33 UDK 929Kelemina J. Jakob Kelemina (1882–1957), nestor slovenske germanistike Jakob Kelemina (1882–1957), Doyen of Slovenian Germanic studies Jakob Kelemina velja za utemeljitelja germa nistike in anglistike na Slovenskem. Vse od ustanovitve Univerze v Ljubljani pa do smrti leta 1957 je bil predstojnik Seminarja za ger z Rajkom Nahtigalom (1877–1958), Franom veka si je pridobil mednarodni ugled, razisko se osredinja zlasti na podrobno predstavitev njegovega študija na Univerzi Karla in Franca v Gradcu ter na strnjen prikaz njegovega pe dagoškega udejstvovanja. Abstract Jakob Kelemina is considered to have laid the foundations for the Germanic and English studies in Slovenia. From the founding of the University in Ljubljana to his death in 1957 he lology and the later Department for Germanic Languages and Literature at the Faculty of Germanic studies in Ljubljana but, together with Rajko Nahtigal (1877–1958), Fran Ramo of the Slovenian university. His research into German medieval literature gained an inter national reputation, and he also researched and published literary studies, historical and modern linguistics, ethnography and folk lore studies. This article, which presents his life, academic, pedagogical and research ac tivities, focuses particularly on a detailed presentation of his studies at the University of Graz, and on a brief presentation of his peda gogical activities. 34 Jakob Kelemina, zgodovina germanistike, zgodovina Uni- verze v Ljubljani, Univerza Karla in Franca v Gradcu Jakob Kelemina, history of Germanic studies, history of the University of Ljubljana, University of Graz 1 Razlog, zakaj se je Jakob Kelemina, ki je bil rojen v preprostem sloven- - najprej študirati kemijo, 2 ugotovil, da je ta študij rezerviran zgolj za - sami, tega denarja pa Kelemina, ki se je pre- tem lahko samo ugibamo, ali se je leta 1904, ko se je vpisal na Univerzo Karla in Franca v Gradcu, dejansko zavedal, da so njegove zaposlitvene perspektive zaradi izbire pod- (nepisanemu) pravilu, po katerem je nas- malodane brez izjeme materne govorce, kar - kultet habsburške monarhije zaposlovala v prosveti, za diplomante slovenskega rodu prav gotovo precejšen izziv. Kelemina svojega slovenskega rodu ni nikoli skušal prikriti, saj je v vseh osmih semestrih svojega študija (od zimskega se- mestra 1904/1905 do letnega semestra 1908) kot materni jezik dosledno navajal 1 Prispevek je nastal v sklopu raziskovalnega programa Medkulturne literarnovedne študije, št. - Kelemina, Dr. Jakob 1885–1857. Ob petdesetletnici njego ve smrti Slika 1: Jakob Kelemina 35 Jakob Kelemina (1882–1957), nestor slovenske germanistike je tako kljub nekaterim uspešnim prodorom v mednarodno germanistiko nav- videli v nadaljevanju, zamerila prav preveliko navezanost na germansko okolje. 3 prek njegovega literarnozgo- dovinskega in literarnovednega delovanja 4 do podrobnejše osvetlitve njegovih - to. 5 -raziskovalnim delom. Šolanje in študijska leta njegovo otroštvo opisala gospodarjeve vinograde in otroci so bili doma zaklenjeni v hiši, mama pa jim je v - 6 V letih od 1889 do 1894 je Kelemina obiskoval štirirazredno ljudsko 7 Veljal je za nadarjenega fanta in je bil sprva 3 France Bezlaj, Zapiski in gradivo ob sedemdesetletnici profesorja Jakoba Kelemine, revija Anton Janko, Germanist Jakob Kelemina, , 42, 1994, št. 2–3, str. 407–415; Anton Janko, Germanistik in Slowenien, (ur. Chris- toph König), Berlin 1995, str. 239–247. 4 Janko 1995, str. 239–247; Mirko Jurak, Jakob Kelemina on Shakespeare’s plays, Acta Neophilolo gica, 40, 2007, št. 1–2, str. 5–49; Mirko Jurak, Jakob Kelemina o Shakespearovi dramatiki, Kele mina, Dr. Jakob 1885–1857 pogled na literarno vedo, Kelemina, Dr. Jakob 1885–1857 29–37. 5 Marija Stanonik, folkloristike 36 37 Jakob Kelemina (1882–1957), nestor slovenske germanistike 38 izpitov ob koncu študija, gimnazijskih vpisnic 8 in ohranjenih gimnazijskih spri- 9 nato na c. kr. I. ljubljanski gimnaziji (šesti razred). 10 Zadnja dva razreda pa je opravil 11 (zadovoljivo), v osmem razredu in kasneje na maturi je dobil za svoje znanje 12 1904 vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze Karla in Franca v Gradcu in se posve- til študiju jezikov. V vpisnicah navedeni seznami predavanj in seminarjev, ki jih 13 - 1904/05) posvetil kar 12 kontaktnih ur tedensko. Tako je izbral tri predmete pri germanistu in strokovnjaku za srednjeveške študije Antonu Emanuelu Schön- bachu (1848–1911) in obiskoval predavanje Nemška epika in lirika 18. stoletja ter seminar Interpretacije nemških pesmi tako imenovanega gimnazijskega kanona - Dr. Josef Pajek und mehrerer h. a. Professoren die Prüfung aus der steiermärkischen Geschichte statt. […] Die besten Leistungen waren die der Schüler Dolinšek Eduard und Kelemina Jakob, ( , Marburg 1899, str. 53). 10 Graz (v nadaljevanju UAG), Philosophische Fakultät (v nadaljevanju Phil. Fak.), DA 671, Dok- toratsakt Jakob Kelemina, Vita. 11 12 13 – letni semester 1908. 39 Jakob Kelemina (1882–1957), nestor slovenske germanistike univerzi, ki je sredi 19. stoletja štela k manj pomembnim univerzam nemškega 14 in je bila tudi geografsko odmaknjena od centrov nemškega - 15 Schönbach je - znal tudi navdušiti za znanost in jih – tako tudi Kelemino – motivirati za lastno znanstveno produkcijo; poleg svojega govorniškega talenta je bil tudi izvrsten or- ganizator in avtor nemalo za stroko pomembnih prispevkov. 16 Ravno Schönbach - - sertacijo. Medtem ko je bil Schönbach do svoje smrti 1911 vodja katedre za staro Christopha Martina Wielanda (1733–1813), visoko cenjena pa je še danes njegova uredniška dejavnost. 17 - - nosti v habsburški monarhiji. 18 pedagogike. V drugem semestru (tj. v LS 1905) kot tudi v vseh nadaljnjih seme- strih se fokus njegovega študija ni bistveno spremenil. V vseh osmih semestrih so strogih izpitov, je izpostavil nekaj profesorjev, pri katerih je poslušal predavanja 14 Erich Leitner, Šolska kronika, 29, 2020, št. 1–2, str. 23, 27. 15 germanistik.uni-graz.at/de/institut/institutsgeschichte/ 16 17 Jahr 2005 18 Leitner 1973, str. 234. 40 19 omenjena Schönbach, pri katerem je Kelemina v osmih semestrih poslušal 23 študija; sledil jima je na Dunaju rojeni priznani anglist Karl Luick (1865–1935), ki - Primerjalno jezikoslovje je poslušal pri Rudolfu Meringerju (1859–1931), ome- 19 UAG, Phil. Fak., DA 671, Doktoratsakt Jakob Kelemina, Vita. 41 Jakob Kelemina (1882–1957), nestor slovenske germanistike - znavalca latinske proze. - logije kot stranskega predmeta. 20 Disertacijo z naslovom Tristrant [O virih Eilhartovega Tristana], ki je nastala pod Schönbachovim men- torstvom in v kateri se je ukvarjal z viri Eilhartovega Tristana, je poleg mentorja Tristansage in der Dichtung Eilharts von Oberge [Ocena disertacije kandidata 21 ) uvod, v katerem bi bile predstavljene problematika in metode dela. Izpostavi si- - merjavo z Eilhartovim delom. 22 Tej oceni se je slab teden kasneje, 20. novembra da ji lahko sledi samo bralec, ki dobro pozna vse prejšnje obravnave te temati- 23 takšna ni primerna za objavo, da pa je v njej nekaj dobrih sklepov, kar je Kelemini Tako je glavni, dveurni rigoroz Kelemina uspešno opravil 15. januarja 1909. je bil prisoten kot dekan graške Filozofske fakultete –, so mu namenili oceno - kaj je prejel Kelemina oceno zadostno. Tako je bil dne 1. maja 1909 na Filozofski 20 UAG, Phil. Fak., DA 671, Doktoratsakt Jakob Kelemina, prošnja za odobritev opravljanja strogih izpitov datirana z dnem 5. november 1908. 21 UAG, Phil. Fak., DA 671, Doktoratsakt Jakob Kelemina, ocena disertacije, Anton E. Schönbach (13. 11. 1908). 22 Ocena disertacije je v celoti objavljena v prispevku Petra Kramberger, Irena Samide, Slowenen als Studenten der Germanistik an der Universität Graz und ihre Dissertationen, Gemeinsamkeit (ur. Alois Kernbauer, Tone Smolej), Graz 2021, str. 185. 23 11. 1908), prevod P. K. Ocena je v celoti objavljena v prispevku Kramberger, Samide 2021, str. 186. 42 - 24 Slaba ocena, ki jo je Kelemina prejel za svojo disertacijo, pa mu ni vzela - številki zbirke pod naslovom Untersuchungen zur Tristansage [Študije o legendi o Tristanu 25 Ugledni germanist Erich Gierach (1881–1943) je tako npr. izpostavil predvsem po- 26 Kljub kritikam je Kelemina po lastnih navedbah prejel po- 27 Šele nekaj let pozneje, leta 1923, je svojo razširjeno študijo o Tristanu lahko predstavil šir- Geschichte der Tristansage nach den Dichtungen des Mittelalters [Zgodovina legende o Tristanu po srednje veških pesnitvah]. Kot poudarja Anton Janko v svojem prispevku iz leta 1994, ima povsem inovativnih pristopov k raziskovanju in interpretaciji, ki so jih drugi so- dobni raziskovalci kljub nekaterim pohvalam v veliki meri kritizirali. 28 Po promociji se je Kelemina 7. junija 1909 prijavil – tokrat na dunajski uni- izpita – prvi del je opravil 7. junija 1910, drugega pa 26. januarja 1911 – je dne 28. 29 - 24 UAG, Phil. Fak., Rigorosenprotokoll, št. 671, Kelemina. 25 Walther Suchier, Jakob Kelemina, Untersuchungen zur Tristansage, Zeitschrift für deutsche , 44, 1912, str. 228–230; Janko 1995, str. 239–247. 26 Erich Gierach, Jacob Kelemina, Untersuchungen zur Tristansage, Deutsche Literaturzeitung für Kritik der internationalen Wissenschaft, 32, 1912, št. 8, str. 477–478, prevod P . K. 27 UAL, osebna mapa Jakob Kelemina ZAMU IV – 86/1149. 28 Janko 1994, str. 410–411. 29 43 Jakob Kelemina (1882–1957), nestor slovenske germanistike Slovencev. Tako tudi slovenski germanist, slavist, etnograf, literarni in kulturni zgodovinar Matija Murko (1861–1952) pripoveduje v svojih Spominih o tem, da 30 In tako ni presenetljivo, da so tudi narodnozavednemu Jakobu Kelemini namenili - 31 32 je Kele- 33 V razredu je lahko pa Gudrun in dvorsko epiko ter liriko 19. stoletja, v naslednjih letih pa še vsa najpomembnejša Schil- kralja Ottokarja 34 - - ništva, 35 o socialno pretanjeni noveli Krambambuli pisateljice Marie von Ebner Eschenbach ali pa o drami danes malodane nepogrešljivega nemškega dramatika Heinricha von Kleista, ki 30 Matija Murko, Spomini 31 , Rudolfswert 1912, str. 46. 32 Jahresbericht des , Rudolfswert 2013, str. 3–13. 33 - Jahresbericht des , Rudolfswert 1912, str. 48). 34 predmetih v višji gimnaziji, in sicer pri verouku v 5., 6. in 7. razredu, pri matematiki in naravo- , Rudolfswert 1912, str. 50). 35 Ibid., str. 53. 44 – še zlasti s svojo kontroverzno dramo o princu, ki si upa upreti se diktatu vojaške discipline – malodane popoln tabu. 36 - in bivših dijakov 37 - Jakob Kelemina je hitro napredoval; 1. septembra 1912 je postal t. i. pravi 38 le dve leti kasneje, leta 1914, pa je bil imenovan za profesorja. 39 V letnem - 36 , Rudolfswert 1913, str. 75. 37 38 , Rudolfswert 1913, str. 63. 39 , Rudolfswert 1915, str. 4. Slika 5: Jakob Kelemina s svojimi dijaki v Novem mestu okoli leta 1918 45 Jakob Kelemina (1882–1957), nestor slovenske germanistike nakazovalo njegov karierni vzpon, nato pa je bil 29. januarja 1920 imenovan za 40 - rodoslovne vede na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani sestavljal Filozofsko univerzi primanjkovalo ustrezno habilitiranih profesorjev, pa se je na nekaterih 41 Razloge, zakaj je bilo na ger- - rali zgolj trije slovenski doktorski študenti, kar potrjuje tezo o tem, kako nevabljiv Kelemino sta doktorski naslov tako pridobila Janko Bezjak (1862–1935), ki je svoj - cu (doktoriral 1888), ter Matija Murko, ki je študij germanistike in slavistike na promotio sub auspi iciis imperatoris Das . Bruchstücke eines Beitrages zur Kenntnis der altdeutschen Glos sographie [ ] je njegov mentor Richard Heinzl (1838–1905), priznani dunajski profesor za starejši - 42 in bil ob ustanavljanju ljubljanske univerze 43 vendar se je raje odzval klicu Karlove univerze v Pragi, kjer je postal eden od utemeljite- 44 Tam je od leta 1920 pa vse 40 41 - lozofska fakulteta (1919–1971). Od fakultete profesorjev do fakultete študentov, Zgodovina Filo zofske fakultete Univerze v Ljubljani 42 Dom in svet, 48, 1935, št. 3, str. 139. 43 , 42, 1994, št. 2–3, str. 356. 44 Zgodo vina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski Filozofski fakulteti (1872–1918) (ur. Tone Smolej), Ljubljana 2019, str. 134–141. 46 do upokojitve 1931 zasedal mesto rednega profesorja za jugoslovanske jezike in Tudi doktorska disertacija Janka Bezjaka z naslovom nals, seine sprachlichen Vorbilder und seine Nachahmer [ jezikovni vzorniki in posnemovalci], s katero je promoviral na graški univerzi pri 45 Leta 1888 je bil 46 - - cionalne, proslovenske usmerjenosti so ga leta 1906 iz Maribora prestavili na II. 47 ni prišel v razgovore višji šolski nadzornik. - - 48 ter s tem pomembno slovenskega rodu in ga Slovenci prepoznavamo kot pomembnega koroškega ro- 45 Kramberger, Samide 2021, str. 171–174. 46 Janko (1862–1935), - Rigorosenprotokoll, št. 321, Bezjak) je naveden datum 17. marec 1888. 47 48 - hivu, (ur. Katarina Keber, Luka Vidmar), Ljubljana 2010, str. 81–101. Kmete, ki so verjetno prihajali iz Pustriške doline na Tirolskem, je v teh krajih naselilo freisinško gos- postvo. 47 Jakob Kelemina (1882–1957), nestor slovenske germanistike jaka, 49 pa je na vpisnicah kot materni jezik v vseh semestrih dosledno navajal 50 51 študija germanistike (od 1902 do 1905 v Gradcu in od zimskega semestra 1905/06 do zimskega semestra 1906/07 na Dunaju) je opravil še Anton Jug (1882–1936), ki 52 Razlog za to, - 53 ki - vodja, 22. marca 1921 pa stalni ravnatelj zavoda, kar je ostal vse do upokojitve. 54 - - stike in predvsem ambicije za akademsko delo, je bila tako v tistem trenutku - 49 Enciklopediji Slovenije - mus, Enciklopedija Slovenije, 6. del, Ljubljana 1992, str. 148. 50 51 - vljajo zgolj posebno narodnostno skupnost. Vindišarski jezik je – kot dokazuje Lessiak – v veliki skladnje, primat nemške kulture na Koroškem pa naj bi bil naravni pojav, ki ga koroški Slo- Alpendeutsche und Alpenslawen in ihren sprachlichen Beziehungen, Monatsschrift, 2, 1910, str. 274–288. 52 Johann Elias Schlegels Tro 6. aprila 1909 sicer sprejeta, referenta sta bila Jakob Minor in Joseph Seemüller, vendar je dveurni rigoroz, ki ga je opravljal šele po treh letih, 11. julija 1912, januarja 1911 (UAW, Phil. Fak., Rigorosenakt, št. 2605, Anton Jug). 53 , Ljubljana 1909, str. 13. 54 Anonimno, Iz zgodovine zavoda, , Ljubljana 1930, str. 3–5. 48 55 vendar je jeseni 1941 zaradi prostovoljnega odhoda v nemško vojsko dal odpoved, 56 nakar se je za njim izgubila vsaka sled. Po Keleminovi smrti leta 1957 je bila tako katedra Stanonik (1922–2014), kasnejši dolgoletni predstojnik oddelka, se je s študijo o Melvillovem romanu Moby Dick uspešno habilitiral šele leta 1959, Dušan Ludvik je postal docent šele leta 1962. 57 Kot je razvidno tako iz njegove disertacije kot iz drugih znanstvenih del, je - - vi zreli ustvarjalni fazi, je bil Jacob Grimm (1785–1863), eden od ustanoviteljev vsebine. 58 - oblikoslovje, 1922/23 glagol in skladnja, 1924/25 akcent in besedotvorje (»deblo- 59 55 ilustrirana revija za poljudno znanstvo, leposlovje in javno vprašanje, 6, 1932, št. 12, str. 319–320; Henrik Baerent, Eno leto po stoletnici Goethejeve smrti (epilog), , 7, 1933, št. - - dor Storm, Gerhart Hauptmann, Paul Heyse, Thomas Mann na eni ter Ivan Cankar, Vladimir 56 57 Smolej 2019, str. 70. 58 zrno resnice. 59 Prva, ki se je podrobneje posvetila seznamu predavanj v prvih desetletjih delovanja univerze, je - »Zur Linde hier, sich dort zur Eiche wende.« 90 Jahre Germanistik an der Universität Ljubljana - goceni magistrski nalogi pod mentorskim vodstvom Irene Samide nadaljevala Mateja Maslo, Študij germanistike in anglistike na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945 delo, 2021. Mateja Maslo, ki se ji avtorici na tem mestu še posebej zahvaljujeta, je pregledala in - vateljev iz tega obdobja. 49 Jakob Kelemina (1882–1957), nestor slovenske germanistike - ših obdobij, vse do romantike in klasike, literarnozgodovinski tematiki pa je s teorije. Te so poleg germanistov poslušali tudi študentje drugih usmeritev, zlasti - Kelemina. 60 - 61 kako poglobljeno se je Kelemina v dvajsetih letih ukvarjal s teorijo literarne vede, Ljubljanskem zvonu in Domu in svetu, ki se do- tikajo tako razmišljanj o nalogah in metodah literarne zgodovine kot o oblikah sodobno pesništvo in pesnikovo osebnost. 62 Svoja razmišljanja je strnjeno prika- Literarna veda, 63 ki je izšla leta 1927 in predstavlja dejansko prvi prelomno znanstveno delo, ki pa ob izidu, kot ugotavlja tudi germanist Dejan Kos v svojem poglobljenem prikazu Keleminove literarnoznanstvene misli, na 64 Po Kosovem - znanstveni prostor in ob tem premalo upošteva slovenske znanstvene izsledke, - lijo, ki jo je resda dvignil na raven evropskih standardov, ni veliko pripomogel k meri zaposlovala slovenske literarne znanstvenike. 65 je bil morda razlog, da se je v svojem nadaljnjem znanstveno-raziskovalnem delu nekoliko odmaknil od literarne teorije proti folklori in etnologiji; po Janku Kosu je prav Kelemina poleg Ivana Grafenauerja (1880–1964) uvedel v slovensko za- 60 nost, 36, 2013, št. 2, str. 273. 61 Janko 1995, str. 241. 62 sedemdesetletnici (Bezlaj 1954, str. 274–279). 63 Jakob Kelemina, Literarna veda: pregled njenih ciljev in metod 64 Literarna veda se podrobneje ukvarja Kos 2008, str. 29–37. 65 Ibid., str. 35. 50 66 Tako se je vedno oziral na povezave in medsebojna vplivanja slovenskega in nemške- ga kulturnega prostora. Zlasti odmevno je bilo njegovo delo Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, 67 nekakšna antologija slovenskih bajk, sag in pripovedk ter - 68 Z veliko vnemo pa se je zlasti vzajemni stiki med slovenskim in nemškim jezikovnim in kulturnim pro- - - 1921 se je tako zaposlila legendarna angleška lektorica Fanny Susan Copeland (1872–1970), 69 70 - navalec Shakespearjeve dramatike, 71 ponudil interpretacije Beowulfa, po letu 1928 pa med ponujene predmete redno - Osnove novoangleške slovnice. lingua 66 Janko Kos, Stari in novi pogledi na slovensko slovstvo, Sodobnost, 18, 1970, št. 2, str. 176. 67 Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva 68 Stanonik 2013, str. 233–243. 69 Podatek, ki se pojavlja v malodane vseh relevantnih sekundarnih virih, da se je Fanny Copeland (ur. Roman Modic), Ljubljana 1969, str. 266, in Meta Zbor nik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 1919–2009 (ur. Valentin Bucik et al.), Ljubljana 2009, 1921/22, Osebni izkazi za letni semester 1921/22, ZAMU I – 234) in personalne mape Fanny 70 Smolej 2019, str. 51. 71 V literarnih revijah Dom in svet in Ljubljanski zvon je objavil številne recenzije in kritike prevo- dov (prim. Jurak 2007, str. 5–49; Jurak 2008, str. 39–57). 51 Jakob Kelemina (1882–1957), nestor slovenske germanistike non grata 72 lahko lahko sklenemo, da je s svojim vsestranskim pedagoškim in znanstvenim an- široko razvejan znanstveni razvoj germanistike in anglistike na Slovenskem. 1954 - vensko priznanje, Prešernovo nagrado. se kot študent v nemškem okolju zaradi slabšega znanja jezika ni mogel kosati z - - - no utiral pot germanistiki na Slovenskem in jo postavil na zemljevid evropske - novednimi, etnografskimi, etimološkimi in jezikoslovnimi vprašanji in morda - 73 - seznamom predavanj, ki jih je poslušal v svojih študentskih letih, in seznamom predavanj ter seminarjev, ki jih je ponujal svojim študentom na Univerzi v Lju- bljani. 72 Janez Orešnik, Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1947–1958, Jezikovni zapiski, 23, 2017, št. 1, str. 256. 73 Bezlaj 1954, str. 276. 52 Viri in literatura Arhivski viri UAG, Philosophische Fakultät (v nadaljevanju Phil. Fak.), DA 671, Doktoratsakt Jakob Kelemina. – letni semester 1908. UAG, Phil. Fak., Rigorosenprotokoll, št. 321, Bezjak. UAG, Phil. Fak., Rigorosenprotokoll, št. 671, Kelemina. UAL, Osebni izkazi za zimski semester 1921/22, Osebni izkazi za letni semester 1921/22, ZAMU I – 234. vsakokratni semester]. Graz 1904–1908. - indeks predavanj. UAG – Universitätsarchiv Graz UAL – Univerzitetni arhiv Ljubljana UAW – Archiv der Universität Wien Gimnazijska izvestja , Ljubljana 1909. Anonimno, Iz zgodovine zavoda, , Ljubljana 1930, str. 3–5. , Marburg 1889. , Marburg 1899. , Rudolfs- wert 1912. , Ru- dolfs wert 1913. , Ru- dolfswert 1915. 53 Jakob Kelemina (1882–1957), nestor slovenske germanistike Literatura Baerent, Henrik, Goethe in Rusi, znanstvo, leposlovje in javno vprašanje, 6, 1932, št. 12, str. 319–320. Baerent, Henrik, Eno leto po stoletnici Goethejeve smrti (epilog), svet, 7, 1933, št. 6, str. 150–153. v njegovem arhivu, (ur. Katarina Keber, Luka Vidmar), Ljubljana 2010, str. 81–101. Bezlaj, France, Zapiski in gradivo ob sedemdesetletnici profesorja Jakoba Kelemi- ne, , 7, 1954, št. V–VII, str. 275–279. 36, 2013, št. 2, str. 269–289. Gierach, Erich, Jacob Kelemina, Untersuchungen zur Tristansage, Deutsche Lite raturzeitung für Kritik der internationalen Wissenschaft, 32, 1912, št. 8, str. 477–478. amerikanistiko, Zbornik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 1919–2009 (ur. Valentin Bucik et al.), Ljubljana 2009, str. 20–43. fängen bis in das Jahr 2005 Šolska kronika, 29, 2020, št. 1–2, str. 23–80. J[akopin], F[ranc], Lessiak, Primus, Enciklopedija Slovenije, 6. del, Ljubljana 1992, str. 148. Janko, Anton, Germanist Jakob Kelemina, , 42, 1994, št. 2–3, str. 407–415. Janko, Anton, Germanistik in Slowenien, 1945–1992 (ur. Christoph König), Berlin 1995, str. 239–247. Jurak, Mirko, Jakob Kelemina on Shakespeare’s plays, Acta Neophilologica, 40, 2007, št. 1–2, str. 5–49. Jurak, Mirko, Jakob Kelemina o Shakespearovi dramatiki, Kelemina, Dr. Jakob 1885–1857. Ob petdesetletnici njegove smrti 2008, str. 39–56. Kelemina, Jakob, Literarna veda: pregled njenih ciljev in metod Kelemina, Jakob, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva - horja, 1930. Kos, Dejan, Keleminov pogled na literarno vedo, Kelemina, Dr. Jakob 1885–1857. Ob petdesetletnici njegove smrti 37. Kos, Janko, Stari in novi pogledi na slovensko slovstvo, Sodobnost, 18, 1970, št. 2, str. 173–184. Kramberger, Petra, Samide, Irena, Slowenen als Studenten der Germanistik an der Universität Graz und ihre Dissertationen, Gemeinsamkeit auf getrennten 54 –1918 und die Gründung der Universität in Ljubljana (ur. Alois Kernbauer, Tone Smolej), Graz 2021, str. 161–195. Kelemina, Dr. Jakob 1885–1857. Ob petde setletnici njegove smrti Leitner, Erich, - sche Druck- u. Verlagsanstalt Graz, 1973. Lessiak, Primus, Alpendeutsche und Alpenslawen in ihren sprachlichen Bezie- hungen, , 2, 1910, str. 274–288. Maslo, Mateja, Študij germanistike in anglistike na Univerze v Ljubljani od 1919 do 1945 Murko, Matija, Spomini Dom in svet, 48, 1935, št. 3, str. 139–144. Orešnik, Janez, Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1947–1958, Jezikovni zapiski, 23, 2017, št. 1, str. 251–260. ja, 42, 1994, št. 2–3, str. 355–363. univerzi, Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski Filozofski fakulteti (1872–1918) (ur. Tone Smolej), Ljubljana 2019, str. 131–150. Smolej, Tone, Filozofska fakulteta (1919–1971). Od fakultete profesorjev do fa- kultete študentov, Zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (ur. (ur. Roman Modic), Ljubljana 1969, str. 265–269. Stanonik, Marija, ske slovstvene folkloristike Suchier, Walther, Jakob Kelemina, Untersuchungen zur Tristansage, Zeitschrift , 44, 1912, str. 228–230. Rückblick, »Zur Linde hier, sich dort zur Eiche wende.« 90 Jahre Germanistik an der Universität Ljubljana Ljubljana 2010, str. 9–40. Spletni viri , Ljubljana 2013. (pri- 55 Jakob Kelemina (1882–1957), nestor slovenske germanistike Jakob Kelemina (1882–1957) se je v slovensko kulturno zgodovino zapisal kot germanist, literarni zgodovinar in teoretik ter kot etnolog in folklorist. Pro- - venskem. - valno pot. V ospredju je njegov študij na Univerzi v Gradcu v obdobju od 1904 - profesorskem delu uspešno predajal naprej dijakom in študentom. Zusammenfassung Jakob Kelemina (1882–1957), der Doyen der slowenischen Germanistik Petra Kramberger Irena Samide Jakob Kelemina (1882–1957) ist als Germanist, Literaturhistoriker und Theoretiker sowie als Ethnologe und Folklorist in die slowenische Kulturgeschichte eingegangen. Von 1919 bis zu Germanische Sprachen und Literaturen. In dieser Zeit legte er wichtige Grundlagen für die Ent wicklung der Germanistik und Anglistik in Slowenien. Der Artikel stellt sein Leben, seinen pädagogischen und wissenschaftlichen Forschungs weg vor. Im Vordergrund steht sein Studium an der Universität Graz in der Zeit von 1904 bis 1908, das explizit philologisch orientiert war, da die meisten von ihm besuchten Vorlesungen Studium gewonnenen Erkenntnisse und Erfahrungen setzte er in seiner wissenschaftlichen For schungstätigkeit ein und gab sie in seiner Lehrtätigkeit erfolgreich an Schüler und Studenten weiter. 56 V nadaljevanju je naveden pregled vseh osmih semestrov (navedena so ime- na predavateljev, naslovi predavanj in seminarjev ter tedensko število ur), 74 ki jih je Jakob Kelemina vpisal (in obiskoval) od zimskega semestra 1904/05 do letnega semestra 1908. 75 (3) - pretation des Gunnlaugs Ormstunga Saga (1) Erklärung des Reineke Fuchs von Heinrich dem Glîchezære, b) Literaturge- schichtliche Referate (für Vorgeschrittene) (2) stock und Wieland) (4) des sog. Gymnasialkanons (2) Erklärung der Kudrun (2) - tungen (2) 74 75 - davanj za posamezni semester ( . Graz 1904–1908). 57 Jakob Kelemina (1882–1957), nestor slovenske germanistike - menlehre (3) Erklärung des Parzival (1) (4) Roman des 19. Jahrhunderts (2) (besonders Griechisch, Lateinisch und Germanisch) (3) Berücksichtigung des Beowulf (3) späteren Werken Byrons (2) für Vorgeschrittene (2) kandidaten) (1) Werken (2) - rer Berücksichtigung Shakespeares (3) 58 - tainment (2) - sche Stilübungen (2) - dert (3) mann und Haupt (2) - scher Prosaschriften (2) - lehre (3) a) griechische und lateinische Stilübungen, b) Lektüre von Plutarch und Plinius d. J. (Fortsetzung) (4) von der Vogelweide (3) - Vogelweide (2) Teil (2) Erklärung von Heines Buch der Lieder (2) 59 Jakob Kelemina (1882–1957), nestor slovenske germanistike (4) a) Griechische und lateinische Stilübungen; b) Lektüre von Thukydides und römischen Lyrikern in Aus- wahl (4) - te aus der wissenschaftlichen Literatur der Gegenwart (2) - den an (4) Metrik (2) - gische Dichtung (4) Deutsche Dramen des 19. Jahrhunderts (2) 76 ZS 1919/20 LS 1919/20 76 Seznam predavanj je povzet po magistrski nalogi Mateje Maslo, ki je pod mentorstvom Irene Samide raziskovala študij germanistike in anglistike na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945 (Maslo 2021). Uporabljeni so seznami predavanj od 1919/20 do 1945/46, shranjeni v Univerzite- tnem arhivu Univerze v Ljubljani. 60 ZS 1920/21 – Der arme Heinrich in Reinhart Fuchs LS 1920/21 – Minnesangs Frühling 2 uri ZS 1921/22 – – – LS 1921/22 – – – ZS 1922/23 – – – LS 1922/23 – – ZS 1923/24 Altenglisches Lesebuch LS 1923/24 – – ZS 1924/25 – – 61 Jakob Kelemina (1882–1957), nestor slovenske germanistike LS 1924/25 – – Tristan in Isolda ZS 1925/26 – Deutsche Gedichte des XII. Jahrhun derts LS 1925/26 – ZS 1926/27 Minnesangs Frühling LS 1926/27 ZS 1927/28 LS 1927/28 ZS 1928/29 LS 1928/29 Mittel hochdeutsches Elementarbuch ZS 1929/30 – LS 1929/30 62 ZS 1930/31 - LS 1930/31 ZS 1931/32 Althochdeutsches Lesebuch LS 1931/32 Althochdeutsches Lesebuch ZS 1932/33 LS 1932/33 ZS 1933/34 LS 1933/34 ZS 1934/35 LS 1934/35 63 Jakob Kelemina (1882–1957), nestor slovenske germanistike ZS 1935/36 LS 1935/36 ZS 1936/37 LS 1936/37 ZS 1937/38 – LS 1937/38 ZS 1938/39 LS 1938/39 ZS 1939/40 LS 1939/40 ZS 1940/41 64 LS 1940/41 – ZS 1941/42 LS 1941/42 ZS 1942/43 LS 1942/43 ZS 1943/44 LS 1943/44, ZS 1944/45 in LS 1944/45 Seznami predavanj ne obstajajo. ZS 1945/46