve kitici slovensko, potem pa 2 kitici v angleščini. Prvič sem čul in pel Lepa si, lepa, si, Roža Marija ter Marija skoz življenje tudi v angleščini, pa je prevod tekoč. Čudil sem se, da so ljudje kar dobro peli v slovenskem jeziku in to zbor na koru in cela cerkev. Mogočno in veličastno! Res prisrčno svečano. Po obhajilu je g. škof izražal ob rokovanju z verniki Mir z Vami v slovenščini in angleščini, obenem pa pobožal glavice vseh otrok, katere je dosegel ob klopeh.
Omeniti moram, da je škof Elden Curtiss po mami slovenskega rodu, na kar je tudi zelo ponosen in se npr. tudi uči slo-

,00° ELECT
?Dr. Kenneth Polke
(Nephew of Frank & Eddie Simms)
EUCLID COUNCIL WARD 3
November 8, 1983 “A Euclid Slovenian For
Euclid’s Slovenians”
•	DEDICATED
•	CONCERNED
ENDORSED BY:
Congressman DENNIS ECKART EUCLID SUN JOURNAL AMERICAN HOME Newspaper
Paid for by Committee To Elect Polke, Frank Tackas, Chairman, 936 E. 216 St.. Euclid. Ohio 44123
venščine, saj sta z g. Mavsarjem dobra znanca, lahko bi rekel prijatelja. Veliko občutja v cerkvenih zadevah, nekajkrat sta že obiskala Slovenijo in slovenske škofe, tudi letos v avgustu sta odšla tja, kjer se je g. škof udeleževal menda neke mednarodne škofovske konference in obiskal slovenskega beograjskega škofa. Tako je naš g. Mavsar škofov spremljevalec in tolmač.
Po sv. maši smo se »farov-ški« zbrali ob škofu in bogato obloženi farovški mizi. Tam sem s pomenkom s škofovo mamo, ki še kar dobro in z velikim ponosom govori slovensko, zvedel, da je doma iz Tržiča. Njen mož je bil prav tiste dni v bolnici radi srčnih težav. Res vesela Gorenjka!
Po kosilu in razgovoru smo se seve pridružili množici, ki se je udeležila žegnanja tj. cerkvene pobožnosti in nato kosila in zabave v dvorani. Tam smo srečali in spoznali veliko
slovenskih staronaseljencev, ki
so se pripeljali na žegnanje z avtomobili, bolj oddaljeni p® celo z letali. Bili so z obeh fara, kjer jim je prej župniko-val g. Jože, kar samo pove. kako cenjen, upoštevan, spoštovan in priljubljen je bil tam in je zdaj v mestu Helena 2uP' nik g. Jože Mavsar.
Kako že pravijo? Kjer so trije Slovenci, je že pevski zbor in tako smo v dvorani veselo peli, pili in še peli. To je bil res
velik užitek za staronaseljenc® posebno še, ker je petje vodi oz. začenjal dober tenoris 81-letni g. Jože Ferkulj. Hm* monikar v slovenski narodm noši je pa vžigal polke ltl valčke. Ni me zdržalo in P*8 šno — sem cagave sorte —56111 poprosil škofovo mamo 28 polko. Nisva več tako mlaoa’ zavrtela sva se pa ob aplaV^ nič kako urno! Res veselo 1 pomembno žegnanje!
Še nečesa ne smem pozabd'; namreč, da je bil tiste farovški kuhar g. Jože F6 kulj, izprašan kuhar in v6*® upokojenec s Floride. ^a.u, lost in veselje je farovskn harica tiste dni morala na racijo in izletnik g. Ferk J ^ je spretno nadomeščal-neizbežnem taroku (Bo*1® naj večja pregrešnost) sta z ^ nom celo ugotovila, da sta resnični žlahti.	.
Zadnji dan obiska v nam je prijazni g. Mavsar r
kazal zanimivo in čisto meS ki 111,3
ce Vzhodno Heleno,
prekrasno stolnico z več barvnih oken in marmorji
sort.
Jfi.	:
Vse lepo prebrž mine in ^ kot midva z Ivanom v 6 9 dvakrat prehitro. Bo Pa n -e letošnje helensko
zapisano kot izreden, 5^6 ^e.
dan. Če Bog da, se nas o" gnanja prihodnje leto ude
lo več Lethbridganov.
pak
s<
I ^
Ji
A
V
A
jc
ki
ai
iz
d<
Sl
lj<
Pi
Sc
in
Če
za
nji
Sil
an
ob
Po
an
(G
toi
ob
Čet
Prt
Pr\
vej
dai
roj
dvj
vne
del
del,
Po?
dol
nja
do
Ter
doc
Zna
Pisc
ene
2 °Zi v te ^att
tavi
S
*• l!
nad ‘*8a sitih I'ija j® iz v n, Qe0
Sl
Slov
V
S
Si
s
ne
S
s
•s
v
g.
v°j(
si«
Sf;
Sv,
S,
S
Dr. Tine Debeljak
»NAŠI NA TUJIH TLEH«
(KnjiZna ocena)
v
it
n
v
ie
:e
e*
ta
je
n-
V-
to
m
/o
e-
n-
'r-
!te
lv.
no
se
er-
isi-
itn ko ki e z pa >eh to-ve, poant
np-
tri-
bor
;elo res nce sdil irisi lar-»do' in pla-sent za ida, tvzn j in
biti. dni peresci' ža-ko-ope' Ij j° Ob
iova
Iva-
eleni
raz-
.este'
intta
uca1'
vseb
i česi letib. iama ianje /eča" ,o
eleŽ*'
Pod tem naslovom je v Cankarjevi založbi v Ljubljani s sodelovanjem Slovenske izseljenske Matice v uredništvu Jerneje Petričeve izšla velika ANTOLOGIJA KNJIŽEVNOSTI SLOVENCEV V AMERIKI (strani 525). Jerne-j° Petrič poznamo predvsem kot prevajalko Adamičevih ^gleških del v slovenščino, in iz raznih razprav o njem. Vi-'feti je, da pozna dobro pisanje Slovencev v Severnih državah Amerike in Kanade.
V tej Antologiji je predstav-jenih okrog 50 piscev, ki so pisali v teh dveh pokrajinah Severne Amerike, to je ZDA 'n Kanade in to od vsega po-etka, v kolikor se to pač da dedovati. V ZDA je v zad-r'jem Času izšlo že nekaj manj-m antologij te slovensko-^gleške književnosti, tako v tmliki pomožnih tekstov k Poučevanju slovenščine oz. j^gleščine, šolskih učbenikov j občeva, Dončenko itd), v taki reprezentativni 0 l'ki kot sedaj še ne.
Dve tretjini knjige je posve-izboru originalnih oz. Prevedenih tekstov, začenši od P^ih literarnih pričevanj sionskih piscev v XV. st. do n^njih, katerih najmlajši je
rojen - ieta 1955.
Antologija je razdeljena v Va dela, v udeležbo v knjiže-Uosti ZDA in Kanade. Prvi ® Pa potem še dva oz. v tri *• Najprej: Prvi literarni J°fkusi v ZDA, in nato Ob-“Je množičnega priseljeva-d]oa v ZDA, nekako od 1. 1880 1 konca I. svetovne vojne. dorf13 poglavjerna Je dodan še zn at.ek nekaj prispevkov ne-.anih in neugotovljenih ei*Cev- In nato sledi Kanada v em Poglavju.
0	5?1'm'vo Je Prv0 poglavje,
y. ^ih zapiskov Slovencev j . deželah. Petričeva v do-t^mh literarnih študijah ugo-kra'13’	50 se Slovenci v te
je J.e oaseljevali že v časih, ko
1	A°Venska protireformacija °9 Po odloku avstrijskega
n«.	vjuiuku avsirijsRcga
i?gaVoiVoda Fernanda začela njat* protestante iz sloven-nij ^e^el. Najmočnejša kolo-: 'z.teh avstrijskih dežel se
v no'1113 V	*n °d tarn
v| svet v zvezno državo
C‘i°. Toda težko bo ugo-koliko od teh je bilo venCev.
in XVIII. st. so se v ’Peztvu61 naseljevali le 5e posa-^itM *' ^en Prvih je bil je-•Je 8	'A- Kappus iz Kam-
5ti v°^lce. misijonar, ki je pri-
Vt 1 riko !■ 1687 in Je tri-lju et misij onaril
na ozem-
Pirca o vožnji z ladjo na misijonsko delo v Ameriko. Sledi pesem A. Smrekarja (Pesem o mescu) in odlomka iz knjige Amerika in Amerikanci Jurija Trunka (ki je umrl pred letom v 103. letu starosti). Z njim je zaključen ta prvi del literarnih poskusov Slovencev na tem prostoru.
Nato slede literarni prispevki iz časa »množičnega priseljevanja« po letu 1910, katere začenja Frank Kerže s humoristično zgodbo iz sodne razprave v stari domovini. Vse od strani 43 do 400 slede pisci: J. Ambrožič, Molek, Zavrtnik, Terbovce, Tauchar, Zupan, Kristan, Bukovinski, Rogelj, Fr. Magajna, Zorman, Jontez, Oven, Zupančič, Adamič, Ku-hel, Grili, Kobal, Krasna, Tomšič, Mlakar, Beniger, Slabe, Medvešček, Godina Jože, Klančar, Mary Jugg, Česen, Zaitz, Kern, Modic in Rose Mary Prosen. — Po teh imenih sledi nekaj anonimnih piscev, na kar se nadaljujejo zgledi kanadske slovenske literature.
So to doneski v prozi in poeziji, toda poezija je gotovo v splošnem slabša kakor proza. Za starejšo dobo je najznačilnejši Ivan Zorman, za novejšo pa preseneča pesnica Danica Dolenc in Tomaž Ložar, ki oba pojeta v angleščini pa sta predstavljena v prevodu. V pripovedništvu pa je najmočnejši literarni donesek gotovo Adamičev opis kapitana Blakelocka, dasi Adamičeva proza ni leposlovna, kot jo
pravilno označuje urednica, ampak bolj žurnalistična reportaža.
Večina spisov je spominov na mladost v domovini. Tudi Kristan je zastopan s slabimi prispevki, o katerih sodi Petričeva, da ne dosegajo kvalitete domovinskega pisanja. Presenečajo pa stvaritve Mlakarja, Klančarja, Česna, Zaitza, Dolenca in pesmi Danice Dolenc in Tomaža Ložarja, ki sta že popolnoma vraščena v moderno angleško sodobno književnost.
Preseneča nas tudi, kakor se vidi iz spremne študije, kolikšna je bila originalna gledališčna ustvarjalnost te prve in druge slovenske imigracije v novi svet. Ne čudim se, da so odri toliko prikazovali, ampak temu, da so slovenski avtorji tolikšno količino iger napisali, ko je med našo sedanjo emigracijo v Argentini manjša izvirna teatrska storilnost.
Kakor je tudi Antologij a _ zanimiva, vendar moramo odločno protestirati proti temu,
£5imssHaus
FAMILY STYLE RESTAURANT
at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057 GENEVA
VOTE FOR MARIAN ROSE
NATHAN
JUDGE
HOUSING DIVISION
•	Elected 1st woman Pres. Cuy. Co., Bar Assoc. May, 1983
•	Legal and business background in real estate and land development.
Paid by Nathan for Judge Comm., M.A. Rabin, Treas. 000 Standard Bldg. Cleveland
da se dosledno bojkotirajo vsi leposlovci, povojni imigranti, po 1. 1945, ki ne pripadajo današnji duhovni usmerjenosti v Jugoslaviji. Če so predstavljeni pisatelji, ki so bili rojeni 1. 1944, 1948, dd, cel6 1955, pa so prišli iz Slovenije v emigracijo šele 1958 oz. 1970..., moramo protestirati, kako to, da ni v knjigi takih slovenskih pisateljev, ki so živeli in žive v ZDA in Kanadi, ki so pisali ali ki še pišejo tam že 30 let?
Kje je proza p. Ambrožiča, ki ni samo pisal političnih člankov, ampak tudi povesti, zgodbice, nič slabše od onih, ki so v Antologiji? Ali Karel Mauser, ki ne izdaja samo knjig v Celovcu, temveč tudi v ZDA? Ali ni pisal v ZDA? Kje je Ludve Potokar, ki je pisal v ZDA pa tudi v Kanadi in je tam tudi umrl? Kje je ostal kanadski pesnik in slikar Kramolc? in kje epik Biikvič? Kje p. Valentin? Kje Zdravko Novak, kje Puš??, kje Jakopič? In Javornik?
Ali ti spadajo med prepovedane slovenske pisatelje tudi v ZDA in Kanadi? Ali samo v Republiki Sloveniji? Kako mora založnica opravičiti izpuščanje takih celih skupin slovenskih pisateljev »na tujih tleh«? In še to: Ali se zdi založnici opravičljivo dati tako reprezentančni zbirki slovenskih izseljencev v ameriškem »zdomstvu« za motto—vodilo tak verz kot ga nosi ta knjiga:
Jaz domovine ne poznam.
Za narod moj ne vem, ne znam,
Kjer kruh je, tam je domovina.
Svet le ena je družina.
In to naj bo — kot pravi oglas na platnicah vsebina te knjige: Pričevanje o slovenstvu v ZDA in Kanadi? O nezlomljivi želji in volji prijateljev »ohraniti slovenstvo...«
Zakaj so založniki te knjige neko uprizarjali lažni »narod-no-osvobodilni boj«, če naroda ne priznavajo, kakor so postavili dokumentarno trditev v naslovu-motto te antologije. Zdaj so se deklarirali kot načelni brezdomovinci? Pregnanci iz domovine, ki mislimo drugače — pa smo tem breznarodnikom narodni izdajalci! Zato ignorirajo narodno pričevanje teh leposlovcev v ameriškem svetu kot nepripa-dajoče slovenski tradiciji na tem prostoru sveta!
Kakor je Antologija dobro zamišljena in literarno zgodovinsko lepo komentirana, je vendar neodpustljivo pomanjkljiva, namenoma krivična in celo »uradno« pristranska.
Svobodna Slovenija Buenos Aires, Arg.
6. oktobra 1983
Resnični govorniški dar se norčuje iz zgovornosti, resnična morala se norčuje iz morale.
Pascal
Keep Judge
PHILLIP E. PARISI
on the Cleveland Municipal Court Bench
1)	— Rated qualified bv the
Cuyahoga County Bar Association
2)	— A.F.L. - C.I.O.
3)	— Cleveland Ward Clubs:
Ward 11, Ward 15,
Ward 17, Ward 18, Ward 20, 21
Keep Honesty, Intelligence, and Integrity in the Cleveland Municipal Court
Paid by Judge Phillip E. Parisi for Cleveland Municipal Court Com.
Mary P. McGowan. Treas./1801 E. 12 SI.. Suite 1218. Cleveland. Ohio 44114
Hije e^erne Mehike in Kalifor-siti D ll.ie s'cer znan kot latin-i« esnik, toda v tej antologiji svojerc<*stavUen s prevodom svoj 8a Pisma, ki ga je pisal
siemu bratu 1 1699-
^°fa n °^*ome*c lz razprave i*tic "ara8a o ženitvah Indi-v Ameriki. Nato sledi %,. en° pismo znanega SNn?°Ve5enega misijonarja lkarja in pesem Franca
Voters of Richmond Heights! Vote for the Democratic Candidates Below. Let's work for the progress of our city!
Vote Tuesday, November 8th.
VOLIVCI RICHMOND HEIGHTS!
GLASUJTE ZA SPODAJ NAVEDENE DEMOKRATSKE KANDIDATE. Delujmo za napredek našega mesta!
Volite v torek, 8. novembra!
MICHAEL DESAN, Mayor
WILLIAM T. ZAFFIRO, Council President
JOSEPH CELESTINA, Council at Large
DONALD COSTELLO, Council at Large
MARCIA STARKEY-MORGAN, Councilwoman, Ward 1
GABRIEL L. MELLINL Councilman. Ward 2
FRANK L. LENTINE. Councilman, Ward 3
PAUL LOGRASSO, Councilman, Ward 4
JpK
wmmamm fctawifl .• ■•'
ANDREJ KOBAL
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE
(nadaljevanje)
Vazo je pomaknil predse in jo pazljivo obračal, dokler ni bil s pozicijo povsem zadovoljen. Iz košare je vzel lilijo, obračal stebelce med prsti in ogledoval cvet in zelene liste. Držeč rastlino med prsti obeh rok jo je del sredi vaze in gledal, se nagnil na levo in na desno, da vidi cvet od vseh strani; končno je določil mesto v sredini in pričvrstil stebelce z žebeljčki na podlago, tako da je bil cvet za spoznanje nagnjen. Odmaknil je roki na kolena, pregledal cvet in se mu poklonil.
Tako je ponavljal z vsako cvetočo rastlino; nato je urejal še zelene liste. V kakšnem ra-merju združi cvetje raznih barv, si je moral že poprej pomisliti. Končano delo je položil na klopico v kotu in se priklonil. Obrnjen proti gostom v nem pozdrav je s trikratnim poklonom ritenski odšel.
Vaza s cvetjem je oddaljena ob steni bila kot pomladansko tihožitje. Bilo ni več kot šest različnih cvetov, precej narazen postavljenih, tako da je bil vsak videti v celoti, s steblom, listi in cvetom. Pozneje sem zvedel, da je to načelo te japonske umetnosti. Rastline ne smejo biti v šopih, temveč
tako, da je vsaka vidna v celoti.
Pozneje sem zvedel še nekaj drugega. Vaza s cvetjem je bila naravna kopija barvnega lesoreza »Pomlad«, katero je japonski likovni klasik Orna pred stoletjem vključil v svoja tihožitja s cvetjem v vazah, predstavljajoča štiri letne čase. Ta med japonskimi naturalisti zelo znana dela sem si nabavil pred odhodom z Japonske.
Delo urejevalca cvetja je bilo nekakšna uprizoritev za goste. Ploskanje v pohvalo je nadomeščalo gostiteljevo polglasno odobravanje, medtem ko sta dve praznično oblečeni strežnici v svetlih kostumih prinesli priprave za čaj.
Gospodar je zajel iz ponujenih posod neke tvarine, katerih nobena ni bila kot listni čaj. Te je deval v dragoceno skodelico, dolgo mešal, prilival krop in ko je bila zmes gotova, pokusil. S prtom je obrisal rob posode, kjer se je z usti dotaknil, in podal bližnjemu na levi strani. Ta in vsi za njim okoli mize so pokušali na isti način in obrisali rob, kjer so pili.
Ko je skodelica potovala od gosta do gosta, sta se molče poklonila oba, kdor je oddajal in kdor je sprejemal posodo.
Med vsemi pa je vladal molk, le tu in tam tiho šepetanje med spoštljivim božanjem lepe posode in prikimavanjem po po-kušanju čaja. Živahen, a nikdar glasen razgovor se je razvil šele po pokušanju.
Japonskih čajank te vrste sem se udeležil nekajkrat. Nikdar pa nisem povsem razumel značilnosti obrednega obnašanja. Vsaka kretnja ima svoj pomen, izvirajoč iz davne preteklosti.
Kakor pri bogatem Japoncu sem opazil iste običaje pri revnejših. Žena mojega šoferja, ki me je povabil na svoj dom, je pred pokušanjem čaja uredila cvetje v vazi. Mlada sinova, ki sta poleg očeta sedela na podu, sta se obnašala z istim pokornim dostojanstvom kakor pri bogatih. Skodelo, katero sta brisala pri pokušanju,. sta občudovala in prikimala v odobravanje. Pokazala sta oliko po tradiciji svojega naroda. Japonci se pri vsej modernosti in uvajanju zahodnega načina življenja držijo svojih starih tradicij oli-kanosti.
Dve leti in pol bivanja na Japonskem mi je služil isti šofer Okamoto. Mož srednje starosti, priden in zanesljiv, je bil hvaležen za stalno zaposlitev. V zgodnjih petdesetih letih, ko dežela še ni okrevala od strašnih udarcev in razvalin vojne, je bilo težko najti dobro plačano delo.
Preživljati je moral družino dveh mladih sinov in ženinega očeta. Živeli so v leseni hišici z majhnim, skrbno negovanim vrtom in kurnikom v ozadju. Pomanjkanja niso trpeli, kot mnogi sosedje.
Okamoto mi v tem oziru ni nikoli potožil. V jutranjih
Euclid Sun Journal Endorses...
MALONE
... a man Euclid can trust...
• 46 Years Old • Proven Community Leader • Present Councilman-at-Large • Reliable & Knowledgeable Businessman • Euclid Homeowner 23 years • U.S. Army Veteran • 22 Years of Community Involvement thru Euclid Jaycees & Kiwanis • Member of Euclid General Hospital Assoc. • Endorsed by Euclid Coalition Club • Endorsed by Mayor Anthony Giunta.
PATTI, MISSY, DON, MICHAEL, and DON JR.
“Keep Malone in Council” ELECT DON
MALONE
COUNCIL-AT-LARGE
Paid for by MALONE FOR COUNCIL AT LARGE COMMITTEE, Richard h. Hepp, Chairman, 2S42S Chatworth Dr., Euclid, Ohio 44117.
urah sem ga našel v garaži, ko je čistil avto; navadno je veselo pel. Dokler se nisem privadil, se mi njegovo petje ni zdelo nič veselo. Imel je debel zamolkel glas, kot da bi prihajal iz grla tirolskega jodlerja; s nikoli ni bil visok, le hripav.
Privadil sem se njegovemu petju, ne pa njegovi angleščini, katere se je ob vsaki prosti uri učil iz žepne vadnice. Dečka v starosti mojih sinov, po postavi veliko manjša, sta mu pomagala z izgovarjavo. Pri obisku sta vztrajala s svojo šolsko angleščino, a tudi njih bi ne razumel, da se nisem privadil njih nesposobnosti izgovarjati evropske soglasnike.
»Koburu-san« (Kobal gospod) sta me na primer naziva-la. »L« Japonec dosledno zamenjava z »r«, ta soglasnik pa z »1«, tako da beseda »radio« zveni »ladio«, »London« pa »Rondon«. »A« pred črko »r« se spremeni v »u«, torej »Ko-buru« za »Kobal«. Beseda
»san« pa pomeni »gospod« in je splošen izraz spoštovanja. Tako se na primer Fužijama, božanski vrh za Japonce, naziva tudi Fuži-san.
Okamotova žena je nacvrla rib in postregla z njimi skupaj z morskim plevelom, okusnOi ogleno črno prikuho, ko se j| želodec privadi. Bila je videti bolehna, vendar je pridno stregla, medtem ko je moški spol gosposko sedel na blazinah okoli mize. Nada je ponudila pomoč v kuhinji, a ženica jo j£ brž privedla nazaj k mizi.
(se nadaljuje)
T.K. General Contractors
We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing ^ driveway jobs.
TONY KRISTAVMK, Owner 831-6430
The
Holy	;
Family Society of the USA
ONE FAIRLANE DRIVE, JOLIET, ILL 60434
Since 1914...
The Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family an^ community. For half-a-century your society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only.
LIFE INSURANCE • HEALTH AND A CCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspirin to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers o' Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družin^
Officers
President.............................Joseph J. Konfad
First Vice-President......................Ronald	Zeirar>
Second Vice-President...............................Anna	Jer,s^a
Secretary......................s...Robert M. Kocbek
Treasurer............................Anton J. Smreki
Recording Secretary..................... Nancy	Osbom6
First Trustee.........................Joseph Sinkop
Second Trustee............................Frances	Kima
Third Trustee........................  Anthony	TomaZin
First Judicial..............................Mary R|0'a
Second Judicial............................John
Third Judicial.............................Frank Top|a
Social Director............................Mary Lou Go
Spiritual Director.......Rev. Lawrence Grom, „
Medical Advisor..................Joseph A. Zalar, M