Vse proti kmetu. V politiki se liberalnim nasprotnikom kme&kega stapu ni posrečilo, da bi spravili ta stan v svojo po\>olno odvisnost.. Voditelji kmečkegia stanu niso več liberalni odvetniki, ki so zastopali v mestih labrikante m bogataše, na deželi pa se laskali bogatemu kmetu. Zato so sedaj kmeeki ueprijatelji zastavili vse svoje rnofii, da spravijlo kmeta na denarnem trgu v svojo sužpjost. Ip to d'elo je tem nevarpejše, ker se ne vrši tako odkrito pred vso javnostjo, kakor politični fcoji, in ker globlje reže v meso kme&kega stanu kakor še tako nevarna politična poteza. Proti liberalpim oderuhom so si pri vseh narodib. ustanovili svoje kmečke posojilnice. Tam so nalagali svoje prihranke na zmerne obresti, a potrebni kmetje so dobivali posojila, tudi proti zmernim obre. stim. Takio je pomagal kmet kmetu v žalosti in vese1K Zadnji dve desetletji so se gospodarske razmere za kmeta vepdar pekoliko izboljSale. "Pridelki so dobivali boljSe cepe, Tadto se je zgodilo, da so zaCele izkazovati posojilnice vefe vložepega denarja, kakor so ga rabile za izposojevanje. Tudi naše slovensko posojilništvo je izkazovalo premožepje, ki je šlo v milijone. Naravmo bi bilo, da bi izrabljali ktaetje tadepar za izboljšanje svojih gospodarstev in za podjetja, ki bi mu proizvajala po ceni razliSne kmefeke potrebščine, Toda zadružni duh še žal ni tako globoko prodrl v vrste kmeftkega ljudstva, da bi bilo to mogoSe. Ko so liberalni podjetniki videli, dia je med kmeti preoej denarja, nastavili so takoj svoje sesalke na njihbvo deparno premoženje. Banke, ki so namenjene v prvi vrsti za trgovca in kmetai, so prišle tudi med kmete, a ne da bi mu posojale denar, ampak da bi mu izvabile prihranjepe s\rote, Ponujajo mu za nalaganje veSje obresti kakor kmečke posojilnice. To tudi lahko storijo, kajti banSni denar gre v fabriš.ka in trgovska podjetja, ki za posojila lahko plaŽujejo večje odstotke, ker prinaSajo vefi gistega dobdčka pego kmečka posestva. Nismo in pe moremo biti paCelpi pasprotniki bapk, ker verao, da so za trgovca in obrtnika potrebpe, A odlofipo se moramo upreti najnovejfeemu stremljenju razliŠnih bap,k, ki liofeejo ves odvišen kmečki denar spraviti v banko in s tem v ind^ustrielna in trgovska podjetja. Kmečki denar za kmeta! 2e sedaj se pozna pri kraečkih posojilnicah sesanje bank. Posojilnice nimajo denarja, bapke pa v izobilju. Toda kmet ne more iti k bankam po posojilo, ker je tam depar predrag. Pod 7% ga je težko dobi- ti, v posebpih služajih naraste tudi do 14%, kakor pam pripovedujejo žalostne izkuSpje., Gorje torej kmečkemu stanu, ko bo moral hoditi po denar k industrijskim bankam. Tak^at bo prišla zanj zadnja ura^ Zato je na&a dolžnost, opozoriti kme5ld stan na najnovejšo nevarpost, ki mu preti od d'enarnih zavodov naših fabrikantov ip veletrgovcev. Kmet, ki posi svoj denar v banke radi par kropic višjih obresti, je morilec svojega sobrata in izdajalec kmefekega stanu. On dela dejanski na to, da spravi svoj stan v popolno denarno odvdsnost od industrije. Se epkrat: Kmečki depar za kmeta! Zadnji četrtek, dne 11. julija, se je vrSil v "Mariboru obfeni zbor štajerske podružnice liubljanske Zadružne Zveze. Na njem je o tej peviarnosti, ki preti našemti kmetu od industrije potom bank, predaval od liberalcev toli osovražepi dr, Krek. V smislu njegovih izvajanj so se na predlog dr. Hohnjeca storili sklepi, ki pričajo našemu kmefekemu stanu, da ima v težkih časih svoje prijatelje edino-le pri kaitoli&kili strapkali. Sklepi se glasijo: 1, Vlada je kot Padzorbvalnai oblast nad akcijskimi (podjetniškimi) družbami soodgovorna za gospodarsko a.gitacijo, ki ž njo banke skušajo tudi kmečki denar skupljati za-se in izrabljati za špekulacijske pamene. 2. Vlada, ki je z državpim vplivom pospeševala postanek in razvoj poljedelskega zadružništva, je dolžna, da ne ostane pri tem na pol pota ip da pe pusti zadružništva v pajvažnejši reci — v denaa'riem vpr,aŠanju — brez p>omoei. Zato zaptevamo: ,. a) Vlada mora strožje postopati pri dovoljevanju za ustanavljanje bank, zabr,a,piti mora kVarno ustanavljanje bančnih podružnic, znatno jim mora omejiti pravico, sprejemati vloge. b) Ustapoviti se mora državni kreditni zavod za zadružne zveze, ki se mora zadiostno zalagati z deparjem iz državpih sredstev.