Mercator TMjDooBOs®
S
Akcijska ponudba
od 15.2. do 8.3. 2001
41 izdelkov
Mercator Center Novo mesto vabi na pustno sobotno rajanje
z izborom naj pikapolonice v soboto, 24.2., ob JO. uri.
Št. 8 (2687), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 22. februarja 2001 • Cena: 240 tolarjev
DOM
4.sejem
6.sejem
FLORA 12001
vrtnarstvo, cvetličarstvo in krajinarstvo
•dbeništvu in renoviranje
SEJF.M
'ZELENEGA
ŽIVLJENJA
Celjski sejem, 22.-25. februar 200 I
vsak dan 9 00 - 18 00
Konec dileme “medved ali ovca”
V Ribnici so prvič javno predstavili usklajen predlog strategije upravljanja z medvedom
KURENTI IMAJO LETOS LAHKO DELO - Kurenti naj bi s svojim plesom in predvsem pozvanjanjem z velikimi zvonci odganjali zimo. Kako uspešni so bili v preteklih letih, bo vsak presodil sam, res pa je, da se je zima - po njihovi zaslugi ali pa tudi ne - vedno umaknila pomladi. Letošnje leto kurenti pri odganjanju zime nimajo ravno težkega dela, kajti snega v Sloveniji skoraj nismo videli in kar drži, da se je pravzaprav lanska jesen potegnila v letošnjo pomlad. Zato ne čudi, da so se tudi kurenti s Ptuja, ki so pretekli petek prišli iz Metlike podit zimo, zaradi pomladnega vremena kaj hitro znebiti težkih in vročih mask in Metličanom raje zarajali kar razoglavi. Zimo bodo pač preganjali, ko bo spet prišla v našo deželo. (Foto: M. B.-J.)
Šolniki opozorili na mnoge težave
Ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok se je ob obisku metliške osnovne šole pogovarjala z ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter predstavniki občin
METLIKA - V torek pretekli teden je metliško osnovno šolo obiskala ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok s sodelavci. Z učiteljskim zborom šole se je pogovarjala o delu v devetletki in si ogledala gradnjo prizidka k šoli, ki je trenutno .največja naložba v belokranjsko vzgojo in izobraževanje. Največ časa pa se je pogovarjala z ravnatelji belokranjskih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja ter predstavniki vseh treh občin.
Ravnateljica semiške šole Silva izrazil pohvalno, medtem ko v
Jančan je pohvalila devetletko, s katero so v 1. razredu pričeli predlansko jesen. Tudi ravnatelj viniške šole Jože Režek se je o prvi triadi
tretji triadi marsikaj še ni dorečenega. Imajo kadrovske težave, saj je težko dobiti strokovne sodelavce za nekaj ur na teden. Tudi vseh
BOLEZEN NORIH K RA V
Jo bomo izkoristili v naš prid?
Bolezen norih krav je lansko jesen dodobra pretresla Evropo, posledice pa čutimo tudi pri nas: govedorejci opozarjajo na velik padec prodaje govejega mesa, čeprav v Sloveniji še nismo zabeležili primera te bolezni. Gre za bolezen, ki se imenuje goveji encefalitis (Bovine Spongiform Encephalopathy, BSE), kaže pa se v nenavadnem vedenju obolelega goveda. Da se bolezen -prve primere so opazili v Veliki Britaniji leta 1986 - z živali.prenaša na človeka, je bilo zaradi dolge inkubacijske dobe prvič potrjeno pred petimi teti. Vedno več ljudi, obolelih za to boleznijo, je Evropejcem pognalo strah v kosti. Začele so se razprave o tem, kakšno hrano uživamo.
Želja po prehranitvi prebivalstva in čim cenejši hrani ter pohlep po vse večjem dobičku so privedli k intenziviranju tako živinoreje kot kmetijstva. Zaradi krmljenja s kostno moko so postale živali kanibali in je bil izbruh takšne ati drugačne bolezni le še vprašanje časa. Zavedati pa se moramo, da je bolezen norih krav le ena od posledic industrijske proizvodnje prehrane.
Val industrijsko pripravljene hrane je Slovenijo k sreči zajel razmeroma pozno, Slovenija v primerjavi z Evropo skorajada nima intenzivne živinoreje. Za Slovenijo so značilne majhne kmetije, po zadnjem popisu iz leta 2000 kar 45 odst. slovenskih kmetov redi manj kot štiri goveda. Lahko bi rekli, daje slovenska govedoreja ekološka že sedaj. Z letošnjim letom je država začela tudi s strogo sledljivostjo živali, ki jo morajo spremljati vsi rejci. Slovenska hrana je v primerjavi z evropsko nadpovprečno kakovostna. Naša zaostalost za Evropo se je naenkrat pokazala kot prednost, vse to pa je še en dokaz več, da razvitega sveta ni dobro v vsem posnemali.
Bomo znali pojav bolezni norih krav izkoristiti v naš prid in Evropi ponuditi to, kar je z intenziviranjem pridelave ona že zdavnaj izgubila?
J. DORNlZ
učbenikov še vedno ni. Izobraževanje za nekatere izbirne predmete pa je preveč potratno.
Ravnateljico metliškega otroškega vrtca Darinko Cimerman je zanimalo, kako naj upoštevajo metodologijo za izračun cen programov v vrtcu, če lokalna skupnost nima denarja za plačilo. 80 odst. cene programov predstavljajo stroški za plače, kar se jim zdi na občini preveč, zato je predlagala, naj bi izplačilo plač prenesli na državo. S Cimermanovo seje strinjala ravnateljica črnomaljskega vrtca Dragica Valenčič ter dodala, da zmanjkuje denarja tudi za vzdrževanje in obnovo poslopij. Metliški župan Slavko Dragovan je pojasnil, da gre iz občinskega proračuna za vrtec več kot četrtina primerne porabe. Tudi Mojca Stjepanovič s črnomaljske občinske uprave je potožila, da je strošek za vrtec zanje velik zalogaj, zanimanje staršev za varstvo otrok v vrtcih pa je veliko, saj mnogi plačajo le po nekaj tisočakov, nekateri pa nič. Dr. Čokova je priznala, daje bilo zaradi metodologije veliko pritožb in da je standard v vrtcih visok celo v primerjavi z evropskim merilom. Ko je tekla beseda o romski problematiki, je ravnatelj metliške osnovne šole Jože Mozetič menil, da bi morala biti to skrb države in ne občin.
(Nadaljevanje na 2. strani)
RIBNICA - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prejšnjo sredo v Ribnici pripravilo predstavitev predloga enotne strategije upravljanja s populacijo rjavega medveda v Sloveniji. Kot so povedali novinarjem in županom občin, kjer je predvideno osrednje območje medveda, so v predlogu odpravljena vsa nesoglasja, ki so se pojavljala med ministrstvoma za kmetijstvo in okolje in prostor v zadnjih dveh letih, ko se niso mogli zediniti, komu dati prednost: medvedu ali ovci.
Predlog strategije sta pripravila Zavod za gozdove Slovenije in Uprava RS za varstvo narave že aprila lani, da še danes ni sprejeta, pa je razlog, kot je povedal Marko Jonozovič z Zavoda za gozdove, da so potem pripravili še več strokovnih posvetov in usklajevanj. Za pripravo strategije so se odločili, ker seje v zadnjih letih število incidentov zaradi medveda povečalo. Razlogi za to pa so, ko je povedal, trije: da se je povečala populacija medvedov, število drobnice in število črnih odlagališč odpadkov in krmišč. Poudaril je, da je cilj strategije zmanjšati konflikte na znosno mero oziroma omogočiti sobivanje človeka in medveda na eni ter dolgoročno ohraniti vrsto rjavega medveda in njegov življenjski prostor, na drugi strani. Dodal je, da gre za dva enakovredna cilja, ki pa ju bodo lahko dosegli le, kot gaje dopolnil državni sekretar za kmetijstvo Jože Sterle, če bodo strategijo izvajali kot celoto.
“Glavni namen strategije je določiti usmeritve in ukrepe za varstvo vrste in ukrepe za zaščito človeka," je povedal Jozonovič. Dodal je, da so zaradi medvedovega varstva in njegovega sobivanja predvideli štiri območja: osrednje, robno,
prehodno in področje izjemne prisotnosti medveda. Vsa štiri skupaj obsegajo skoraj polovico ozemlja Slovenije, največje med njimi pa je s 384 tisoč hektarji osrednje, ki
• Prvi predstavitvi strategije upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji sta prisostvovala tudi minister za kmetijstvo mag. Franc But in državni sekretar Jože Sterle. Mag. But je ob tej priložnosti ponovno opozoril na licemerstvo Evrope, ki odklanja pogovor o vprašanjih, ki so vezana na reševanje presežkov medvedov s preselitvijo v evropski prostor, medtem ko v isti sapi govorijo o ogroženosti medvedje populacije in od Slovenije zahtevajo, da jih zaščiti.
obsega Kočevsko, Notranjsko s krimsko-mokrškim pogorjem, del Dolenjske in del Bele krajine, Nanos, Hrušico, Trnovski gozd in del Idrijskega hribovja.
M. L.-S.
Še en letnik za zaščito vin
METLIKA-V Beli krajini so se pred dvema letoma odločili, da bodo pripravili elaborat o zaščiti vin belokranjec in metliška črnina, in sicer na osnovi rezultatov raziskav dveh vinskih letnikov. Pričeli so z letnikom 1999, ker pa je lanski letnik tako zelo odstopal od povprečja, so se odločili narediti še raziskavo letošnjega letnika. Ko bo elaborat, ki ga v enakih delih sofinancirajo vse tri belokranjske občine ter metliška Vinska klet, zaključen in ga bo potrdilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bo postal za belokranjske vinogradnike zakon. Zaščita teh dveh vin bo prispevala k njihovi prepoznavnosti, s tem pa ju bo tudi lažje prodajati.
PRISLUHNILI ŽE, KAJ PA REŠITVE? - Belokranjski ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol so v Metliki gostom iz Ljubljane našteli številne probleme, ki jih tarejo tudi zaradi tega, ker so na obrobju države, odmaknjeni od centrov. Čas pa bo pokazal, za koliko od tistega, o čemer so tarnali, bodo na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport našli rešitev. Na fotografiji (z leve): Slavko Dragovan, Mirko Zorman, Jože Mozetič, dr. Lucija Čok in Noel Škrjanec. (Foto: M. B.-J.)
u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Ali ste že razmišljali o varčevanju v vrednostnih papirjih? Zdaj je pravi čas za to!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), "S 07/33-42-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, T5 07/34-60-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, "E 07/30-56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, U 07/81-41-371
Janez Drnovšek na Studiu D
NOVO MESTO - Regionalna radijska postaja Dolenjske in Bele krajine Studio I) pripravlja danes, v četrtek ob 17. uri, v okviru oddaj za IV. radijsko mrežo slovenskih nekomercialnih radijskih postaj enourni pogovor s premierjem dr.Janezom Drnovškom. Pogovor bo vodila novinarka Marjana Kavšek, poslušalci lahko morebitna vprašanja za predsednika vlade sporočijo že pred oddajo na telefonsko številko Studia D - 07 373 10 20 ali na elektronski naslov - studiod@studiod.si.

Ob koncu tedna se bo vreme poslabšalo, v soboto se bodo začele pojavljati padavine, v nedeljo pa bo po nižinah v glavnem snežilo.
Berite danes
stran 2:
•	Spet sezona obrazcev za dohodnino
stran 3:
•	Župan bo spet županoval na rotovžu
stran 8:
•	Sodni spori že škodijo Togrelu
stran 18:
•	Se mladi ne znajo več zabavati brez mamil?
CITROEN CENTER
t*!.: 07/393 04 54, 393 04 64
Izgradnja HE Boštanj v treh fazah?
BOŠTANJ - Savske elektrarne Ljubljana (SEL) so predstavnike Občine Sevnica, Krajevne skupnosti Boštanj in Krajevne skupnosti Sevnica seznanile s poročilom o stanju in planu priprav za izgradnjo HE Boštanj. Poslovodstvo SEL se je odločilo, da pospeši pripravo vseh možnih aktivnosti za čim prejšnjo izgradnjo HE Boštanj. Imenovali so projektno skupino, ki je pripravila plan aktivnosti, po katerem naj bi potekala izgradnja HE Boštanj v treh fazah. Prva faza predvideva organizacijo gradbišča in izkop gradbene jame, zavarovanje infrastrukture in brežin, prestavitev infrastrukturnih vodov in glavne ceste ter pridobitev uporabnega dovoljenja in vodnogospodarskega soglasja za spremembo režima reke Save. Druga faza predvideva tehnični pregled vseh objektov in opreme, ki bodo v funkciji, tretja faza pa uporabno dovoljenje za novo ureditev za državno in lokalno infrastrukturo ter za vse objekte v akumulaciji in njenem vplivnem območju. Kot nam je sporočil direktor sevniške občinske uprave dr. vet. med. Zvone Košmerl, so izdelani tudi prvi projekti in terminski plah aktivnosti. Ker še ni podpisana koncesijska pogodba, morajo Savske elektrarne pridobiti soglasje vlade ali pristojnega ministrstva za izdelavo dokumentacije, na katero bo dala soglasje tudi lokalna skupnost.
P. P.
Šolniki...
Ali se boste našemili?
Dolenjski list s tokratno anketo skuša dobiti in sporočiti naprej vaša mnenja o pustu. Ali se boste našemili za pusta? To je vprašanje, ki ga morda niti niste pričakovali ob toliko drugih dnevno aktualnih temah, od prebežnikov do obiskov mednarodnih vojaških in državnih predstavnikov. Ali pa se je pust pod anketnim drobnogledom znašel prav •zaradi mnogih vsakodnevnih stresov, ki si jih zagotavljamo sami in ki nam jih pripravlja snet okrog nas. Po glasnosti in obsežnosti pustovanja južno od Ljubljane bi na primer težko ugotavljali, kako je ta pokrajina privržena evropskim pridruževalnim procesom. Zato pa mogoče prav pust ostaja ena redkih linic, skozi katero lahko državljan brez večjih posledic izkriči bes proti svojim domačim vladarjem in evropskemu gospostvu. Če se pri tem našemi, ga v sedanji tako imenovani dobi demokracije, živ Bog ne bo gnjavil zaradi njegovih pustnih protidržavnih izpadov. Pustovanje seveda ni nujno političen dogodek, vendar nas predpustni in pustni čas učita, da pustne šeme, kurenti, skratka ves pustni džumbus ne more mimo politike. Taka usmeritev pustnih šem v politično je seveda razumljiva, ker je politično dogajanje pogosto podobno pustu. Dobra “maska” je sploh prva črka politične in diplomatske abecede. Toda mar niso maske vse prepogoste tudi v vsakdanjem življenju, celo v družini, nemara celo v zakonski postelji, kjer misleči dvonožci obeh spolov praviloma nimajo ničesar na sebi?
^^1 VINKO VIDETIČ, voznik žerjava, iz Stare Lipe: “Že od malih nog sem se za pusta našemil in to počnem še danes. S sovaščani grem na pustovanje v Zilje, kjer je ocenjevanje mask. Tudi sam sem že dobil nagrado. Maske pripravimo v glavnem sami doma, kakšen dodatek pa kupimo. Mislim, da bodo letos zelo aktualne nore krave. A jaz se bom našemil v nekaj drugega. V kaj, pa naj bo skrivnost.”
SLAVO BAJUK, prodajalec, z Radoviče: “Sam se za pusta ne našemim, sem pa vesel, da sovaščani zadnja leta pripravljajo pustno povorko po metliški občini. Priprave na pusta jih združujejo in napolnjujejo z dobro voljo* optimizmom. V smeh pa spravljajo tudi ostale. Pomagam jim kot donator ter z idejami. In počutim se prav tako zadovoljnega kot bi bil tudi sam maška-
MLADEN KUČIŠ, direktor Hotelov Otočec: “Jaz sicer ne hodim v maškare, na Otočcu pa vsako leto priredimo pustovanje, na katerem je vedno veliko maškar. Letos bodo prišle celo iz Italije, Avstrije in Hrvaške. Nasploh je pustovanje star in lep ljudski običaj, ki ga je treba negovati in ohranjati, navsezadnje so maškarade in pustni karnevali po vsem svetu."
PETRA KOS, prodajalka v brežiški trgovini Celi svet, iz Brežic: “Za pusta se našemim. Kako se mislim letos, ne povem, naj bo skrivnost. Sploh pa ne vem, če bom letos šla na maškarado, to pa zato, ker moji prijateljici Anita in Vesna praznujeta rojstni dan. Zanimivo je, da smo vse tri zaposlene v isti firmi. Z Vesno in Anito smo lani za masko dobile 2. nagrado."
MILENA ŽNIDARŠIČ, natakarica v krški restavraciji in kavarni Rondo: “Jaz se ne našemim. Ko sem bila majhna, smo šli v maškare in smo hodili naokoli. Mislim, da pusta praznujejo večinoma otroci, odrasli ne toliko. Če bo letos pustna prireditev, jo bom šla gledat. Tudi v gostinstvu so pozabili na pusta. Morali bi primerno temu dnevu pripravljati hrano. Krofi spadajo zraven."
SONJA PERŠE, delavka iz Zbur: “Sem ena tistih, ki tradicijo pustovanja negujejo že celo življenje. To navado maškaranja sem prenesla iz svojega rojstnega Ptuja tudi v Zbure. Vsako leto zberem tri ali štiri podobne misleče sokrajanke. da si nadenemo maske ter obiščemo domove in okoliške gostilne. Pa tudi sicer grem rada v maškare na porokah, tako daje resnično zabavno."
ANDREJA KASTELIC, zaposlena v Frizerstvu Andreja, Kočevje: “Za pusta se vsako leto našemim. Žarne je to dan popolne sprostitve. Lani sem bila raparka, prej starček, pa Olio, poslovnež ipd. Oblečem si v glavnem stvari, ki jih imam doma, kupim samo dodatke. Našemim tudi otroke in grem z njimi po mestu, zvečer pa z družbo na ples. Škoda, da ni vsak dan v letu dan norcev!"
DAMJAN KOLMAN, učenec sevni-ške osnovne šole Sava Kladnika, doma v Trnovcu: “Vsekakor se bomo s prijatelji v nekaj našemili, saj smo v letih, ko nam gredo po glavi razne norčije. Kdaj pa, če ne zdaj, se kaže veseliti in živeti čim bolj razgibano, saj starejši vsi pravijo, kako lepo je bilo, ko so še hodili v šolo!?“
KRISTIJAN MOŽINA, lesni tehnik iz Zabrdja pri Mirni: „Sploh nisem razmišljal, da bi se letos aktivno udeležil pustovanja kot maškara. Sicer mislim, da letos ne bo nič s šemlje-njem, čeprav bi bil v danem trenutku in v meni ustrezni družbi pripravljen tudi za kakšno bolj dejavno sodelovanje v pustnih norčijah."
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prepričanje, da bi se ti problemi rešili prej, če bi jih imeli v Ljubljani, in ne v najbolj revnih delih države. In če romski otroci dobijo vse za šolo, naj bi hodili vsaj k pouku. Sekretar na šolskem ministrstvu Mirko Zorman je dejal, da se bodo morali Romom bolj posvetiti, računajo pa tudi na mednarodno strokovno pomoč in izkušnje. ,
Direktor Srednje šole Črnomelj Stanislav Vrščaj je v imenu svoje šole, ki ima 20 oddelkov, ter Tekstilne šole Metlika s 7 oddelki predlagal, naj bi v srednjem šolstvu Belo krajino obravnavali kot samostojno regijo in ne skupaj z Dolenjsko. Večji kraji imajo namreč zanimive programe z zagoto-voljenim vpisom, podeželske šole pa naj bi dobile programe, za katere v centrih ni zanimanja. Zato ne čudi, da se v Metliki že leta bojujejo za obstoj tekstilne šole, ne morejo pa ga reševati s programi, ki jih ni na Dolenjskem, ker niso privlačni. Tako ima danes šola le še 90 dijakov, pred sedmimi leti pa jih je bilo 230. A ne le za tekstilni poklic, osmošolci se ne morejo prav ogreti niti za novi program oskrbnika. Po drugi strani pa je v Črnomlju veliko zanimanje za izobraževanje za ekonomskega tehnika, tudi šola ima vse pogoje, a jim na ministrstvu ne dovolijo razpisa. Svetovalec vlade za srednje šolstvo Noel Škrjanec je zagotovil, da Bele krajine ne morejo ločevati od Dolenjske, Črnomaljce pa tolažil, da imajo tudi brez ekonomskega tehnika dobro srednješolsko ponudbo. A so Belokranjci nasuli toliko argumentov za odprtje oddelka za ekonomskega tehnika, kije nekdaj v Črnomlju že bil, daje ministrica obljubila, da bodo pretresli možnosti, kaj bi lahko storili za šolsko leta 2002/2003.
M. BEZEK-JAKŠE
0 izobraževanju Romov
ČRNOMELJ - Danes in jutri, 22. in 23. februarja, bo na Zavodu za izobraževanje in kulturo v Črnomlju potekala konferenca o izobraževanju Romov. Namen konference je izmenjava slovenskih izkušenj o izobraževanju Romov in spodbuditev strokovnega sodelovanja s kolegi iz Romunije, Makedonije in Italije, ki bodo imeli na konferenci tudi strokovne referate.
Zakladne menice
LJUBLJANA - Ministrstvo za finance objavlja novo avkcijo trimesečnih in šestmesečnih zakladnih menic, ki bo v torek, 27. februarja, med 13.30 in 14. uro. Razpisuje
320.000	lotov trimesečnih menic in
200.000	lotov šestmesečnih menic v apoenih po 10.000 SIT. Vplačilo sprejetih naročil bo L marca letos, za izplačilo, ki bo 24. maja oz. 30. avgusta 2001, pa jamči država. Vlagatelji lahko naročila posredujejo preko pooblaščenih vpisnikov: Abanke, Bank Austria CA, Banke Vipa, Factor banke, Nove KBM, Nove LB in SKB banke.
Spet sezona obrazcev za dohodnino
Zdaj, ko je Davčna uprava objavila lestvico za odmero dohodnine in prejemamo obvestila o prejetih obdavčljivih prihodkih, ni več zadržkov za napoved dohodnine
NOVO MESTO, LJUBLJANA - Napotkov o izračunih osnove za odmero dohodnine, za izpolnjevanje obrazca in tudi za uveljavljanje olajšav bo v teh dneh v javnih medijih kot ponavadi kar precej. Ne bo škodilo, če se poučimo, morda tudi kaj izrežemo. Tisti, ki ste povezani v internetni svet ali so tam bolj doma vaši otroci in vnuki, pa lahko najdete tudi programe za izračun dohodnine.
O tem, katere račune lahko upoštevate za zdaj že znano 3-odstot-no olajšavo, smo tudi mi že pisali pred novim letom, sicer pa novosti na tem področju ni. Še največ je v zadnjih dneh govor o upoštevanju dodatnega pokojninskega zavarovanja za davčno olajšavo, pri čemer pa davčni strokovnjaki opozarjajo zavezance, naj bodo pazljivi, kajti ni vsako varčevanje ali zavarovanje, za katero so nam rekli, da bo dodatek k pokojnini, “pravo” zavarovanje. Preden ga torej uveljavljate za olajšavo, se pozanimajte o njem.
Lestvico za odmero dohodnine in zneske olajšav, ki znižujejo osnovo za dohodnino, so izračunali na podlagi podatkov Statističnega urada o povprečni mesečni plači v državi za leto 2000. Lestvico si lahko ogledate tudi v naši tabeli, si izračunate osnovo, se najdete v tabeli in izračunate, koliko davka ste dolžni plačati državi. Če ga primerjate s seštevkom že plačane akontacije davka med letom, boste videli, ali boste morali davek še doplačati ali pa vam bo država kaj vrnila.
Povprečna letna plača zaposlenih v Sloveniji za lansko leto znaša 2.300.028 tolarjev; od te davkarija izračuna odstotke olajšav. Prav vsak davčni zavezanec ima pravico do 11-odst. olajšave pri dohodnini, kar pomeni, da mu letos 253.003 SIT prihodkov država ne obdavči. 100-odstotnim invalidom država prizna olajšavo v višini celotne povprečne plače (za celih 2,3 milijona SIT), učencem in študentom pa za delo preko študentskih servisov priznava olajšavo v višini 40-odst. povprečne plače, kar letos znese 920.011 SIT. Zavezanci, ki so starejši od 85 let, lahko uveljavijo še posebno 8-odst. olajšavo (184.002 SIT).
Med zelo pogosto uveljavljene olajšave sodijo tudi tiste, ki jih država priznava za vzdrževane družinske člane. Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana lahko uveljavimo 10-odst. olajšavo (230.003 SIT), za vsakega nadaljnjega otroka pa se olajšava poveča za 5 odst. navedene plače. Tako za dva otroka doseže 25 odst. (10+15 odst. ali 575.007 SIT), za tri otroke 45 odst. (10+15+20 odst. ali 1.035.013 SIT), za štiri otroke 70 odst. (10+15+20+25 odst. ali 1.610.020 SIT), za pet otrok 100 odst. (10+25+20+25+30 odst. ali 2.300.028 SIT) in za vsakega nadaljnjega otroka podobno naprej. Za motenega otroka lahko uveljavljamo
Znova šampion za Prusove
Prusova in Kostelčeva vina so se dobro odrezala na zagrebški mednarodni razstavi vin Vinovita
DRAŠ1ČI, KRMAČINA - Včeraj se je v Zagrebu pričela mednarodna razstava vin Vinovita, ki bo trajala do nedelje. Iz Bele krajine so po znanih podatkih dali vino v ocenje-. vanje, ki je bilo že konec lanskega leta, le Kostelčevi iz Drašičev in Prusovi s Krmačine. Slednji so na lan-
Ekološke kmetije kot priložnost
NOVO MESTO - Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine vabi jutri, 23. februarja, ob 17. uri v prostore Srednje kmetijske šole Grm pod Trško Goro na L redni občni zbor. Poleg rednega dela pripravljajo za člane tudi tri predavanja. Predsednik državnega sveta Tone Hrovat bo govoril o ekološkem kmetijstvu kot razvojni priložnosti podeželja v 3. tisočletju, medtem ko bo Anamarija Slabe, strokovna tajnica Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, spregovorila o bodoči vlogi združenj in zveze. Zasebni kmetijski svetovalec Franc Kotar iz podjetja Siviš bo predstavil vzorčni projekt oživitve Rozmanovega mlina.
ski Vinoviti za renski rizling-ledeno vino 1. 98 dobili celo najvišjo oceno izmed 463 vzorcev iz 12 držav.
Anica in Jože Prus sta dala za letošnjo Vinovito v oceno 5 vzorcev predikatnih vin ter prejela 4 zlate in 1 srebrno priznanje. Rumeni mu-škat-slamnato vino 1. 99 pa je s petimi odbitnimi točkami prejel celo naslov šampiona v kategoriji mirnih sladkih vin. Od 170 vzorcev so si tokrat naslov šampiona prislužila le tri vina. Prusovi se na Vinoviti kot edini slovenski vinogradniki predstavljajo tudi s samostojno stojnico, in kot je poudaril gospodar Jože, je to pomembna promocija za belokranjsko vinarstvo. Njihova vina bo namreč predstavljala tudi soseda, sicer pa slovenska vinska princesa Mateja Prus.
Tudi Kostelčevi, ki so že večkrat sodelovali na Vinoviti in dobili vrsto žlahtnih priznanj, so zadovoljni z letošnjim izkupičkom. V oceno »o poslali 4 vzorce predikatnih vin ter za sivi pinot-suhi jagodni izbor I. 99 prejeli zlato medaljo, za šardone-le-deno vino I. 99, laški rizling-ledeno vino 1. 98 in laški rizling-suhi jagodni izbor I. 97 pa srebrna priznanja.
M. B.-J.
50-odstotno olajšavo (1.150.014 SIT).
V teh letih smo se že naučili, da se bolj splača, če olajšave uveljavlja tisti od staršev, ki ima večje prihodke. Najbolje je tudi, če olajšavo za oba otroka uveljavlja eden od staršev, ker je olajšava v odstotkih višja, saj tako doseže 25 odst. povprečne plače (10+15), če bi vsak od staršev uveljavljal olajšavo za enega otroka, pa bi dosegla samo 20 odst. (10 odst. pri enem in 10 pri drugem od staršev).
Napoved za odmero dohodnine smo dolžni oddati do konca marca, letos izjemoma do 2. aprila, ker je 31. marec na soboto. Vse račune,
• Vsi, ki ste v preteklem letu prodajali vrednostne papirje, morate v primeru, da ste jih prodali, še predenje preteklo tri leta od takrat, ko ste jih kupili, do konca februarja oddati tudi posebno napoved za odmero kapitalskih dobičkov.
obvestila in potrdila smo dolžni hraniti 5 let. Najbolje je, če skupaj z njimi v mapi nekje na varnem shranimo tudi fotokopijo napovedi dohodnine in pozneje tudi odločbo o odmeri davka.
B. DUŠIC GORNIK
Če znaša letna osnova SIT nad	do		SIT	Znaša davek SIT	
1.143.196		17%		
1.143.196	2.286.390	194.342 + 35%	nad	1.143.196
2.286.390	3.429.587	594.460 + 37%	nad	.2.286.390
3.429.587	4.572.781	1.017.444 + 40%	nad	3.429.587
4.572.781	6.859.171	1.474.723 + 45%	nad	4.572.781
6.859.171		2.503.598 + 50%	nad	6.859.171
Če želimo izračunati dohodnino, potrebujemo najprej osnovo I, do katere pridemo, če seštejemo vse vrste prejemkov in dohodkov, ter od dobljene vsote odštejemo morebitne stroške in prispevke. Za izračun osnove za odmero dohodnine zdaj od Osnove 1 odštevamo olajšave. Izračunamo, koliko je 3 odst. od osnove I in uveljavimo največ do tega zneska predpisanih posebnih izdatkov. Odštejemo še druge olajšave in dobimo osnovo II. Uvrstimo se v lestvico.
VAN DER LINDEN V NOVEM MESTU - Prejšnjo sredo, 14. februarja, je novomeško Krko obiskat vodja delegacije Evropske unije v Sloveniji Erič van der Linden (prvi z desne). Predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič (v sredini) je visokemu gostu predstavil Krko kot vodilno farmacevtsko podjetje v srednji in vzhodni Evropi, ki v.ve bolj osvaja tudi tržišča Evropske unije. Po pogovorih v Krki je visoki gost s svojimi sodelavci obiskal še Jakčev dom, kjer ga je pozdravil novomeški župan dr. Tone Starc, Branko Suhy pa ga je popeljal po svoji razstavi. (Foto: A. B.)
KAKO KAZE NA BORZI?
Prodati SKB banko ali ne
Padanje tečajev se je pretekli teden nadaljevalo. Tečaji delnic so se v povprečju znižati za 2,5 odstotkov in delnic pidov za 1,2 odstotka. Tudi v preteklem tednu so po prometu izstopale delnice Leka in Krke, katerih tečaj se je znižal. Tečaj delnice Krke se je gibal okoli 27.000 SIT, tečaj delnice Leka pa se je spustil pod 45.000 SIT.
V petek je bit v časniku Finance objavljen časovni načrt za izdajo Lekovih potrdit GDR v Londonu. Načrt predvideva začetek kotacije konec marca oz. v začetku aprila. Terminskega načrta v časniku Finance niso pridobiti od uprave Leka, zato dodajmo, da v Leku sicer napovedujejo, da bodo potrdila GDR začela kotirati na Umdonski borzi nekje sredi tega leta.
Svet Banke Slovenije je izdal soglasje francoski banki Societe Generale k nadaljevanju aktivnosti pri strateškem povezovanju s SKB banko. Banka bo objavila javno ponudbo za odkup delnic SKB banke do 24. februarja. Vsak imetnik teh delnic bo lahko ponudbo sprejel in delnice prodal po ponujeni ceni ali pa jih obdržal. Dosedanje izkušnje kažejo, da so cene delnic podjetij, ki so bita prevzeta, zelo padle (Color, Fructal, Radenska), le cena delnice Banke Koper je po prevzemu narasla.
Po objavi, da bo vodstvo BTC-ja kupovalo delnice lastne družbe za-
radi njihove podcenjenosti (tržna cena znaša približno 60 odst. knjigovodske vrednosti), se je tečaj delnice dvignil za 0,5 odst. in dosege! 14.350 SIT za delnico. Promet z delnicami pidov je v obdobju preteklega tedna predstavljal le 12 odst. celotnega prometa. Največ prometa je bito z delnicami pida Infond zlat. Prometnejše so bite še delnice NFDI, Triglav Steber I in Zvon I. Tečaji delnic pidov so padli v povprečju za 1,2 odst. V primerjavi s koncem lanskega leta so 6,8 odst. nižji.
Tečaji novih delnic Kmečke družbe se še iščejo. Največja nihanja se pojavljajo pri delnicah Kmečke družbe holdinga (KDHR). Tržna cena se je izoblikovala med 7.000 in 7.500 SIT. Nekateri analitiki menijo, da bi bila cena lahko tudi do trikrat višja. Trg ima seveda svoj način vrednotenja, zato nam tovrstne analize ne povedo veliko.
Padec tečaja in skromen promet je bil zabeležen pri pokojninskih bonih, o katerih smo v borznih komentarjih že pisali. Cena je spet zelo nizka (med 47 in 49 SIT) in omogoča, da pridete do ugodnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. zato ponovno priporočamo njihov nakup, predvsem osebam, starejšim od 50 let.
HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto tel: (07) 371 82 21, 371 82 27
Novomeška kronika
ŠLOGARCA - Ob nedavnem obisku Francija Buta, kandidata za novega predsednika združene stranke SLS+SLS Slovenske ljudske stranke v Novem mestu, gaje “njegova" državna sekretarka dr. Vida Čadonič Špelič hvalila kot izvrstnega ministra za kmetijstvo in kot najboljšega možnega bodočega predsednika, kije edini sposoben potegniti stranko iz blatnih kolovozov, kamor so jo zapeljali prejšnji nesposobneži. Ko je beseda v njeni hvalnici nanesla na dr. Drnovška, ga je predstavila kot predsednika partnerske koalicijske stranke LDS in kot predsednika - države. Ker se zna dr. Čadoničeva vedno prav obrniti, so se nekateri prisotni spraševali, če gre v tem primeru za pomoto ali za napoved. Lepa Vida pa še šiogarca povrhu?
GOSTILNIČARJI - Franc Hudoklin, znani gostilničar iz Gabrja, je odstopil kot član občinskega sveta, izvoljen na listi SDS. Hudoklin je pred časom v občinskem svetu nadomestil Korija Goloba, ki je odstopil, ker se je zaposlil v Slovenski vojski, to pa se ne sklada s strankarskim članstvom. Hudoklin pa je v tem času, kar je bil občinski svetnik, spoznal, da se to ne sklada z gostinstvom, njegovo osnovno dejavnostjo, od katere živi. Do sedaj sta bila iz Podgorja dva svetnika: poleg SDS-ovskega Hudoklina iz Gabrja še LDS-ovski Deželan iz Brusnic. No, to razmerje bo ostalo tudi naprej, saj naj bi odstopljenega Hudoklina v vrstah svetnikov SDS nadomestil Kožar iz bifeja Prepih na Gor. Težki Vodi. Tako bo politika ostala v podgorski gostilni.
POKOPALIŠČE - Na travniku za zidom na šmihelskem pokopališču se je kot kakšen izobčenec znašel odsluženi jugo. Njegovi še neznani "pogrebniki” so mu namenili res lepo zadnje počivališče: tam, kamor so nekoč hoteli razširiti pokopališče pa jim zaradi nasprotovanja
stanovanjske soseske in drugih ozirov to ni uspelo. Morda pa je to le prva jugo lastovka na novem novomeškem avtomobilskem sejma. Kakorkoli že: naj gre za zadnje počivališče ali razstavišče, lokacija je elitna. Prav bi bilo, ko bi bila temu primerna tudi cena. Le lastnika je treba najti.
Ena gospa je rekla, da je še dobro, da pri italijanskem Scavoli-niju igra Marko Tušek. Tako je biI na košarkarski tekmi s Krko v Novem mestu vsaj včasih na igrišču tudi kakšen Slovenec.
Dan konjerejcev
NOVO MESTO - Prihodnjo sredo, 28. februarja, bo v novomeški kmetijski šoli Dan konjerejcev, na katerega kmetijski svetovalci vabijo vse rejce iz območja nekdanje občine Novo mesto. Predavanja se bodo začela ob 9. uri, govorili pa bodo o ureditvi hlevov, bolezni žrebet in o pripustni sezoni.
Še je čas za vpis v dijaški dom
NOVO MESTO - Dijaški dom Novo mesto je 9. in 10. februarja tako kot vse ostale srednješolske in visokošolske ustanove odprl svoja vrata vsejn dijakom in študentom, ki načrtujejo v času šolanja bivati in se pripravljati na pouk v domu. Vsi tisti, ki se še nameravate prijaviti za bivanje v novomeškem domu, lahko prijavnico oddaste do 6. marca. Vsi novinci pa se bodo lahko v dom dokončno vpisali po vpisu v želene srednje, višje in visoke šole najkasneje do 29. junija.
ttftlMt J ^ UAŠIrJ O EJ Č I u ttMMt
Zupan bo spet županoval na rotovžu
Po obnovi ho dolgo zanemarjeni novomeški rotovž ponovno postal središče mesta in občine - Na rotovžu tudi občinski svet - “Vezana trgovina’’ - Kaj bo s prizidkom?
NOVO MESTO - Med posvetnimi poslopji je bila za meščane in meščansko življenje v prejšnjih stoletjih mestna hiša najpomembnejša. Rotovži so v mestih že s svojo zunanjščino kazali pomembnost mesta pa tudi občine. In tako je marsikje še danes. Žal pa že lep čas ne v Novem mestu, kjer je rotovž, osrednja stavba na Glavnem trgu, bolj ko ne le zatočišče tistih institucij in služb, ki (še) nimajo svojih ali boljših prostorov. Le starejši Novomeščani se še spominjajo, da je bil rotovž včasih središče mestne občine in sedež njenega župana. Če se bo vse srečno izteklo, bo kmalu spet tako.
PODGORSKA MAGISTRALA - Proti koncu lanskega leta so dokončali zadnjih 780 m ceste Doli - Pangrč Grm, dela "podgorske magistrale", ki naj bi prečno povezala kraje pod Gorjanci od Uršnih sel preko Podgrada, Dolža, Gabrja do Orehovice in Kostanjevice. Šlo je za najzahtevnejši de! s prehodom čez potok Klamfer in s prebojem trase do križišča ceste za Gabrje. Cesto Dolž - Pangrč Grm v dolžini 2,2 km so začeli graditi pred 10 leti. Celotna gradnja je doslej veljala 110 milijonov tolarjev, od tega polovico samo zadnjih 780 m. Pol je prispevala država iz sredstev za demografsko ogrožena območja, pot pa novomeška občina. Uradna otvoritev ceste bo letos spomladi. (Foto: A. B.)
DEJAVNI NOVOMEŠKI UPOKOJENCI - Za upokojence v Društvu interesnih dejavnosti upokojencev Novo mesto je bito minulo leto res pestro. Poleg udejstvovanja v številnih interesnih dejavnostih, ki obsegajo področje rekreacije, kulture in izobraževanja, so decembra ustanovili tudi svoje društvo. Omenjeni program dejavnosti so več kot šest let uspešno izvajali pri Društvu upokojencev Novo mesto, nato pa so se zaradi nerazumevanja z njimi razšli. Kot je povedal predsednik novega društva Ivan Tovšak, se je v teh dveh mesecih število članov od ISO povečalo na preko 200. Na predstavitvi lanskih dejavnosti v novomeškem Domu starejših občanov so se s čokolado spomnili najbolj aktivnih v društvu, direktorici doma Lojzki Potrč so za njeno gostoljubnost podarili sliko člana Ivana Marušiča, predsedniku Tovšaku (na sliki) pa so se za požrtvovalno delo zahvalili z delom Marjana Maznika. Slednji je tudi vodja uspešne slikarske skupine upokojencev, ki je pripravila že 4. razstavo likovnih del. Tokrat je na ogled 77 del v različnih tehnikah, prvič pa se predstavljajo tudi z grafikofFoto: M. Žnidaršič)
Dializa pomeni življenje
Kronični ledvični bolniki v pričakovanju odprtja nove dialize - Prizadevanja za ureditev prevozov na dializo
Novomeški rotovž naj bi namreč obnovili in uredili za potrebe županstva in občinskega sveta. To bi bil hkrati tudi lep prispevek občine k oživljanju starega jedra Novega mesta. Pobuda za obnovo novomeškega rotovža je še iz leta 1995. Po takratni zamisli naj bi se na Glavni trg preselila celotna občinska uprava, za kar bi bilo potrebno prenoviti in urediti ne samo rotovž, ampak še obe stavbi, ki se ga držita. A se je hitro pokazalo, da teh treh stavb zaradi prevelikih nivojskih razlik ne bi mogli povezati v celoto in da je treba vsako stavbo obravnavati in reševati zase. Tako so levo (gledano s pročelne strani), kije last Zarje, že obnovili;
Novomeško zdravstvo na poti v odličnost
LJUBLJANA, NOVO MESTO -Urad RS za standardizacijo in meroslovje je prejšnji teden v Ljubljani pripravil strokovno srečanje na temo poslovne odličnosti. Med drugim so se obširno dotaknili tudi uvajanja poslovne odličnosti v zdravstvu. Minister za zdravstvo dr. Dušan Keber je podelil desetim zdravstvenim ustanovam, ki so sodelovale v pilotnem projektu za priznanje RS za poslovno odličnost, diplome. Med drugimi sta diplomo prejela tudi Splošna bolnišnica (v njenem imenu direktorica Mira Retelj) in Zdravstveni dom Novo mesto (direktorica prim. mag. Tatjana Gazvoda).
Nov višješolski študij
Program poslovni sekretar oziroma sekterarka
NOVO MESTO - Konec minulega tedna so tudi uradno odprli Višjo strokovno šolo Novo mesto s programom “poslovni sekretar", ki ima sedež na Ekonomski šoli Novo mesto. Višja šola, katere ravnateljica je mag. Iris Ucman, je prvo generacijo študentov sprejela oktobra lani ož. v študijskem letu 2000/2001.
Kot kaže, je veliko zanimanje za poklic strokovnega sekretarja oz. sekretarke, saj je zapolnjeno vseh 70 mest rednega študija; klub temu daje bilo razpisano le 35 mest za izobraževanje odraslih, pa je danes vpisanih kar 58 izrednih študentov. Študij traja dve leti, vanj pa se lahko vključi vsak, ki je končal katerikoli štiriletni program oz. gimnazijo, poklicni tečaj ali tem programom ustrezne srednješolske programe po prejšnjih predpisih, ter triletni študij za tiste, ki so končali srednjo poklicno šolo, imajo tri leta delovnih izkušenj in opravijo preizkus znanja iz slovenskega jezika s književnostjo in matematike sli tujega jezika.
Slavnostni govornik slovesne otvoritve Boštjan Zgonc iz Ministrstva za šolstvo, znanost in šport je poudaril, da so višje šole najvitalnejši del poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji, saj nastajajo v tesnem sodelovanju širše družbene skupnosti, socialnih partnerjev in s podporo občine, ter širijo možnosti vključevanja ljudi v terciarno izobraževanje, predvsem tistih, ki so že zaposleni. So tudi ena možnih poti, ki se odpirajo srednji generaciji, ki takrat ni imela možnosti izobraževanja. Novomeški župan Anton Starc je ob tej priložnosti povedal, da se v mestni občini iskreno veselijo odprtja nove višje strokovne šole Novo mesto, saj dopolnjuje paleto izobraževalnih programov v mestu, ki postaja višje - in visokošolsko središče.
M. Ž.
v spodnjih prostorih sta trgovina in knjigarna, v zgornjih pa so uredili dvoje za sedaj še praznih stanovanj; medtem je desna stavba prišla v zasebno last in še naprej mestu v posmeh in sramoto propada.
Novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je za rotovž že pred leti izdelal konzer-vatorski program. Sedanja občinska oblast pa se je odločila, da bodo na rotovžu županstvo in služba ter prostori za občinski svet.
ROTOVŽ - Za preselitev županstva in služb občinskega sveta v novomeški rotovž je treba skoraj 100 let staro stavbo na Glavnem trgu temeljito obnoviti. (Foto: A. B.)
Za to pa je treba stavbo, zgrajeno leta 1905, temeljito obnoviti in urediti. Podlaga za to je konzerva-torski program, na osnovi katerega bo treba izdelati projektno dokumentacijo in po katerem bodo potekala rekonstrukcijska dela. Prvo nadstropje obnovljenega rotovža bo namenjeno za županstvo, drugo' pa za občinski svet, v pritličju pa naj bi bila turistična informacijska pisarna.
Za letos je v občinskem proračunu za mestno jedro namenjenih 20 milijonov tolarjev in del tega denarja naj bi šel za rotovž, v prvi vrsti za ureditev potrebne dokumentacije za obnovo. Preden se bodo lotili pravih del, je treba urediti tri najpomembnejše stvari: preveriti statično stanje stavbe, odpraviti vlago, ki se pojavlja zlasti na dvoriščnem delu, in obnoviti ostrešje. Prava in celovita obnova rotovža pa je predmet “vezane trgovine”. Denar zanjo naj bi občina namreč dobila s prodajo njene sedanje stavbe na Novem trgu, ko se bo iz nje izselila Upravna enota. Tej naj bi država končno zagotovila ustrezne prostore v prenovljeni stari novomeški porodnišnici. Sredstva za to so predvidena v osnutku letošnjega državnega proračuna.
Kaj bo s povojnim prizidkom rotovža na dvoriščni strani, še ni jasno. Ta je po funkcionalni in po arhitektonski plati pravi nebodigatreba. Najodločnejši nasprotniki se zavzemajo za njegovo odstranitev, tako pridobljeni prostor in sedanje dvorišče pa naj bi potem obravnavali kot novo gradbeno parcelo. Vendar tega najbrž žal ne bo moč izvesti že pri sedanji obnovi rotovža. Ampak vsaj začelo se bo.
A.	BARTELJ
NOVO MESTO - “Dializa pomeni življenje, novi prostori pa boljše življenje," je dejala predsednica Društva kroničnih ledvičnih bolnikov Dolenjske Zdravka Žižič. Tako so bile njihove dejavnosti lani usmerjene predvsem v nadaljevanje projekta Dializa 2000, sodelovanje pri urejanju razmer na obstoječi dializi za boljše in strpnejše odnose med zdravniki, bolniki in osebjem... Seveda pa pozornost namenjajo tudi spremljanju predpisov s področja zdravstvenega varstva bolnikov, izobraževanju, tradicionalnim srečanjem in pomoči članom društva.
Težko pričakovani novi dializni oddelek, ki naj bi svoja vrata odprl čez dober mesec dni, bo gotovo rešil prenekateri njihov problem. Predvsem je po besedah Žižičeve pomembna urejenost oz. poenotenje izmen, da si lahko bolnik uredi življenjski bioritem, upajo pa, da se bodo uredili tudi prevozi na dializo oz. z nje. “Po Sloveniji imajo večinoma prevoze urejene s taksi službo. Tako je na področju Sevnice, Krškega, Brežic in Črnomelj tudi pri nas, na območju novomeškega zdravstvenega doma pa je prevoz urejen z reševalno službo. Žal se pogostokrat zgodi, da naš bolnik čaka na prevoz domov, ker je imel reševalec nujen primer. Zaradi tega se 15 odst. bolnikov vozijo sami na dializo," je povedala Zdravka Žižič.
Med pomembnejše naloge društva že od ustanovitve leta 1992 sodi humanitarni program. Veliko pozornosti posvečajo problemu starejših in ostarelih, socialno
šibkih, problemu romskih družin in mlajšim, ki nimajo socialne varnosti. “Imamo okoli 10 odst. mladih dializinih bolnikov, ki zaradi zgodnje bolezni niso mogli delati in se invalidsko upokojiti, zato prejemajo prejemke pod zajamčeno višino. Nekaj članov pa je brez lastnih prejemkov, ker so še premladi, da bi dobivali državno pokojnino. Ponavadi jih vzdržuje družina ali pa se preživljajo s priložnostnimi deli,” je naštevala Žižičeva. Ker dejansko premoženjsko stanje bolnikov zelo težko ugotovijo, saj ga ti skrivajo pred javnostjo, jim pri pridobivanju informacij priskoči na pomoč zdravniško in zdravstveno osebje dialize in bolnice. Nato pa bolnikom skušajo pomagati na različne načine.
Nova dializa bo društvu prinesla tudi nujno potrebne društvene prostore. Namenjeni bodo sproščenemu druženju vseh članom, kijih je danes v društvu preko 100, za predavanja, okrogle mize, sestanke in različne prireditve...
M. Ž.
Dan poljedelcev
NOVO MESTO - Novomeška kmetijska svetovalna služba vabi vse kmetovalce, ki se ukvarjajo s poljedelstvom, iz občin Novo mesto, Dolenjske Toplice, Šentjernej, Škocjan in Žužemberk v ponedeljek, 26. februarja, ob 10. uri na Kmetijsko šolo Grm Novo mesto na strokovna predavanja. Najprej bo predavanje o analizi tal in gnojenju v poljedelstvu, ob 10.45 o varstvu v žitih in koruzi, ob 12. uri pa bodo predstavitve različnih semenarskih hiš.
TUDI URADNO ODPRTA - V prerezom traku na slovesnosti v Hotelu Krka sta ravnateljica Višje strokovne šole mag. Iris Ucman in predstavnik ministrstva Boštjan Zgonc tudi simbolno odprla šolo, dogodek pa so z nastopom pospremili učenci 4. letnika novomeške Ekonomske šole. (Foto: M. Žnidaršič)
Mesto duha ali mesto duhov?
Nameravana prenova novomeškega rotovža in napovedana ponovna vselitev župana vanj simbolno pa tudi dejansko postavlja to stavbo spet v središče mesta in občine, na nek način pa tudi Dolenjske. Konec koncev je Novo mesto, kot je pred več kot 300 leti zapisal Valvasor, “za Ljubljano najimenitnejše mesto na Kranjskem ",
A zadnja desetletja prav osredje tega “najimenitnejšega"mesta, staro mestno jedro, in še posebej njegovo srce - Glavni trg nezadržno pešata in propadata. Ostala je pravzaprav samo še izvotljena lupina, kulisa, za katero skoraj ni več življenja, razen če življenjskega utripa ne merimo z avtomobilskimi kolonami in s čez dan zabasanimi parkirišči. V resnici je to bolj znamenje otrplosti kot radoživosti. Ob poznih popoldnevih in zgodnjih večerih, ko nezdravi dnevni ritem pojenja, v času, ko je včasih mesto res polno zaživelo, sedaj omrtvi. Nekdaj mesto duha, danes mesto duhov. Iz njega bežijo še trgovci in gostinci. Prebivalce Glavnega trga bi skoraj lahko pre-
štet na prste, hiše brez stanovalcev pa težko. Samo prenova rotovža in vselitev županstva vanj gotovo ne bosta vrnila Glavnemu trgu in staremu mestnemu jedru polnosti življenja, a bo to vsaj korak navzgor. Navzdol je šlo lahko in hitro, nazaj bo šlo težje in počasi. Vzpenjanja ni brez truda.
Novomeški Narodni dom, prvi na slovenskih tleh sploh, že dolga leta prazen propada. Za njegovo obnovo, prenovo in novo namembnost si močno prizadeva Društvo Novo mesto. Na občini so mu zadnji čas pozorno prisluhnili in nekaj se pripravlja. Za začetek vsaj konzervatorski program. Po izgradnji prizidka je na vrsti še obnova starega dela Knjižnice Mirana Jarca, če bo država pripravljena prispevati slabo polovico od 550 milijonov tolarjev potrebnega denarja za to.
Vse to in drugo bodo šele jasli, kamor se naj bi spet vrnilo in naselilo mlado življenje. A se izplača. Brez življenja je še tako lepo obnovljena hiša samo pisana kulisa, votla lupina.
ANDREJ BARTEU
ttMufc j 2 W A S I H OEJČin ttMut
USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA - Krvodajalske akcije v Šentjerneju, ki jo je minuli četrtek v tamkajšnji osnovni šoli pripravilo Območno združenje Rdečega križa Novo mesto, izvedel pa Zavod Republike Slovenije za transfuzijo krvi, se je udeležilo 96 krvodajalcev. Kot so povedali pri Rdečem križu, so z odzivom zelo zadovoljni glede na čas, ko je precej ljudi v posteljo položila gripa ali ostali prehladi. V omenjenem zavodu je namreč že nekaj časa veliko pomanjkanje krvi, zato poziva območna združenja tudi k pripravi izrednih akcij. Še posebej jih veseli, da je bilo veliko „ mladih “ krvodajalcev po stažu, 13 pa jih je kri darovalo prvič. K uspešnosti akcije je prispeval tudi šentjernejski župan Franc Hudoklin, ki je direktorje podjetij v okolici pozval, naj svojim delavcem omogočijo darovanje te življenjske tekočine. (Foto: M. Žnidaršič)
ZA ZGLED DRUGIM DRUŠTVOM - Turistično društvo Suha krajina je lani v sodelovanju z drugimi društvi pripravilo okrog 50 različnih prireditev. Pred kratkim je svojo občino in Suho krajino predstavilo tudi na sejmu turizma Alpe-Adria (na sliki). V društvu deluje skoraj 90 članov: med njimi so ljudske pevke v nošah, žužemberški rogisti, likovniki, vitezi v viteškem redu in ansambel Poljub. Društvo bo tudi v prihodnje skrbelo za promocijo Suhe krajine, njenih znamenitosti in običajev, organiziralo rekreativne, turistične in kulturne prireditve, očiščevalne in olepševalne akcije ter skrbelo za izdajanje promocijskega materiala. (Foto: S.MIRTIČ)
Društvo je zbudilo Krajino
V štirih letih kar 142 prireditev, na njih pa 12.000 obiskovalcev - Predsednik bo še Vlado Kostevc
ŽUŽEMBERK - Eno najaktivnejših turističnih društev na Dolenjskem in celo v Sloveniji - Turistično društvo Suha krajina iz Žužemberka je lani samo ali v sodelovanju z drugimi društvi organiziralo 49 različnih prireditev, medtem ko je za zadnja štiri leta to število trikrat večje, število obiskovalcev na prireditvah pa je preseglo število 12.000.
“Naše delo je postalo celo vzor drugim turističnim društvom. Omeniti velja, da smo med prvimi v Sloveniji pridobili status društva, ki deluje v javnem interesu. Med odmevnejšimi so vsekakor naše poletne grajske prireditve, med katerimi sta bili najbolj množično obiskani praznovanji 600-letnice omembe trga Žužemberk in 1000-letnice žužemberškega gradu. Sledijo rekreativne prireditve, kot so kolesarska popotovanja po rimski cesti ter po ravbarski poti, silvestrovanja na prostem, pohodi, kresovanje in praznovanje prvega
maja ter ostale. Društvo je v tem štiriletnem obdobju prejelo sedem priznanj, med njimi tudi Zlato priznanje TZS za izvedene aktivnosti v letu kulture v turizmu ter srebrno priznanje TZS za prispevek k razvoju turizma v Suhi krajini. Število članov društva se je v štirih letih povečalo od 25 na 85,“ je na nedeljskem občnem zboru dejal dosedanji predsednik društva Vlado Kostevc, ki so mu to nalogo zaupali tudi za naslednja štiri leta.
V kulturnem programu ob zboru članov so nastopili žužemberški rogisti in pevke v pokrajinskih nošah, dogodka pa seje udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Društvo je potrdilo bodoči program dela ter najbolj prizadevnim članom podelilo priznanja, prijateljskim društvom, obema turističnima zvezama in občini pa zahvale. V upravni odbor so imenovali Vlada Kostevca, Slavka Mirtiča, Sašo Pajk, Štefko Lavrič in Vesno Bobnar. B. D. G.
BISERNA POROKA V VA VTI VASI-Pred oltarjem v cerkvi .vv. Jakoba v Vavti vasi sta po 60 letih skupnega življenja opravita biserno poroko Marija in Franc Kren. Marija, rojena Kozoglav, ali po domače tudi Beletova Mici, se je rodita leta 1914 na Dolnji Težki Vodi na veliki kmetiji, njen Franc pa leto prej v Vavti vaši. Kot čevljar je delal v podjetju Bor v Dolenjskih Toplicah, Marija pa je skrbela za dom in pet otrok: Elico, Mimico, Francija, Anico in Zalko. Slavljenca imata danes 10 vnukov in 14 pravnukov. 2e v petek so ju ob jubileju pozdravili predstavniki KS Vavta vas, zvečer pa so ju presenetili še sosedje in vaščani s pesmijo in harmoniko ter upokojenski pevski zbor. (Foto: S. M.)
Dobra razsvetljava pomeni varnost
Posvet o javni razsvetljavi - Dotrajana in nevzdrževana javna razsvetljava - Odločba republiškega elektroenergetskega inšpektorata - Pomen izbire pravilnega svetlobnega vira
ŠENTJERNEJ - V dogovoru med Republiškim elektroenergetskim inšpektoratom, izpostavo Novo mesto, in župani dolenjskih občin je šentjernejski župan Franc Hudoklin minuli četrtek sklical strokovni posvet, na katerem so predstavili tehnične, pravne in organizacijske zadeve v zvezi z ulično in cestno javno razsvetljavo. Povod zanj je bila lanska odločba republiškega elektroenergetskega inšpektorja Andreja Severja, s katero je županom trinajstih dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin naložil kar precej dela, da bi se ponekod že kar nevzdržna situacija glede javne razsvetljave uredila. Podoben posvet so v Beli krajini že imeli, pripravljeni pa so obiskati tudi Posavje.
Dotrajana in nevzdrževana javna razsvetljava, ki pogosto ne opravlja več svoje naloge (svetilke zaradi starosti postanejo predvsem grelno telo, stebri se lomijo itd. in so lahko tudi eden-od vzrokov prometnih nesreč), kar kliče po obnovi. Tako bodo morale občine po odločbi inšpektorja Severja, ki sojo dobile v roke septembra lani,
do konca leta urediti tehnično dokumentacijo za javno razsvetljavo, ki je v lasti občine (projekti izvedbenih del, uporabno dovoljenje, podzemni kataster), določiti vzdrževalca elektroenergetskih naprav in napeljav javne razsvetljave, urediti prižigališča izven transformatorskih postaj in vanje namestiti enopolne vezalne sheme, antiko-
Odvisni od državne pipice
V žužemberški občini so prisiljeni v nekaj letih izpeljati velika vlaganja v šolske zgradbe
ŽUŽEMBERK - Po eni strani so otroci in učitelji ogroženi zaradi prisotnosti radona v starih stavbah, po drugi pa je treba zagotoviti primerne prostore za devetletno šolo. Ta čas se počasi zaključujejo dela v zaradi prisotnosti radona razvpiti šolski stavbi v Šmihelu. Sanacija je stala 47 milijonov tolarjev, zdaj čakajo opremo za šolo, spomladi pa bodo opravili še zunanjo ureditev stavbe.
Začela so se že tudi dela pri šoli na Prevolah, kjer bodo dogradili telovadnico in prizidek ter prenovili ohstoječo šolsko zgradbo. Vrednost del na Prevolah je čez 230 milijonov tolarjev. V obeh primerih naložbo sofinancira država s 60-odstotnim deležem, vendar že samo preostalih 40 odstotkov pomeni za žužemberško občino velik zalogaj, ki ga bo zmogla le s pomočjo kreditov in morebitnimi sredstvi Evropske unije.
Trenutno so v izdelavi idejni projekti za dograditev podružnične šole na Dvoru, kjer naj bi zgradili telovadnico in vrtec ter prenovili sedanjo stavbo ali pa se odločili za novogradnjo. O tem zdaj pripravljajo študijo; ko bo
Pomoč tam, kjer jo potrebujejo
Mirnopeški RK ni brez dela
MIRNA PEČ - Tukajšnjo krajevno organizacijo Rdečega križa bo odslej vodila Slavica Derganc, ki je nadomestila dosedanjo dolgoletno predsednico Sonjo Šuštaršič. Lani je organizacija poskrbela za izvedbo treh krvodajalskih akcij in pridobila novega sponzorja. Gostilna Novljan namreč vsakemu udeležencu podari pico, ostala dva sponzorja pa sta še Minimarket Peč in Betonski strešniki Golob. Letos so prvič pripravili tudi podelitev nagrad in priznanj krvodajalcem.
Krajevna organizacija sodeluje s krožkom RK v osnovni šoli in v vse akcije vključuje tudi šolarje. Sicer pa skrbi za družine in posameznike, ki so socialno ogroženi, skoraj vse pa so tudi osebno obiskali, da bi se prepričali o tem, kako živijo. Aktivisti RK poskrbijo za dostavo paketov z živili, ki jih na območju občine 7 družin prejema vsak mesec, medtem ko jih 17 družin in posameznikov dobi občasno.
Tudi lani so v trgovinah pripravili akcijo Košarica RK in z darovanim oblikovali tri bogate pakete. Obdarili so 255 občanov, obiskali vse, ki so dopolnili 80 ali 90 let, ter vsakega po 90. letu starosti. Pripravili so tudi srečanje starejših občanov, v novomeškem domu za starejše obiskali Mirnopečane in organizirali širšo akcijo zbiranja denarne pomoči za družino Matoh z Vrhpeči, ki se je soočila z neozdravljivo sinovo boleznijo.
B.	D. G.
končana, predvidoma bo to do konca marca, pa naj bi se strokovnjaki, ministrstvo in krajani odločili, kako in kaj. V naslednje letu naj bi tudi že pridobili projektno dokumentacijo, sicer pa naj bi naložba po nekaterih ocenah stala najmanj 200 milijonov tolarjev.
Naslednja po vrstnem redu je prenova starega dela osnovne šole v Žužemberku, za katero naj bi tudi potrebovali okrog 80 milijonov tolarjev, nato pa podružnična šola v Ajdovcu, ki je bila prenovljena zadnja. Tako je vrstni red zastavljen, naložbe pa bodo seveda odvisne od razpoložljivega denarja. Če bo država močno priprla pipico, bodo žužemberške šole na obnovo morale počakati dlje časa.	b. D. G.
rozivno zaščititi kovinske dele razsvetljave ter opraviti meritve zaščite pred napetostnim udarom in galvanskih povezav kovinskih delov.
Zbranim županom dolenjskih občin, med katerimi ni bilo nobenega predstavnika novomeške in trebanjske občine, predsednikom krajevnih skupnosti in predstavnikom vzdrževalcev oz. morebitnih vzdrževalcev javne razsvetljave je Stane Jeriček iz podjetja Javna razsvetljava Ljubljana predstavil priporočila za javno razsvetljavo, ki služijo kot pomoč pri projektiranju, izvedbi in 'obratovanju razsvetljave. Med drugim je poudaril pomen izbire primernega svetlobnega vira v posameznem primeru oz. glede na površino, ki jo želite osvetliti. Breda Prejac, svetovalka za razsvetljavo iz Elektrokovine -Svetilke Maribor, ki je del velikega koncerna Siteco, je predstavila njihovo ponudbo cestne, ulične in reflektorske razsvetljave. Ivo Var-dič iz podjetja EVI Črnomelj pa je prikazal probleme in napake na javni razsvetljavi ter postopek pri odpravi njenih pomanjkljivosti.
M. ŽNIDARŠIČ
Ob kulturnem prazniku
BUČKA - Kulturno društvo Bučka in podružnična šola sta ob kulturnem prazniku v dvorani Kulturnega doma pripravila bogat program ob slovenskem kulturnem prazniku. Nastopili so učenci osnovne šole, domači mešani pevski zbor, novoustanovljena dekliška pevska skupina in recitatorka ter kot gost večera citrar Darko Duh iz Šentjerneja.
O PEKI KRUHA - Občina Mirna Peč je v okviru programa izobraževanj za boljši razvoj turistične ponudbe pripravila vrsto predavanj, predstavitev in praktičnih prikazov. Občani so se lahko poučili o izdelavi suhomesnatih izdelkov, pridelavi grozdja, varstvu vinske trte, bolezni in napakah vina, o konjereji pa tudi o oživitvi travniških nasadov. Med dobro obiskanimi je bito gotovo predavanje o pripravi kruha. Helena Mrzlikar je opozorila na najpomembnejše stvari, ki so važne pri peki dobrega kruha, kar je - kot so ugotovile tudi obiskovalke predavanja - prava umetnost. Doma bodo sedaj preizkusile njene nasvete in 9. marca na ocenjevanje in degustacijo prinesle svoje hlebčke belega, zmesnega, pisanega in sadnega kruha. Torej veselo na delo! (Foto: L. Murn)
ŠOFERJI IN AVTOMEHANIKI O DELU - Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov “Gorjanci" iz Straže so v soboto pregledali svoje delo v minulem letu in si naredili načrte za tekoče leto. Združenje šteje 179 članov in ga vodi Albin Kavšček iz Vavte vasi, ki je še zlasti izpostavil dejavnost članov v prvih dneh pouka, ko so opravili preko 120 prostovoljnih ur in skrbeli za prometno varnost. Letos se bodo ukvarjali s spremembo zakona o prometni varnosti, organizirali regijsko srečanje in tekmovanje ter skupaj s policijo opravili preventivni pregled vozil, opozarjali na nepravilnosti in sodelovali v akciji "Varna pot v šolo". Na občnem zboru,so med drugim Ivanu Brsanu podelili veteransko priznanje (za 50 let), Francu Plantanu In Janezu Trunklju pa plaketi tovarištva. (Foto: S. M.)
V
Sentjernejske črepinje
OKRASITEV - Čeprav so novoletnimi prazniki in veseli december še daleč, je republiški elektroenergetski inšpektor Sever na četrtkovem posvetu o javni razsvetljavi zbrane dolenjske župane in predsednike krajevnih skupnosti pozval, naj že sedaj začnejo razmišljati o novoletni razsvetljavi mesta, vasi ali zaselka, predvidijo naj, kateri del bo posebej enotno okrašen, in predlagal, naj bo to vsekakor tisti del, kjer se bo nekaj dogajalo, ne pa kar nekaj povprek. Za lep primer, kako se stvari streže, je dal praznično okrasitev škocjanske vasi Zavinek, novomeškega Glavnega trga in del Škocjana. Za okrasitev slednjega je pohvalil župana Povšiča, kateremu je pred leti pomembnost celovite podobo kraja v tem prazničnem času položil na srce.
PODJETNIŠKA JE TEŽKA -Biti ali ne biti podjetnik - to je zdaj vprašanje. Če se človek odloči za “biti”, pomeni vsakodnevni boj za preživetje, veliko iznajdljivosti in dostikrat še več sreče. Tako je s trebuhom za kruhom šel v dolenjsko prestolnico tudi šentjernejski fotograf Hočevar, vendar ni pozabil na svoje stranke doma. Še vedno so jim vrata vsak dan na široko odprta, le na fotografije, razen tiste za dokumente, je potrebno malce dlje počakati. Kdor pa kljub temu želi čim hitreje videti svoje fotografske mojstrovine, temu ustreže še v istem dnevu.
Mirnopeško zijalo
ZNAMENITOST - Še dobro, da bo Mirna Peč v prihodnosti dobila svoj priključek na avtocesto, če ne bi bilo tako, bi se namreč turizmu v teh krajih slabo pisalo. Domačini bi se lahko z urejanjem kraja, bogatitvijo ponudbe in s promocijo doma in po svetu metali na trepalnice, pa pravih rezultatov ne bi bilo. Si predstavljate turista, ki se, poln pričakovanj, pelje v obljubljeno lepo, čisto in ohranjeno mirnopeško dolino, pa v Novem mestu zavije v čisto pravo smer. In kaj vidi? Grozote ob poti mimo romskega naselja. Domačini so se na Žabjak že tako navadili, da ga skorajda ne opazijo, za tistega od daleč pa je to gotovo razlog, da jadrno obrne avtomobil in gre na izlet v bolj civilizirane kraje!
ZAKLJUČEK - Mirnopečani se kljub trenutnim oviram ne dajo. Celo zimo se pridno izobražujejo, da bodo znali bolje kmetovati in pridelovati ter pripraviti in ponuditi domače dobrote. Kako se tej stvari streže, dobro vedo, nekaj že iz izkušenj in nekaj s predavanj. Da bo bolj veselo, pa bodo poskrbeli ob zaključku. Če bodo vinogradniki prinesli vzorce svojega pridelka, salamarji suhomesnate dobrote, gospodinje pa še toplega kruha, bodo imeli zaključek, ki ga bodo pomnili.
Prodaja ob cesti
Kdaj tako tudi pri nas?
MIRNA PEČ - Kakih 20.000 ljudi se vozi vsak dan mimo Mirne Peči po hitri cesti, vendar občina nima uradnega priključka na to cesto, zato tudi od ceste in vse te množice nima nobene koristi. V občini zato ne morejo mimo vprašanja, kako bi prišli do točke ob cesti, kjer bi mimoidoče lahko ustavili in jim ponudili domače izdelke. To stvar vidijo kot veliko tržno nišo in priložnost za svoje občane.
Potrebna bi bila seveda organiziranost, dobra kontrola, da so izdelki res domači. Ker bo Mirna Peč priključek na avtocesto dobila šele čez pet, morda tudi več let, občina pa bi ga nujno potrebovala že prej, že na staro cesto, se obrača na ministrstvo za promet.
“Upam, da se bodo predpisi tudi pri nas medtem spremenili in da bo prodaja ob cestah mogoča tudi pri nas, podobno, kot to vidimo v tujini. To bi dalo precej možnosti za preživetje manjšim kmetijam," razmišlja mirnopeški župan Zvone Lah. Vzporedno razmišljajo tudi o kmečki tržnici v Mirni-Peči, ki bi delovala morda ob petkih. Računajo na kupce iz vrst domačinov, še posebej pa med številnimi vikendarji, ki prihajajo za konec tedna v svoje mirnopeške zidanice. Dodatna možnost pa je tudi prodaja na domu za turiste in pohodnike.
B. D. G.
Sprehod po Metliki
KRAVATA - Metliški župan Slavko Dragovan je imel na zapis o njegovi kravati v tej rubriki pretekli teden pripombo, da je bila sicer zares popackana, a ne po njegovi krivdi. Kar seveda rii spremenilo dejstva, da je moral na prireditvi ob kulturnem prazniku stati, ker si jo je šel domov zamenjat. Je bil pa vesel, da (tudi) novinarji menijo, daje mladostnega videza, kar ga je pomladilo za nadaljnjih deset let.
EKONOMISTI - Čeprav so Belokranjci ob obisku ministrice za šolstvo, znanost in šport dr. Lucije Čok in njenih sodelavcev v Metliki natrosili toliko argumentov za odprtje oddelka za šolanje ekonomskih tehnikov v Črnomlju, so gostje iz Ljubljane ostali neomajni v prepričanju, da Bela krajina takega programa ne potrebuje. Ko je kazalo, da je zmanjkalo argumentov, se je oglasil metliški župan Dragovan. Najprej je pojasnil, da za Metličane in Črnomaljce velja, da se vedno ne gledajo najlepše, da pa mora sosede pri prizadevanjih za ekonomsko šolo vsekakor podpreti. Ne nazadnje so tudi v novomeški Krki rekli, da so Belokranjci sicer pridni, a še najbolj nadarjeni za finančni inženiring. In če so do tega zaključka prišli v tako uspešnem podjetju, bo že držalo. Če bodo v Črnomlju le dočakali ekonomsko šolo, torej ne smejo pozabiti, kdo je v njihov prid premaknil jeziček na tehtnici.
MUZEJ - Na tiskovni konferenci, ki sojo pretekli teden pripravili v Belokranjskem muzeju v Metliki, je bilo kar sedem predstavnikov sedme sile. Toliko jih ni bilo niti na tiskovni konferenci na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, ko so se predstavljale vse tri belokranjske občine. Sicer pa ne preseneča, da je bil obisk v muzeju tako dober: to je bila namreč prva tiskovna konferenca v pol stoletja, kar muzej obstaja.

J	J\l A S J rJ O 3 C I J j
MŠŠ
Črnomaljski drobir
LISTKI - Ko so pretekli petek v Dijaškem domu odpirali bivalno enoto, so imeli policisti v Župančičevi ulici tik ob Dijaškem domu polne roke dela. Pisali so listke za napačno parkirane avtomobile, a lastnikom potem avtov ni bilo potrebno premakniti. Nekaterim voznikom na koncu ni bilo jasno, ali so plačali kazen ali (precej visoko) parkirnino.
POMOTA - Ob precej natrpanem programu ob črnomaljskem občinskem prazniku se prav lahko zgodi, da se kdo znajde sicer ob pravem času, a na napačnem kraju. Tako je tudi novinarka Dolenjskega lista preteklo soboto po Novi Lipi zaman iskala kraj, kjer naj bi odprli asfaltirano cesto. V resnici so v sosednji Stari Lipi predajali namenu nov vodovod. Vendar pa bi bili v Novi Lipi najbrž kar veseli, če se novinarka ne bi zmotila in bi tudi oni končno dobili vodovod ter asfaltno prevleko na cesti, ki vodi proti Sinjemu Vrhu.
POMEMBNOST - Ravnatelji šol menijo, da glede na to, kdo vse je udeležen pri njihovem imenovanju, očitno opravljajo zelo pomembno delo. Čudijo pa se, da se to ne pozna v njihovem žepu. Tako ravnatelj viniške osnovne šole Jože Režek za vodenje otroškega vrtca dobi 4.000 tolarjev. Bruto. Brez komentarja.
Seiniške tropine
Mejni prehod nič več črna gradnja
Ko bo zemlja v metliškem Mestnem logu zopet dobila lastnike, bodo lahko pričeli tudi z legalizacijo mednarodnega prehoda - V pripravi projekti za ureditev prehoda in ceste do njega
METLIKA - V metliški občini se dobro zavedajo, kako pomembna je zanje ureditev mednarodnega mejnega prehoda v Metliki. Prehod ter stavbe ali bolje kontejnerji, v katerih so policisti in cariniki, so bili postavljeni pred slabimi desetimi leti, ob osamosvojitvi Slovenije, na hitro, zgolj začasno in brez potrebne lokacijske dokumentacije. A stojijo še danes.
POŽAR - V Semiču je nedavno zgorel del stare žage. Krajanom je žal, da so bili gasilci tako hitri in niso ognjeni zublji pogoltnili še grmovja, ki raste tam okrog in je kraju vse prej kot v ponos.
PROMOCIJA - Semiški župan Janko Bukovec seje na nedavnih zborih občanov pohvalil, da je marsikaj o semiški občini mogoče prebrati tudi na internetu. A je takoj dodal, da tisti, ki se na te stvari dobro spoznajo, pravijo, da je to še premalo, da bi ljudje po svetu spoznali Semičane, zato bodo morali v še temeljitejšo promocijsko akcijo. Tisti, ki poznajo Semičane in njihovo vztrajnost, ne dvomijo, da jim bo z domiselnimi prijemi, velikokrat lastnim samo njim, to zares uspelo.
SOL - Župan Bukovec je pred časom v časopisu Belokranjec v debelo obkroženem obvestilu pozval občane, da lahko prevzamejo sol za posipavanje javnih poti ali pa do 31. januarja sklenejo pogodbo za pluženje teh poti. Glede na letošnjo zimo - je to sploh kakšna zima? - so Semičani najbrž pričakovali, da jim bodo na občini namesto soli in pluženja ponujali rože za olepšavo vasi.
Kot ugotavlja tudi Angel Polajnko, državni podsekretar na ministrstvu za promet in zveze, se po desetletju na južni meji ni zgodilo nič pomembnejšega, prehodi pa propadajo. Mejni prehod v Metliki je poleg tega še na zemlji, kije v denacionalizacijskem postopku. Po besedah metliškega župana Slavka Dragovana z zemljo sicer upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, prehod pa stoji na delu okrog 100 hektarov velikega zemljišča v Mestnem logu, ki je bilo nekdaj v lasti 106 članov metliške meščanske skupnosti. Doslej je denacionalizacijske zahtevke vložilo dve tretjini upravičencev, preostali pa lahko to storijo še do 30. junija letos. Včasih seje članstvo v meščanski skupnosti prenašalo s hišno številko, ne glede na sorodstvene vezi prejšnjega lastnika. Sedaj so denacionalizacijski upravičenci le tisti, ki so bili ob razlastitvi lastniki zemlje v Mestnem logu, ali njihovi potomci. Zato v Metliki domnevajo, da v zakonitem roku ne bodo podani zahtevki za vrnitev vse zemlje. Tako bo vsak od upravičencev dobil eno stošestino zemlje meščanske skupnosti, zemlja, za katero ne bo zahtevkov, pa bo občinska. Ko bo zemlja imela lastnike, bodo začeli z legalizacijo mejnega prehoda.
Podsekretar Polajnko je pripravil gradivo o mejnih prehodih na avtocestah ali hitrih cestah, ki bodo prečkale slovensko-hrvaško mejo. Priznava, da v Sloveniji o tem še ni celovite študije, s predlogi pa naj bi spodbudibstrokovnjake za izdelavo projektov za ureditev mejnih prehodov in gradnjo navezovalnih cest. Naložba ne bo poceni, saj naj bi gradnja vsakega izmed sedmih mejnih prehodov veljala vsaj 5 milijard tolarjev, skupaj s cestnimi povezavami pa naj bi bila naložba vredna najmanj 80 milijard tolarjev. Med mejnimi prehodi omenja Lendavo, Ormož, Gru-škovje, Obrežje, Jelšane, Dragonjo in Metliko, zanimivo pa je, da pri utemeljitvah namesto Metlike govori o Vinici.
Vendar je Dragovan zatrdil, da so že v izdelavi projekti za ureditev
metliškega mejnega prehoda kot tudi za razširitev približno kilometra ceste od metliškega železniškega zadvoza do meje na Kolpi. “Zavedamo se, da prav ta cesta po umiritvi razmer na jugu nekdanje skupne države prevzema tako kot v preteklosti ves daljinski potniški in tovorni promet proti zahodni Bosni, Hercegovini, srednji in južni Dalmaciji. To dokazujejo podatki o povečevanju prometa, ki gaje bilo lani za 3 odst. več kot leto poprej. Mejo je v Metliki prestopilo 979 tisoč vozil s 3,136 milijona potniki. Zato je toliko pomembnejša posodobitev državne ceste G2-105 od Novega mesta do Metlike ter njen priključek na bodočo avtocesto pri Novem mestu,” je pojasnil župan. M. BEZEK-JAKŠE
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE - Pretekli teden so v metliškem domu obrtnikov končali z začetnim in nadaljevalnim računalniškim tečajem v programu Windows ter tečajem za delo z internetom in elektronsko pošto. Tečaji so trajali kar štiri tedne, udeležilo pa se jih je 53 obrtnikov, pri njih zaposlenih delavcev ter zaposlenih v različnih metliških podjetjih. Za delavce, zaposlene pri obrtnikih, je sklad za izobraževanje pri s.p. prispeval dve tretjini stroškov. Kerje za tečaje, ki jih že več tet pripravlja Območna obrtna zbornica Metlika, izvaja pa podjetje Agora iz Ljubljane, veliko zanimanja, bodo prihodnjo zimo zagotovo nadaljevali z njimi. (Foto: M. B.-J.)
Drugi dom, zgrajen na zaupanju
V črnomaljskem Dijaškem domu so pretekli teden odprli prvo bivalno enoto v Beli krajini za odrasle Z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju ■ Za začetek devet stanovalcev_
Občni zbor Turističnega društva Vigred
METLIKA - Danes, 22. februarja, bo ob 18. uri v sejni sobi' metliške občine občni zbor turističnega društva Vigred Metlika. Beseda bo tekla o delu v lanskem in letošnjem letu ter o pravilniku o natečaju za ocenjevanje turističnih spominkov.
ČRNOMELJ - Črnomaljska občina ima v spomin na prvo zasedanje Slovenskega narodno-osvobodilnega sveta (SNOS), ki.je bilo 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju, 19. februarja svoj praznik. Na osrednji proslavi na predvečer praznika je župan Andrej Fabjan v slavnostnem govoru spomnil, daje ta praznik pomemben za vso Slovenijo. Prav na zasedanju SNOS seje začela slovenska državnost, čeprav smo na pravo samostojnost in državnost morali čakati še skoraj pol stoletja.
Župan v svojem govoru ni mo- nateljica Dijaškega doma Vesna gel mimo dosežkov v občini, ki so Doltar, se stanovalci s pomočjo rezultat trdega dela. Nekaj po- strokovnjakov učijo skrbeti zase in
Krakarjevi dnevi
SEMIČ - V soboto, 24. februarja, bo v okviru Krakarjevih dnevov ob 18. uri v tukajšnjem kulturnem domu medobčinska revija mlajših tamburaških skupin. V nedeljo, 25. februarja, pa bo prav tam ob isti uri koncert Ženskega pevskega zbora Semič, ki praznuje 5-letnico dela. Ob tej priložnosti bodo udeležencem literarnega natečaja “Lojze Krakar-pesnik naše dežele" podelili nagrade.
PRIZNANJI IN GLEDALIŠČNIKA - Na osrednji proslavi na predvečer črnomaljskega občinskega praznika je župan Andrej Fabjan ozročil ekološko pohvalo brezo Komunali Črnomelj, plaketo kot najvišje občinsko priznanje pa Gasilskemu društvu Črnomelj, ki letos praznuje 120-letnico dela. Priznanje gasilcem je prevzel njihov predsednik Ivan Zalokar (na desni). Tako, kot je ob koncu I. zasedanja SNOS prvič nastopilo Slovensko narodno gledališče s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi, sta se tokrat premierno predstavila v dveh enodejankah z naslovom “Kavarna unamunda “ člana Gledališke skupine Zik Črnomelj Jasna Šeruga Muren in Vlado Starešinič. (Foto: M. B.-J.)
membnih naložb so zaključili prav ob občinskem prazniku, med drugim tudi ureditev bivalne enote v črnomaljskem Dijaškem domu. Namenu so jo s krajšo slovesnostjo predali pretekli petek. V 45 letih, kar dom obstaja, je nudil streho nad glavo dijakom srednjih šol in učencem osnovne šole s prilagojenim programom Milke Šobar-Na-taše. Ko pa se je jeseni iz doma v nove, prijetne prostore na Majerju preselil Varstveno-delovni center (VDC), so začeli v prejšnjih prostorih VDC urejati bivalno enoto za odrasle z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
Najprej so iz tesnih sob v Dijaškem domu uredili za tri varovance manjšo garsonjero, v kateri so se začeli učiti živeti kot družina. Kaj hitro so spoznali, da morajo urediti bivalne prostore tudi za ostale varovance, in tako so nekdanje prostore VDC preuredili v enoto za bivanje treh deklet in treh fantov. Kot je ob otvoritvi dejala rav-
drug za drugega, za osebno higieno, čistočo prostorov, kuhati in še marsikaj. Skratka, gre za splet medsebojnih odnosov, ki temeljijo na prijateljstvu, spoštovanju, zaupanju.
Otvoritve bivalne enote, ki ni pomembna le za stanovalce, njihove starše in sorodnike, temveč je stopnička za njihovo kvalitetno življenje in delo, seje udeležil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski. Poudaril je, da je bivalna enota skromen, a pomemben prispevek k
samostojnemu življenju odraslih invalidnih oseb, ki mora biti omogočeno vsakemu, ki to želi. Z ravnateljico Doltarjevo in županom Fabjanom pa je prerezal tudi trak pred bivalno enoto.
M. B.-J.
Delavnica muce Copatarice
ČRNOMELJ - Zik-Knjižnica Črnomelj vabi danes, 22. februarja, ob 18. uri v delavnico muce Copatarice. Lutko je sešila vodja knjižnice Irena Muc, ki bo mucina pomočnica. V današnji delavnici bodo šivali gumbe, tisti, ki te spretnosti še niso vešči, pa se je bodo naučili. Gumbe so prispevale trgovina Stella, Pletenina in Dolenj-ka-blagovnica. Otroci naj prinesejo s seboj sto tolarjev ter šivanke, šolarji pa tudi copate in oblačila, ki jih bodo okrasili z gumbi.
Vinogradniki si želijo v zvezo
Društvo vinogradnikov Semič pripravilo prvi redni občni zbor po ustanovitvi lanske jeseni -Pohvala mlademu vodstvu s predsednikom Božom Juntezom - Kako bo s prodajo odprtih vin?
SEMIČ - Društvo vinogradnikov Semič je imelo preteklo nedeljo prvi redni letni občni zbor. V resnici je šlo za 21. občni zbor semiških vinogradnikov, ki so bili do septembra lani, ko je bilo ustanovljeno društvo, povezani v semiški podružnici Društva vinogradnikov Bele krajine. Tako torej nadaljujejo z delom, ki so ga zastavili pred dvema desetletjema.
Društvo vinogradnikov Semič je močjo sedanjih županov ne bodo
eno večjih v občini, saj šteje 259 članov, vajeti pa so prevzeli v svoje roke mladi s predsednikom Božom Juntezom na čelu, ki so bili po nekajmesečnem delu že pohvaljeni. Kot je povedal predsednik, nameravajo v letošnjem letu pripraviti izobraževanja o kletarjenju, rezi vinske trte in še čem, strokovni izlet, martinovanje z degustacijo mladih vin, sodelovali bodo na Vinski vigredi v Metliki ter pripravili srečanje belokranjskih vinogradnikov.
Precej besed je bilo izrečenih o ustanovitvi zveze društev vinogradnikov Bele krajine. Matija Hudak je menil, da bi morali, če je interes belokranjskih vinogradnikov in vinarjev za skupen nastop, prevzeti delo pri združevanju vsi trije župani. Tudi vodja metliške Vinske kleti Tone Pezdirc je prepričan, da je vsak vinogradnik zase premajhen za promocijo vina, in če hočejo uspeti, se morajo povezati. A če s po-
ustanovili zveze, je po njegovem mnenju ne bodo nikoli.
Pezdirc je pripravil tudi krajše predavanje o negi vina spomladi in stekleničenju. Opozoril je, da so
Božo Juntez
■ kletarji marsikdaj preveč šablonski, a vsaka letina ima svoje posebnosti in zahteva veliko pozornosti. Vinogradnike je obvestil, da bo ocenjevanje vin za Vinsko vigred 20. in 21. aprila, vzorce pa bodo pobirali nekaj dni prej. Lani so ocenjevali pod pokroviteljstvom Strokovnega društva vinogradnikov in vinarjev Slovenije, kar pomeni, da lahko le 60 odst. vseh
• Enega od članov je zanimalo, ali lahko Društvo vinogradnikov Semič pripomore k trženju dobrih odprtih vin, saj mali vinogradniki nimajo priprav za stekleničenje. Matija Hudak je pojasnil, da je bil namen prevoza vina v sodih s konjsko vprego v Ljubljano ta, da bi tudi drugi spoznali dobra odprta belokranjska vina. Obljubil je, da bodo v društvu poiskali možnosti za prodajo odprtih vin, a hkrati spomnil, da tudi za prodajo takšnih vin veljajo zakonska določila.
vzorcev prejme medalje. Končne odločitve o tem, ali bodo tudi letos ocenjevali po strožjih pravilih, še niso sprejeli.
M. B.-J.
IGRICA ZA DOBRODOŠLICO- Varovanci črnomaljskega VDC, od katerih jih devet tudi biva v prvi belokranjski bivalni enoti v črnomaljskem Dijaškem domu, so ob otvoritvi enote pripravili igrico ..Zrcalo" (na fotografiji). In če jim je minister dr: Dimovski zaželel, da bi v bivalni enoti zares našli svoj drugi dom, se je potem, ko si je ogleda! prostore, lahko prepričat, da so ga ze našli. (Foto: M. B.-J.)
VODOVOD V STARI LIPI - Preteklo soboto sta črnomaljski župan Andrej Fabjan in predsednik gradbenega odbora Franc Barič slovesno odprta vodovodno pipo ter poskusila vodo, ki je pritekla v Staro Lipo iz 2,6 kilometra oddaljenega Belčjega Vrha. Vodovod, ki so ga gradili dve leti, je veljal 30 milijonov tolarjev; 2,3 milijona tolarjev je prispevalo oJtrog 100 vaščanov iz 25 gospodinjstev, ostalo pa občina in država. Za vaščane je vodovod še toliko pomembnejši, ker se jih še veliko ukvarja s kmetijstvom, zlasti z živinorejo. Gradnjo vodovoda bodo iz Stare Lipe nadaljevali v Novo Lipo in Drežnik, sedaj pa še pripravljajo projekte. (Foto: M. B.-J.)
DOLENJSKI LIST
I 5
ttHI* j 21 j J A Š J H OBČI i^J MŠŠ
Olajšali življenje staršem in otrokom
V kočevskem zdravstvenem domu so uredili poseben prostor za fizio- in delovno terapijo otrok z motnjami v razvoju - Donacija Rotary kluba
KOČEVJE - V kletnih prostorih Zdravstvenega doma Kočevje so prejšnji četrtek odprli nove prostore za nevrofizioterapijo in delovno terapijo otrok z motnjami v razvoju. Novo pridobitev zdravstvenega doma je odprl kočevski župan Janko Veber.
PRIDOBITEV - Novi prostor za fizio- in delovno terapijo bo staršem in otrokom, ki potrebujejo posebno obravnavo, olajšal življenje, sajjim po tovrstne usluge ne bo več potrebno hoditi v Ljubljano. Na posnetku: na otvoritvi so bili tudi predstavniki staršev in otrok, katerim je namenjen novi prostor (Foto: M. L.-S.)
Direktorica Zdravstvenega doma Kočevje Andreja Rako je povedala, da so se za ureditev prostora odločili zaradi velikega števila otrok, ki potrebujejo posebno obravnavo. Potrebo po fizio- in delovni terapiji so čutili več let, saj je na širšem kočevsko - ribniškem območju kar 50 otrok s psihomotoričnimi motnjami, s katerimi so se bodisi že rodili ali pa so posledica
prometnih ali drugih nesreč. Na pobudo staršev in ob pripravljenosti zaposlenih na fizioterapiji so s pomočjo delavcev ribniškega zdravstvenega doma že aprila lani pričeli delati z otroki, ki so bili najbolj potrebni pomoči. Med skupno 22 otroki, ki so jih vključili v individualno fizio- in delovno terapijo, je bil najmlajši star tri mesece in najstarejši 18 let.
Kavarna odpira vrata
KOČEVJE - Po več letih, odkar v Kočevju ni kavarne, ta v prenovljenih prostorih nekdanje kavarne sedaj pod imenom “Veronika" ponovno odpira svoja vrata. Kavarno, ki bo gostom nudila gostoljubje in pristnost minulih časov, bodo svečano odprli jutri ob 15. uri.
Proizvodnjo sira bodo podvojili
Ljubljanske mlekarne nameravajo proizvodnjo iz Velikih Lašč preseliti v Kočevje -Izpolnili predpogoj za širitev
O predelavi lesa
KOČEVJE -Na razvojnem centru “Pokoipje“ v Kočevju naj bi se danes, 22. februarja, ob 10. uri sestali predstavniki manjših žagarskih podjetij z lastniki lesa, da bi se dogovorili kako na Kočevsko-Ribniškem izvesti program predelave lesa pri njihovih lastnikih. Študijo o tem sta naročili naša in italijanska vlada. Namesto da bi les izvažali kot surovino, bi ga predelali v sestavne dele za izdelovanje stolov v severni Italiji. Dodana Vrednost za prodani les bi se tako povečala za dvakrat in večkrat. Dejavnost bi izvedli kot dopolnilno dela na vaseh.
M. C.
Razporedili denar za kmetijstvo
VELIKE LAŠČE - V občini Velike Lašče so za kmetijstvo v letošnjem letu namenili 10,450.000 tolarjev. Največ, 5,4 milijona, je namenjenih za razne programe, med njimi za vzdrževanje plemenske črede s 4.000 tolarji na glavo plemenske krave ali kobile ter 800 tolarji na glavo plemenske ovce ali koze, za pitanje govedi in žrebet pa po 10 tolarjev na kilogram mesa. Nadaljne tri milijone bodo porabili za agromelioracije, kamor spada drobljenje kamenja na kmetijskih zemljiščih, ureditev poljskih poti ter ureditev jarkov na mokrih zemljiščih. Za sofinanciranje programov raznih društev ter izobraževalnim programom kmetijske svetovalne službe je namenjenih
800.000	tolarjev, 250.000 tolarjev kot denarna pomoč za šolanje na kmetijski šoli, ter po 500.000 tolarjev za programe CRPOV in regresiranje obrestne mere za kmetijske in dopolnilne dejavnosti.
KOČEVJE - Kupoprodajna pogodba, ki sta jo prejšnji torek podpisala direktor Ljubljanskih mlekarn(LM)Franc Zalar in kočevski župan Janko Veber, LM zagotavlja možnost za širitev dejavnosti v Kočevju. Kot je povedal Zalar, so se v podjetju odločili, da bodo v Kočevje preselili proizvodnjo, ki je v Velikih Laščah, za kar pa bodo morali obstoječi obrat v Kočevju razširiti.
“Pridobitev zemljišča ob obratu Sirarne, ki smo ga. lani obnovili in deloma razširili, je prvi pogoj za njegovo razširitev,” je povedal Zalar v podkrepitev pomembnosti podpisa pogodbe, s katero je občina za 12,3 milijona tolarjev LM prodala 68 arov zemljišča ob Sirarni. Občina se je za prodajo odločila v želji, kot je povedal župan, da bi sirarna, ki je s 7 tisoč litri mleka dnevno oziroma 30 milijoni letno po količini predelanega mleka četrti največji obrat LM, v Kočevju ostala, saj s tem obdrži delo tudi okoli 20 zaposlenih. Zato je sklenila s cerkvijo dogovor o zamenjavi zemljišč. 18 arov zemljišč je bilo namreč obremenjenih z denacionalizacijskim zahtevkom, vendar so v soglasju s cerkvijo, kije, kot je povedal Veber, pokazala veliko razumevanja, denacionalizacijski postopek ustavili. Občina ji bo nadomestna zemljišča našla najkasneje v enem letu, kar pa
Počitnice v muzeju
KOČEVJE - V pokrajinskem muzeju v Kočevju že od leta 1995 pripravljajo med zimskimi počitnicami posebne muzejske delavnice za otroke od 6. do 13. leta starosti. Tako so tudi za čas letošnjih počitnic pripravili pester program ustvarjalnih delavnic. Udeleženci, ki bodo za posamezno delavnico plačali 200 tolarjev oziroma 100, če so imetniki muzejskega abonmaja, bodo lahko od 26. februarja do 2. marca vsak dan od 9. do 13. ure izdelovali pustne maske iz papirja, risali na steklo, izdelovali podobe iz papirja in moke ter slike iz volne, naredili ovitek za knjigo in kazalo iz blaga ter cesarsko krono iz semen. Zadnji dan bo namenjen izdelavi broške in gradu iz papirja.
glede na to, daje pred kratkim dobila nazaj večje število zemljišč, ne bo težko.
Obrat v Velikih Laščah, ki je bil obnovljen pred 14 leti in v katerem danes dela okoli 20 ljudi, je, kot je povedal Zalar v obrazložitev razlogov za njegovo ukinitev, “premajhen in nerentabilen in v njem ne morejo zagotoviti ekoloških pogojev, ki jih zahtevajo inšpekcije”. Po preselitvi njegove proizvodnje v Kočevje, kjer danes proizvedejo 2 tisoč ton sira letno, kar je 15 odstotkov celotne slovenske proizvodnje, se bo proizvodnja v Kočevju povečala na 3 do 4 tisoč ton. To naj bi se zgodilo najkasneje v 2 do 3 letih, pri čemer pa bodo, kot je povedal, poskrbeli tudi za razvoj kadra. Projekte za razširitev, ki bo prinesla tudi nekaj novih delovnih mest,
bodo izdelali še letos. ., , „ M. L.-S.
Za ureditev prostora in nakup opreme so porabili dober milijon tolarjev. 160 tisoč so kot prva sredstva za nakup opreme zbrali decembra lani na že tradicionalnem športnem srečanju med kočevskimi politiki in gospodarstveniki, ki so se jim lani prvič pridružili tudi študenti. Preostali potrebni denar je prispeval Rotary klub Kočevje. Njegov predsednik Avgust Gril je ob otvoritvi povedal, da klub združuje preko milijon in 650 tisoč ljudi po vsem svetu, ob tem pa je poudaril, da lahko z navezami, Kvso možne preko kluba, še veliko naredijo za Kočevje. Rezultat njihove zadnje donacije je, kot je povedala Rakova, velika pridobitev za celotno območje jugozahodne Slovenije, še toliko pomembnejša pa je, ker je večina otrok, ki sojih starši do sedaj morali voziti v Ljubljano, iz manj premožnih in socialno ogroženih družin.
M. L.-S.
Srečanje zobotrebčarjev
VELIKE LAŠČE - Osnovna šola Primoža Trubarja iz Velikih Lašč vabi v petek, 23. februarja, ob 16.30 na četrto srečanje zobotrebčarjev. Prireditev bodo popestrili s kvizom o poznavanju občine, z nastopom harmonikašev ter tekmovanjem v hitrosti izdelovanja zobotrebcev, za otroke pa bodo pripravili delavnico o izdelovanju zobotrebcev. V aktivnosti se bo vključilo tudi Društvo upokojencev z razstavo ročnih del, nastopil pa bo tudi ženski pevski zbor društva. Na ta dan bodo s pravljico o zobotrebcih predstavili knjigo avtorice Darinke Kobal iz Litije.
Franc Zalar
Gačnik še brez odškodnine
Rekreacije in druženje Pritoiil seje družbeni Pravobranilec
LOŠKI POTOK - Bolniki iz Loškega Potoka - teh je trenutno sedem - so včlanjeni v Društvo multip-la skleroza v Kočevju, ki pa je zanje, zlasti kar se tiče aktivnosti, dokaj oddaljeno. Tako so na pobudo kočevskega društva in potoških bolnikov organizirali enkrat tedensko razgibalne vaje v Loškem Potoku. Še bolj kot sama vadba, pa je morda celo pomembnejše druženje ljudi z enakimi težavami. Vaje trajajo kakšno dobro uro, prostore zanje pa jim je velikodušno odstopila osnovna šola dr. Antona Debeljaka. V kraju ni primernega fizioterapevta, zato je vodenje skupine prevzela Milena Krajec, višja medicinska sestra domače zdravstvene postaje, ki kot patronažna sestra težave dobro pozna. Kot je povedala, se mora kljub dolgoletni praksi še marsikaj naučiti za tovrstni program, pri tem pa ji pomagajo strokovnjaki iz matičnega društva. Za razgibalne vaje se zanimajo tudi ostali občani, zlasti starejši, ki imajo sicer druge, a multipli sklerozi zelo podobne težave.
A. K.
Burovž naznanja, da prihaja pust!
RIBNICA - Kmalu bo minilo leto dni od tragičnega dogodka, ko je medvedka hudo poškodovala Franca Gačnika iz Kota pri Ribnici. Tistega februarskega dne je v gozdu v neposredni bližini hiše sekal drva, kosmatinec pa je nenadoma planil nanj. Po dogodku se je sprožil velik val ogorčenja zaradi vse večjega števila kosmatincev na našem območju, hkrati pa so prizadeti krajani terjali takojšnje ukrepanje države. Prvič: naj se brezpogojno z odlovom ali odstrelom zmanjša populacija rjavega medveda, prizadeti na najbolj ogroženih območjih naj zaradi tega prejmejo rento.
Takratni podpredsednik vlade Marjan Podobnik je obljubil, da bo
* France Gačnik še čuti posledice lanskega dogodka. Po glavi, rokah, nogah in trebuhu ima številne brazgotine, saj gaje medvedka “tepla” več kot petnajst minut. Zaradi bolečin ne spi, ponoči se zbuja in pogosto sanja o “napadu medvedke”. Prej je bil invalid tretje kategorije in brezposeln, zdaj je, kot pravi, “super invalid”, saj ne zmore skoraj nobenega hišnega dela. O obljubah nekdanje oblasti ne govori veliko, upa pa, da bo njegov primer kmalu rešen.
Gačniku država takoj izplačala primerno odškodnino. Pa je ni tudi ob prvi obletnici tega dogodka. Kmetijski minister mag. Franci But, ki si prizadeva za urejeno sobivanje medveda in človeka, je dejal, da se zadeva Gačnik vendarle premika. Kako? “Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zdavnaj predlagalo poravnavo, ki je bila pripravljena in usklajena, a se je zoper višino odškodnine pritožil družbeni pravobranilec. V vnovičnem krogu usklajevanj smo prišli tako daleč, da je vlada tik pred tem, da bo na predlog kmetijskega ministrstva morda v dveh tednih sprejela predlog poravnave,” je povedal mag. Franci But.
M. G.
Zaprli trgovino
Po televiziji je bilo pred kratkim objavljeno, da je Mercator zaprl trgovino v Banjaloki in da je na območju od Kočevja do Kolpe tako ostala le še trgovina v Fari. Mercator je res zaprl že prej tudi trgovino v Štalcer-jih, vendar so kljub temu ob magistralni cesti od Kočevja do Fare še ostali trgovini v Moravi in Livoldu v občini Kočevje ter v Fari in Potoku v ■ občini Kostel, res pa je, da so to vse zasebne trgovine in ne Mercatorjeve.
Po tradicionalnem izročilu bi moral danes v Ribnici odzvanjati burovi - V soboto pustni karneval
Natanko ob 14.01 se bo v soboto v Ribnici pričel tradicionalni pustni karneval, v okviru katerega bodo letos organizirali že 6. Srečanje etnografskih skupin iz Slovenije in tujine. Ribniški karneval si je v zadnjih letih pridobil sloves enega največjih karnevalov v državi, ribniške maske burovž, kamela ter velikan in zlata ribica pa so skupaj z maskoto organizatorja postale maske, po katerih danes prepoznajo člane Pustnega društva Goriča vas, kjerkoli se pojavijo.
Od časa ponovne oživitve praznovanja pusta na Ribniškem, kije bilo v preteklosti živo tako po vaseh kot v sami Ribnici, je preteklo že celih 16 let. Topel sprejem, na katerega je naletel pri vaščanih Goriče vasi pokop Naceta Kurenta, je bil za peščico zbranih okoli pobudnika oživitve pustnih norčij v Goriči vasi, Cveta Marinška, dovolj velika vzpodbuda, da so pustno rajanje organizirali tudi naslednje leto. Po prvi "uprizoritvi" pokopa v Goriči vasi so ga v želji, da bi si ga lahko ogledalo čim več ljudi, že čez dve leti pripravili
v Ribnici. Ob tem so pustno povorko, ki je vse do leta 1993 prihajala v Ribnico iz Goriče vasi, že prvo leto popestrili s tramvajem in vlakom, naslednje leto pa soji dodali še ladjo. Po letu 1992, ko so v pustnem duhu razčiščevanja z vsem, kar se je zgodilo v letu poprej, na karnevalu predstavili odhod vojske iz Ribnice, seje pustni sprevod začenjal v Ribnici, z Goričo vasjo pa je karneval še naprej povezoval organizator, Pustno društvo Goriča vas.
Število članov društva se je od skromnih začetkov dela le nekaj-
članskega Pustnega odbora preko leta 1992 ustanovljenega društva do danes povečalo na okoli 100. Vendar je tudi to še vedno premalo, da bi lahko uresničili vse zamisli. Zato bodo za karneval, ki je z odločitvijo, da se bo na njem dalo poudarek etnografskim maskam, že pred leti prerasel lokalne okvire, ostali zvesti tradicionalnim maskam, kot sta to za Goričo vas kamela in za Ribnico burovž. Prav tako bodo še naprej pripravljali tudi druge maske, ki so tako ali drugače povezane z Ribnico. Med temi so poleg čarovnice in Ribničanov, ki so jih prvič predstavili lani, ter maskote društva, ki sojo izdelali že pred sedmimi leti in predstavlja glavne obrti v Ribniški dolini, tudi velikan in zlata ribica, ki sta po ustnem izročilu glavna junaka pripovedke o nastanku Ribnice.
M. LESKOVŠEK-SVETE
VELIKAN IN ZLATA RIBICA - Po legendi o nastanku Ribnice je bilo včasih na kraju, kjer je danes Ribnica, veliko jezero. V njem je živela zlata ribica, ki je velikanu z Velike gore svetila, ko je ta ponoči lovil ribe. Nekoč so ljudje, ki so hodili po vodo iz Stihe krajine, z vodo zajeli tudi zlato ribico. Ker sojo odvrgli med kamenje, kjer je okamnela, se je velikan, ki ni več našel ribice, da bi mu pomagala pri lovu, tako razjezil, daje izruval in pometal v jezero vse, kar mu je prišlo pod roke Pri tem so v jezeru nastale luknje, skozi katere je odtekla vsa voda, na njegovem dnu pa je ostalo toliko rib, da so ponje hodili ljudje iz različnih krajev kar z vozovi. Kraj je zato dobil ime Ribnica, v spomin na to pa ima Ribnica še danes, kot dodajajo ljudski pripovedovalci, v svojem grbu ribo. (M. L.-S.)
Drobne iz Kočevja
DA NE BI ZRASEL GREBEN - Upokojeni donedavni dolgoletni direktor Mercatorja - Kmetijskega gospodarstva Kočevje Janez Žlindra, se je, kadar se mu je le ponudila priložnost za to, rad pohvalil s podatki o mlečnosti njihovih krav in kvaliteti pridelanega mleka. Da je bila njegova hvala upravičena, je v teh dneh v Kočevju potrdil direktor Ljubljanskih mlekarn Franc Zalar. Povedal je, da na Kočevskem dnevno odkupijo od 25 do 35 tisoč litrov mleka, kar pomeni 9 do 10 milijonov litrov mleka letno, ter da je to mleko zelo dobro. Ob tem je še dodatno podkrepil upravičenost hvale, ko je ob opisu novih razmer na trgu in odkupnih cenah mleka dejal, da je prepričan, da na Kočevskem ne bo odkup mleka padel. Razlog za to je dobro mleko na eni strani in dejstvo, v Kočevju njihov obrat Sirarne, ki to mleko odkupuje, na drugi strani. S tem je pridelovalce mleka na Kočevskem pohvalil in obenem preprečil, da bi jim zaradi dosežene kvalitete zrasel greben!
“Brlogčarji” razstavljajo
KOČEVJE - Danes, ob 17. uri bodo v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo izdelkov “Brlog-čarjev”. Razstava, ki jo pripravlja radio Univox, bo odprta do 3. marca, in sicer vsak dan, dopoldan od 10. do 12. ure in popoldan od 16. do 18. ure.
.
Ribniški zobotrebci
O MEDVEDIH TAM, KJER JIH IMAJO - Prvo predstavitev usklajene strategije upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za Ribnico kot kraj predstavitve so se odločili, kot je povedal minister mag. But, ker se jim je zdelo primernejše, dajo predstavijo na območju, ki je z izjemo predelov gostejše naseljenosti predvideno za osrednje območje medveda, kot da to store v Ljubljani, ki je skupaj s pretežnim delom ljubljanske kotline predvidena kot območje medvedove izjemne prisotnosti, kar pomeni, da medveda bi (so že in bodo!) takoj odlovih oziroma odstrelili, če bi tja slučajno zašel. Seveda pa je k odločitvi za Ribnico nedvomno prispevalo tudi dejstvo, da mag. But stanuje v Nemški vasi. Taje namreč v ribniški in ne v sosednji kočevski občini, kjer imajo, če že ne več, pa vsaj toliko medvedov kot v ribniški občini!
Kostelski rižrn
ZA ZDRAVO SRCE - Jutri, 23. februarja, bo ob 17. uri predavanje z naslovom “Zdravljenje visokega krvnega pritiska”, ki sodi v serijo predavanj za potrebe turizma na podeželju. Organizirata ga Turistično-športno društvo Kostel in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, podružnica za Kočevsko in Pokolpje, predaval pa bo primarij dr. Boris Cibic, specialist kardiolog, ki bo dal poudarek maščobam v krvi, srčnemu in možganskemu infarktu, prehrani in zdravljenju.
PRIDEJO TUDI SOSEDJE -Na predavanja v okviru zimske univerze, ki jih organizira Turistično-športno društvo Kostel, prihajajo tudi poslušalci iz sosednjih občin Kočevje in Osilnica. Tako sta bili zelo dobro obiskani zadnji predavanji o ekološkem kmetovanju in o pridelovanju kostelske rakije (žganja). Nadaljevanje slednjega bo v kratkem v Kostelu -čeprav je bilo prvotno predvideno, da bo v Kočevju - na njem pa bo tekla beseda predvsem o ocenjevanju kakovosti žganja.
DELAVNICA KLEKLJANJA - 13 udeleženk iz Kostela, Kočevja in Osilnice obiskuje sedanjo delavnico klekljanja, ki je ob četrtkih. Trajala bo okoli 30 ur. Sklenili so že, da bodo take delavnice organizirali vsako leto.
POPRAVILI ZAJEDO - Narasla Kolpa se je zajedala v breg pri kuželjskem mostu in grozila, da bo odnesla še več kuželjske zemlje, izpodkopavala pa je tudi nosilec mostu. S hitrim posredovanjem so tu uredili škarpo in preprečili nadaljnje zajedanje Kolpe v obalo.
UREJAJO KRAJINO - Lepo vreme še ne omogoča dela na poljih, vendar domačini že urejajo območja na križiščih, pri smerokazih. poti in vrtove ter tako prispevajo k lepšemu videzu kostelske krajine. Te dni so okoli pošte in banke zasadili okoli 50 raznih grmovnic.
f	'	A
Trebanjske iveri
v._____________ -Z
JURAKOV KOZOLEC - Včasih se naključno prekrivajo dogodki in ljudje. Bivši trebanjski sindikalni funkcionar Miran Jurak, v zadnjih letih uspešen trgovski potnik oz. zastopnik Perutnine Pivke za velik del Slovenije, doživlja po objavi bodice o skrivnostnem izginotju ostrešja pri Zabrdju podrtega kozolčka trebanjskih vinogradnikov precej neprijetnosti. Številni so si ga že sposodili, češ da je gotovo on tisti Štajerec, ki je z avtom zrušil kozolec (Jurak je bil res doma v Celju). Resje zapustil trebanjsko društvo vinogradnikov in prestopil k Čate-žanom, res ima pri hramu tudi ko-zolček, ni pa on tisti, ki bi ukradel ostrešje kozolca, kajti tega ni storil v bližini “kraja zločina” udomljeni, a še ne dovolj udomačeni (vsaj tako bi sklepali po njegovem divjanju z avtom) Štajerec, temveč ta ni držal besede, da bo kozolec znova postavil...
KOMUNICIRANJE - Bivša poslanca Lojze Metelko in Ciril Pungartnik sta takole skušala komunicirati na nedavnem sejmu Alpe-Adria, vmes stoječi poslanec Tone Anderlič pa se mnogo raje slika s telefonom v roki kot s kozarcem cvička, kar je za Dolenjca skrajno čudno. Tone verjetno upa, da se bo tako morda znebil vzdevka Maligan iz Mladinega rolanja po sceni. Metelko se je preteklo soboto izkazal pri komuniciranju s kar 400 pohodniki, ki jih je popeljal na 8. Valentinov pohod trebanjskih vinogradnikov. Lojzeta pa so vmesne postaje, se ve
zidanice in gostoljubni vinogradniki, očitno precej utrudile, kako bi se sicer lahko primerilo, daje v poznih nočnih urah z golfom zašel v gozdu v okolici Repč. Razposajena družba, ki je žurirala na Repčah, je bila sicer pripravljena pomagati Metelku, ko je pripešačii pd pomoč, a kaj, ko so kar dolgo časa porabili, da so našli na štoru nasedlega jeklenega konjička in ga šele v jutratfjih urah s traktorjem tudi izvlekli. Nesrečni Lojze pa je moral prespati pri Opari, ker je v avtu izgubil tudi hišne ključe. (Foto: P. P.)
Opravičilo
V prejšnji številki je na tej strani pomotoma prišlo do zamenjave družabnih kronik, za kar se prizadetim opravičujemo.
Uredništvo DL
Sevniški paberki
DROBNICA NE MIKA ZADRUGE? - V zvezi z govoricami, da naj bi sevniška kmečka zadruga razmišljala, da bi zaradi norih krav slabo zasedeno klavnico bolj zaposlili s klanjem drobnice in ali se naj bi zadruga pričela ukvarjati tudi s sirarstvom, da bi odkupila sirarno v Jelovcu pri Goštetovih, smo poiskali odgovore na najpristojnejšem mestu - pri direktorici KZ Andreji Jamšek. Povedala je, da o klanju koz in ovac v sevniški zadrugi niso nikoli resno razmišljali, saj gre naposled tudi za drugačno tehnologijo, ki bi terjala vložek v opremo, pa tudi količine so premajhne. Glede sirarne pa se je Jamškova udeležila pogovora pri sevniškem županu zaradi vprašanja, kako zdaj najti za vse sprejemljiv kompromis, v luči dobljene tožbe Kozjerejske zadruge Capra proti Goštetovim na Višjem sodišču. Kmečka zadruga nima niti najmanjšega interesa do te sirarne, pravi Jamškova. Torej je, kot kaže, kozja vojna vendarle končana, ali pa ne?!
KAMERA ODKRIVA - Tale motorist, ki se pred sevniškim gasilskim domom hvali s svojim štajerskim poreklom, ni poseben junak, če vedno parkira na levem bregu Save. Če pa bi zavil čez savski most
v deželo Kranjsko, bi temu že lahko rekli rahla provokacija, v okoli Zahrdja pa že kar - korajža!
J 21	š J rJ O 3 d J	MŠŠ
USPEŠNA PREMIERA KOMEDIJE GUGALNIK - Predstavo, s katero so velikološki gledališčniki (na posnetku) do solz nasmejali občinstvo ob sobotni premieri v Veliki Loki, bodo igrali še v kulturnem domu v Šentlovren-cu, in sicer v nedeljo, 25. februarja, ob 15. uri, in v kulturnem domu Šentrupert v nedeljo, 4. marca, ob 15. uri. (Foto: P. Perc)
Ko se mož naveliča službe
Gledališka skupina KUD Ivan Cankar Velika Loka uspešno premierno izvedla komedijo Novaka Novaka Gugalnik
Čebela ne preživi brez pomoči
Čebela brez veterinarske stroke ne bi mogla preživeti, kakšno pa bi bilo kmetijstvo brez čebel? Trebanjski čebelarji opozarjajo na pretirano uporabo pesticidov in umetnih gnojil
TREBNJE - Zaradi poznega sprejema lanskega občinskega proračuna so bili trebanjski čebelarji v finančnih težavah pri izpolnjevanju zastavljenih nalog. Že tako skromni prispevek, ki ga dobijo iz občinskega proračuna, je prišel šele, ko se čebelarsko leto končuje. Tako bodo precej lanskih nalog morali uresničiti letos.
VELIKA LOKA - Gledališka skupina KUD Ivan Cankar iz Velike Loke je preteklo soboto premierno izvedla komedijo Novaka Novaka Gugalnik v režiji Daneta Barleta. V komediji se mož Rade (Bojan Rus), naveličan službe, odloči, da bo namesto žene Olje (Erika Slak - Riossa) podpiral tri vogale hiše in se posvetil kot eman-cipiranec gospodinjstvu in otrokoma; zato pusti službo, takoj ko zve, daje žena po številnih prošnjah za zaposlitev končno le dobila delo. Zakonsko sožitje in mirno družinsko življenje pa podre obisk neznanca. Zapleteni zakonski klobčič skuša Radetu razplesti tudi starejši sosed Rade (Daniel Barle), a zmešnjava in razdor med zakoncema sta vse večja, dokler...
Predstavo odlikujejo dobri dialogi z všečnimi primesmi dolenjskega narečja. Vsekakor ogled predstave nudi obiskovalcu dobro uro prijetne zabave. Igrajo še Magda Resnik, Milan Barle, Franci Starič, Lidija Bizjak, Marjan Hostnik, Stane Šlajpah ter Viktor in
Komedija Vaja zbora v Sevnici
SEVNICA - Gledališka skupina Kulturnega društva Milana Majcna iz Šentjanža bo v petek, 23. februarja, ob 19. uri uprizorila v kulturni dvorani sevniškega gasilskega doma komedijo Vinka Modendorferja Vaja zbora. S to predstavo so Šentjanci nedavno dodobra napolnili kulturno dvorano v Trebnjem in še bolj navdušili trebanjsko občinstvo kot neka belokranjska gledališka skupina pred njimi z isto komedijo.
Mateja Ilovar. Šepetalka je Branka Barle, za osvetlitev pa sta poskrbela Milan Barle in Marjan Hostnik. Predstavo v Veliki Loki si je ogledalo veliko ljudi tudi iz sosednjih krajevnih skupnosti Čatež in Štefan. Ljubiteljski gledališčniki in KUD Ivan Cankar bi si zaslužili vsaj malo bolje opremljeno in obnovljeno dvorano. A za to bi moral poskrbeti kdo drug, ne pa ljubiteljski kulturniki, ki žrtvujejo številne ure prostega časa za vaje in nastope, da bogatijo te kraje in ljudi.
P. P.
Turistična priznanja
TREBNJE - Predsednik Turističnega društva Trebnje Rafko Krevs je podelil priznanja TD za lepo urejene cvetlične vrtove in balkone. Zlata priznanja so prejeli Darinka in Stane Sitar, Justi in Tone Miklič, Marija in Lado Štepec (vsi iz Obrtniške ulice), Rezka in Anton Gole iz Starega trga, Pavla Sinur iz Simončičeve ulice, Emilija in Mirko Marn, Terezija Lah in Marija Zupančič iz Dola pri Trebnjem. Pohvale pa so dobili Zora Zupančič, Sonja in Bruno Čibej (vsi iz Slakove ulice), Mimi in Vinko Kostanjevec iz Starega trga, Vida in Igor Borštnar iz Prešernove ulice, Alojzija Jevševar, Jaka Agnič (oba iz Majcnove ulice), Zvonka in Stane Novak iz Ulice herojev, Kristina Kristan z Odrge ter Marinka in Drago Perpar iz Šmavra.
Na nedavnem rednem letnem občnem zboru čebelarjev sta župan Ciril Pungartnik in Drago Sila z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti oz. odbora za kmetijstvo obetala več razumevanja in boljše sodelovanje. Župan je poudaril, da je čebelarstvo najbolj kmetijska dejavnost. Morda tudi zavoljo tako spodbudnih besed ni le pobožna želja, da bi bilo z občino približno takšno sodelovanje, kakršno je z veterinarsko službo, ki jo je na zboru zastopala dr. vet. med. Anita Vraničar - Novak. Ta zlasti bdi nad zdravstvenim stanjem čebel. Pred enim letom so se trebanjski čebelarji soočili s hudo čebeljo gnilobo, zdaj pa prihaja nevarnost okužbe oz. bolezni iz sevniške občine.
Zbor trebanjskih izgnancev
TREBNJE - V soboto, 24. februarja, ob 9. uri bo v prostorih Prehrane Mojce Retelj za občinsko stavbo v Trebnjem 9. letni zbor krajevne organizacije DIS Trebnje, na katerem bodo izvolili nov odbor KO DIS in sprejeli letošnji program, podpredsednica Društva izgnancev Slovenije prof. Ivica Žnidaršič pa bo spregovorila o uveljavljanju odškodnine za prisilno delo po nemškem in avstrijskem zakonu.
Državni seminar za afro-latinske ritme
ČATEŽ - Seminar, ki ga bosta organizirala Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in njegova območna izpostava Trebnje, bo potekal v domu Čebelica na Čatežu od 2. do 4. februarja. Seminar je namenjen članom pihalnih orkestrov, glasbenih šol, glasbenih skupin in posameznikom, ki jih to zanima. Delavnico bobnarjev bo vodil Zlatko Kaučič iz Dobrovega v Goriških Brdih, ki slovi kot eden najboljših evropskih jazzovskih bobnarjev in tolkalcev in je bolj poznan v tujini kot doma. Delavnico za afro-latino ritme pa bo vodil Nino Mureškič jz Maribora, tudi priznan strokovnjak na teh inštrumentih. Informacije lahko dobite na območni izpostavi v Trebnjem.
“Čebelarji čutimo probleme sodobnega kmetijstva, predvsem gre za pretirano, včasih morda tudi nestrokovno uporabo pesticidov in mineralnih gnojil. Tem problemom brez pomoči veterinarske stroke ne bi bili kos. Trditev, da danes čebela brez pomoči veterinarske stroke ne bi mogla preživeti, prav gotovo drži. Kakšno pa bi bilo kmetijstvo, še posebej sadjarstvo, brez čebel, je menda vsakomur jasno. Prav zaradi omenjenega pričakujemo od odbora za kmetijstvo veliko razumevanja in pomoči,” je povedal predsednik Čebelarskega društva Trebnje Lado Stopar.
Po njegovih besedah je bilo sicer lansko leto za čebelarje ob reki Temenici in Mirni zelo bogato. Žal pa se srečujejo s podobnimi zagatami kot živinorejci. Država namreč dovoljuje uvoz medu, ki je precej cenejši od pristnega slovenskega. Večino medu pride iz vzhodnoevropskih držav in je včasih dvomljive kakovosti. Na pol v šali trebanjski čebelarji srčno upajo, da-uvo-ženi ceneni med z Vzhoda vsaj ne bi bil od “norih čebel". Slovenski čebelarji skrbijo za kakovosten med iz domačih logov in polj. Tre-banjci svoj med že označujejo z nalepko, ki zavezuje čebelarje, da
Zbor sevniških izgnancev
SEVNICA - Predsednik tukajšnje krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije (KO DIS) Drago Lupšina sklicuje jutri, v petek, 23. februarja, ob 16. uri v jedilnici sevniške Lisce zbor članov KO DIS 1941-1945. Izvolili bodo novo vodstvo in sprejeli letošnji delovni program.
je med res slovenski, nabran po gričih ob Temenici in Mirni. Na tem področju jih sicer čaka še veliko dela, razmišljajo pa tudi o lastni blagovni znamki.
Morda bo kdo rekel, da imajo čebelarji težave v slabih in v dobrih letinah, kakršna je bila lanska. To drži tudi zaradi nekontroliranega uvoza.medu. Zato so trebanjski čebelarji sklenili, da poučijo svoje potrošnike, kaj med sploh je. Naši predniki so uporabljali kot sladilo precej več medukot sladkorja, danes pa je to razmerje ravno obratno. Čebelarji so prepričani, da so krive za sodobne bolezni tudi naše prehrambene navade.
P. P.
O pokojninskem zavarovanju kmetov
TREBNJE - Mag. Tanja Strniša in lokalni kmetijski svetovalci bodo predavali o pokojninskem zavarovanju kmetov in predstavili uredbo o številčenju in registraciji govedi, in sicer: v ponedeljek, 26. februarja, ob 10. uri pri Lamovšku v Mirni vasi in ob 13. uri v kulturnem domu v Šentrupertu; v torek, 27. februarja, ob 10. uri na CIK-u v Trebnjem in ob 13. uri nad zadružno trgovino na Veliki Loki ter v sredo, 28. februarja, ob 11. uri pri Jerlahu v Velikem Gabru in ob 14. uri v šoli v Dobrniču.
Sprejem sevniških športnikov
SEVNICA - Številni sevniški športniki vsako leto dosegajo zavidljive uspehe, po katerih širša javnost razpoznava tudi občino, zato sevniški župan v petek popoldne vabi v hotel Ajdovec predstavnike klubov. Športne in Strelske zveze, kategorizirane športnike in trenerje na sprejem, na katerem se bodo spomnili uspehov in se pogovorili o načrtih.
PREGLEDNA RAZSTAVA DEL CIRILA POVŠETA - Dr. Mirko Juteršek je
Velike težave pri komunikacijah
Razmere vse slabše, na centrali Telekoma v Ljubljani pa (ne)odgovorni niso še našli časa niti za pogovor po telefonu s Sevničani ■ Z novinarske konference UE Sevnica
ŠENTJANŽ - Spremembe zakonodaje, zlasti zakonov, ki so lani stopili v veljavo: o upravnem postopku, o upravnih taksah, o osebnih izkaznicah in o potnih listinah, so pomembno krojile delo upravnih enot in tudi sevniške, kot je povedal njen načelnik Jože Kovač na novinarski konferenci, tokrat pri Repovžu v Šentjanžu.
Nenehna skrb za izobraževanje zaposlenih, za posodobitev računalniške in druge opreme, skratka za čim bolj kakovostne storitve, za “servis”, ki bo blizu občanom, pa dostikrat zvodenijo zavoljo “višje sile”, če lahko tako imenujemo problem neustreznih telekomunikacij, za kar ima seveda največje zasluge monopolni Telekom. Načelnik Kovač je spomnil na burno reakcijo Telekoma po članku v Dolenjskem listu, v katerem smo ob podobni priložnosti okrcali nerazumevanje Telekoma za rešitev problema. Še več: kot kaže, so gospodje v Telekomu zelo zamerljivi, saj so se v tem letu razmere še poslabšale, v Ljubljani, na centrali Telekoma pa (ne)odgovorni niso še našli časa niti za pogovor po telefonu s Sevničani, kaj šele, da bi sedli za mizo iz oči v oči in se poskusili vsaj pogovoriti, če že narediti kaj in pomagati telekomovci ne morejo, ne znajo ali nočejo. Upravna enota Sevnica je med prvimi
opremila tudi pisarne krajevnih uradov z računalniki, velike težave pri poslovanju pa so na sedežu UE
Jože Kovač: "UE Sevnica je testni primer, kako se deta, če računalniki ne delajo!"
v Sevnici, ker ta nima ustreznih telekomunikacijskih povezav s serverjem v Ljubljani. “Zaradi pre-
počasnih zvez nam naši računalniki ne delajo, včasih se preprosto ustavijo. Moram poudariti, da ne gre za neobvladovanje računalniške tehnologije, ampak enostavno za nemožnost delovanja na tem področju. Dostikrat moramo delati
* Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in kmetijstvo Tine Zupančič pravi, da so lani, kljub velikim, že omenjenim tehničnim težavam, le prišli pred I. januarjem 2001 na tekoče pri registru vinogradnikov. “Sedaj se podatki, če je to le mogoče, vnašajo praviloma neposredno v program. Večkrat se namreč dogaja, da teče računalniška aplikacija tako počasi, da stranke nima smisla zadrževati!”
tudi popoldne, izven rednega delovnega časa, ko so zveze nekoliko bolj propustne. Zato se občani večkrat sprašujejo, zakaj določenih stvari na upravni enoti ne uredijo pravočasno, in jim težko pojasnimo, da je to zaradi velikih težav pri komunikacijah, ker stvari pač ne potekajo tako, kot bi morale," pravi Kovač.
P. P.
ob otvoritvi prve pregledne razstave 37-letnega trebanjskega kiparja samouka Cirila Povšeta, ki bo v Galeriji likovnih samorastnikov na ogled do 28. februarja, povedal, da je bilo za Povšeta življenjskega pomena sodelovanje na 31. mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. Povše, ki upodablja motive iz življenja na reliefih, kjer prevladujejo ljudje, cvetje in oblaki, je sodeloval še na 32. in 33. taboru. Vsebinsko zagonetni, izrazito osebni in še naprej oblikovno zvesti Povšetov reliefni koncept se je sprva spogledoval z ustvarjanem mirnskega mojstra Sandija Leskovca. V14 letih ustvarjanja stopnjevana samozavest pa je pri Povšetu doživela enega vrhuncev prav s to pregledno razstavo, na katero že pred vhodom galerije opozori njegov kar 260 cm visoki kip iz lipovega lesa, v prvem prostoru galerije pa slike. V kulturnem programu sta sodelovala Trebanjski oktet in profesor trebanjske glasbene šole Boštjan Dimnik. Na posnetku: Ciril Povše, na njegovi desni dr. Zoran Kržišnik, na levi župan Ciril Pungartnik, v ozadju pa dr. Juteršek. (Foto: P. P.)
KVIZ ".PREPREČUJMO POŽARE” OŠ TRŽIŠČE - Na tradicionalnem kvizu o požarni varnosti in preventivi, ki ga pripravlja PGD Sevnica, so sodelovale ekipe vseh šestih osnovnih šol v sevniški občini, najbolj pa so se izkazali učenci OŠ Tržišče, 2. mesto je osvojila OŠ Blanca in 3. OŠ Krmelj. V obnovljeni dvorani sevniškega gasilskega doma so učenci poleg teoretičnega znanja morali pokazati za dobro uvrstitev tudi nekaj povsem praktičnega, operativnega gasilskega znanja oz. spretnosti (na posnetku).

j 2; j J >\
J j-J O B C J J\l

Krške novice
Sodni spori že škodijo Togrelu
Kdo bo kdo v krškem in posavskem gradbeništvu - Družba OSA 1 kot skupno ime za posavsko gradbeniško poslovno zamisel - Begrad v Kostaku Krško - OSA 1 še ne vlaga v Togrel
KRŠKO - Potem ko je gradbeništvo v Krškem doživelo pred leti nekaj stečajev, prodaj in nakupov in so se po tistem razmere začasno umirile, ga v zadnjem času pretresa kar nekaj dogodkov, ki bodo dali tej dejavnosti končno podobo. Videti je, da v Krškem in širše v Posavju iščeta svojo poslovno priložnost dve vrsti kapitala. Tisti, ki prihaja iz drugih pokrajin, in domači posavski, če pri kapitalu sploh lahko govorimo o mejah.
OSA ! IN NJENA GLAVA - Uprava družbe OSA I obžaluje, da uradne občine Krško ni nikoli zanimalo, tako pravi uprava OSE 1, “kdo so ljudje, ki so si upali v takih gospodarskih časih poslovno tvegati in ki so bili sposobni zbrati toliko potrebnega denarja Na fotografiji tričlanska uprava OSE 1; (z leve): Ivan Urbanč, Dušan Arh in Stane Budič, ki je tudi direktor družbe. (Foto: M. L.)
Pustni, a ne pusti dnevi
Sobotna izbira vina kot uvod v kostanjeviško šelmarijo - Dobove in Loč žalost ob fašjenku
KOSTANJEVICA NA KRKI, DOBOVA - Resno, kot to narekuje dogajanje naslednjih dni, so v soboto zvečer v Kostanjevici na Krki v gostilni Kmečki hram opravili tradicionalno degustacijo vin. Ocenjevalna komisija je kljub svoji naporni nalogi izbrala, kar je imela izbrati tega večera - izmed 14 bolj ali manj žlahtnih primerkov vinskih vzorcev zmagovalca. Odločila je: „Uradno pustno vino za leto 2001 na šelmariji v Kostanjevici na Krki je vino Aleksandra Bohinca." Bohinčevo vino je bilo najboljše že lani, za njim sta bila takrat pridelka Antona Jarkoviča in Ludvika Sintiča. Letos je druga žlahtna kapljica kapljica Gorana Strela, tretje mesto so degustatorji priznali vinu Vlada Petretiča, predsednika Prforcenhavsa osebno.
O izbiranju uradnega pustnega vina je na tretjini delovne noči v novinarjevo beležko izjavila med drugimi Marjeta Jankovič, pred-
OSA postaja GIP-0
KRŠKA VAS-OSA l,d.o.o.,ki ima sedež v Krški vasi in poslovne prostore v Krškem, bo v prihodnje poslovalo pod imenom GIP-O. Uprava družbe želi narediti posavsko pokrajinsko podjetje, v katerem bi bili približno tretjinsko zastopani podjetniki iz občin Krško, Brežice in Sevnica.
Obnova Gradu Pišece
PIŠECE - Danes ob 18. uri-bodo v tukajšnjem večnamenskem domu predstavili projekt Obnova in revitalizacija grajskega kompleksa gradu Pišece. S projektom bodo obiskovalce dogodka seznanili Franci Zidar, direktor Kozjanskega parka, in sodelavci. Projekt in njegova uresničitev sta izjemnega pomena za našo krajevno skupnost, občino Brežice in Slovenijo," meni Peter Skrivalnik, predsednik sveta KS Pišece.
sednica Turističnega društva Kostanjevica: “To je degustacija, ni pijančevanje. Nismo profesionalci v tem, ampak vemo, kaj je dober cviček." Degustacijska komisija, ki se je bila do tedaj nekolikanj pomnožila z novimi člani iz popoldanskih izmen, je nekaj korakov stran prav tedaj spet zavrtela žlaht-nino v pecljatih kozarcih in nagnila še enkrat v dobro šelmarije. Pomembno: šelmarija se začenja uradno v nedeljo, 25., in končuje v sredo, 28. februarja.
Nekaj deset kilometrov stran, sredi ravnic Dobovškega polja, je prav tedaj gorela luč nad nočno delovno mizo Turističnega društva Dobova med pripravljanjem še zadnjih podrobnosti načrta za letošnji mednarodni karneval "Fašjenk Dobova". Pod tem imenom se bodo od 26. februarja vse tja do 3. marca v Ločah in Dobovi z resnostjo, kot pristoji, z vrsto veselic in drugih dogodkov s solzami v očeh in smehom na ustih poklonili svojemu „noremu kraviču".
M. L.
Drugo ime za združeni posavski kapital je po nekaterih informacijah OSA 1, d.o.o. “Družba je registrirana za različne dejavnosti, njene osnovna usmeritev je gradbeništvo. Njeni lastniki so iz Posavja. Tudi sami so podjetniki, njihove poslovne dejavnosti so povezane z gradbeništvom. Skupaj zaposlujejo več kot 300 ljudi.” To so pojasnili med drugim na nedavni novinarski konferenci družbe OSA 1.
Družba OSA 1 je odkupila od krškega Kostaka večinski lastniški delež v tovarni gradbenih elementov Togrel in sodelovala pri dokapitalizaciji Togrela. Ob tem je odkupila tudi večinski paket delnic sevniškega gradbenega podjetja SGP Posavje. V prihodnje se namerava razvijati kot družba, ki bo koncernsko oblikovana in bo združevala hčerinska podjetja. “Trenutno sta hčerinski podjetji Togrel in SGP Posavje Sevnica. Za leto 2001 načrtujemo, da bo naš sistem ustvaril 3,5 milijarde prihodkov in da bo povezoval 350 zaposlenih v hčerinskih družbah in 300 zaposlenih pri lastnikih. Povezani na ta način, smo kapitalsko močnejši in imamo več možnosti za pridobivanje dela na trgu,” navaja uprava OSE L
Toda Osin odkup poslovnega-deleža in dokapitalizacija v Togrelu sta se znašla na sodišču. To se je zgodilo takoj po tistem, ko je novomeško gradbeno podjetje Begrad kupilo večinski lastniški delež podjetja Kostak. O tem navaja uprava OSE 1: “Približno enako strategijo kot mi je imela tudi družba Begrad Novo mesto, ki je kupi-
TRENUTKI ODLOČITVE - “Najpomembnejših pustnih dogodkov v Kostanjevici na Krki ter v Ločah in Dobovi v navedenih dneh ni, vsi dogodki so pomembni!" Kdo je to izjavil, je za zdaj še skrivnost, ve pa se, da je mislit čisto resno. Sobotna izbira uradnega pustnega vina v Kostanjevici, od koder je fotografija, nesporno spada med take dogodke. O resnosti dogajanja govori ne nazadnje uvedba začasne vzporedne valute v obeh omenjenih središčih. (Foto: M. L.)
Slovenija se iztreblja na Hrvaško
Slovenska državna osamosvojitev v občini Brežice ob meji s Hrvaško ima pomanjkljivosti - Zaradi mejnih prehodov življenje postaja nenavadno - Država, daj denar še letos!
BREŽICE - Slovenska državna osamosvojitev v občini Brežice ob meji s Hrvaško je imela pomanjkljivosti, ki so ostale vse do danes. Tako je najkrajše sporočilo zapisa, ki ga je 15. februarja natisnila občina Brežice in v katerem jemlje v precep vzpostavljanje t.i. schengenske meje v občini Brežice.
Uradne Brežice v zapisu znova Slovenska vas, ki zaradi igostega
ugotavljajo, da mednarodni mejni prehod Obrežje s 16-odstotnim letnim porastom prometa postaja največji in prometno najbolj zaseden mejni prehod v državi. “Žal Slovenija na take razmere ni pripravljena, zato zahtevamo, daje izgradnja avtoceste v območju občine prednostna naloga, prav tako izgradnja celotnega dolenjskega avtocestnega odseka.”
Mednarodni mejni prehod na Obrežju deluje v nekaterih po gledih v domala izrednim razme rah, ker je komunalno pomanjklji vo opremljen. “Vsi meddržavn mejni prehodi so še vedno nelegali zirani in tudi neustrezni. Posebej problematičen je mejni prehod
prometa že desetletje ovira normalno življenje prebivalcev na slovenski strani meje,” poudarjajo Brežice. Občina še naprej zahteva od države, da iz sedanjega meddržavnega cestnega prehoda Ri-gonce naredi mednarodnega.
Brežiška občina jasno sporoča metropoli, da bo v obmejnih krajih Posavja lahko nekaj zelo narobe, ko bodo v Posavju postavili prihodnjo mejo nove skupne Evrope. "Naše območje ni poznalo meje. Toda v bodoče bo na njem vzpostavljen najstrožji evropski mejni režim. Občina Brežice meji z večjim številom občin in mest na hrvaški strani, s katerimi imamo tradicionalno dobre odnose. V pre-
teklosti je bila marsikje zgrajena infrastruktura, ki jo je meja presekala, žal, v večini primerov na škodo naših državljanov. Tako imamo
• “Z aktualizacijo schengenske meje so Hrvati že začeli, sicer strpno, opozarjati, da bo morala Slovenija navedene probleme rešiti znotraj svojih državnih mej. Pričakujemo, da bo država Slovenija za reševanje teh problemov zagotovila tudi potreben denar, in sicer še letos,” navaja brežiška občina v zapisu o lokalnih razmerah po sklenitvi globalnega evropskega mejnega obroča.
danes situacijo, da so dostopi do nekaterih hiš v Sloveniji možni samo preko Hrvaške. Nekateri slovenski kanalizacijski sistemi se končajo na Hrvaškem in podobno,” zatrjujejo Brežice.
M. L.
la večinski paket delnic družbe Kostak s ciljem, da bi postala 100-odstotna lastnica družbe Togrel Krško. Trenutno je Togrel, tako kot SGP Posavje Sevnica, v večinski lasti družbe OSA 1.”
Ker razsodbo glede domnevnih nepravilnosti pri Ošinem nakupu večinskega deleža Togrela v Krškem in Novem mestu še čakajo in je zato še nejasno, čigav bo na koncu Togrel, OSA 1 še noče vlagati denarja v Togrelov prepotrebni
Pustno rajanje
KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško in Hotel Sremič Krško bosta pripravila v soboto, 24. februarja, ob 12. uri v Hotelu Sremič pustno rajanje za otroke v spremstvu staršev. Maske bodo nagra-' dili. Rajanje v maskah bodo zaključili ob 15. uri.
Po polnoči so nesli kruh prodajat
Pek Franc Kovačič
BREZOVICA NA BIZELJSKEM - Franc Kovačič z Brezovice pred 91 leti ni pekel kruhar Takrat se je rodil. Približno petnajst let pozneje je že mesil hlebce. “Eden, Josip, je prišel iz Amerike. Naredil je novo hišo v Pišecah, tam je naredil tudi pekarno. Zdaj je v tisti hiši trgovina. V tisti pekariji sem delal, štirje smo bili," je pred dnevi povedal o svoji pekarski učni in delovni dobi Kovačičev Franc.
Sveže pečen kruh diši, je vroč in je lahko težka stvar. Franc Kovačič: “Do polnoči sem delal v pekariji - potem pa koš na ramo in smo šli kruh prodajat. Do Podsrede smo šli, poleti in pozimi, vsak drugi dan. V koših in z vozom smo ga dostavljali ljudem.
Tako kot kruh je pomembna stvar tudi krušna peč, to ve prene-kateri pek, tudi Franc. On zdaj nima krušne peči. Naj ga speče v pečici štedilnika, nič ne bo narobe! Lahko izbere katero od treh vrst kruha iz nekdanje pišečke pekarne, ali belega, črnega ali tistega za bolnike. Lahko speče tudi pecivo, kot so ga takrat pripravljali v pekarni v Pišecah.
Franc Kovačič
Naenkrat so za kruh mesili po 160 kg moke. "Za vratom smo imeli brisačo, da smo se brisali, ker nam je bilo tako vroče," še dobro ve nekdanji pek z Brezovice.
Še dobro, da tako pregret ni sedel na moped in se odpeljal prodajat kruh, ker bi se lahko prehladil. Ni šel z mopedom, ker ga ni imel. Danes ne bi pešačil, če bi ga mojster Josip poslal na krušno pot, ampak bi se peljal. Ima namreč moped. In se kljub 91 letom z njim tudi vozi.
M. L.
razvoj. Uprava OSE to odlaganje pojasnjuje tako: “Za dolgoročni razvoj v podjetju Togrel so potrebna vlaganja v višini 600 milijonov tolarjev. Investicijski program s programom dokapitalizacije je bil narejen v začetku leta 2000. Investicija vključuje vlaganja v posodobitve opreme v tovarni, vlaganja v nepremičnine in zagotovitev potrebnega obratnega denarja za normalno poslovanje. Zaradi sporov na sodišču ne vlagamo in v tem trenutku že nastaja velika škoda zaradi manjše konkurenčne sposobnosti družbe Togrel.”
M. L.
Rudniška voda na pipah predvidoma marca
V pričakovanju vodovoda
SENOVO - V marcu naj bi bila po napovedih Rudnika Senovo v zapiranju ponovno v obtoku v se-novškem vodovodnem sistemu voda iz premogovnika na Senovem.
Ob zapiranju premogovnika posebej pozorno opravljajo postopke za zaščito virov pitne vode, ki so po navedbah vodstva rudnika na tem območju izdatni. Krovni načrt zapiranja rudnika je predvidel tudi zajetje teh vodnih virov, in ko so rudniški vodni viri začeli zanimati tudi občino Krško, so začeli delati vodovod. V začetku leta 1998 sta zaradi pomanjkanja zdrave pitne vode v senovško-brestaniški dolini rudnik in občina naredila vse potrebno, da je voda iz premogovnika pritekla do senov-ških in brestaniških porabnikov. Ti so to vodo dobivali do novembra 2000, ko so se po navedbah rudniškega vodstva pričela dela za prehod na trajni sistem zajemanja vode in napajanja senovško-bresta-niškega vodovoda.
S tem ko bi priključili premogovniški izvir na lokalni vodovod, še ne bodo končali zapiralnih del v rudniški jami. Če bo dovolj denarja in ga bo država zagotavljala pravočasno, bodo do konca leta lahko zaprli jamo do obzorja Ravne. Če bi to uspelo, bi jim za leto 2002 ostalo le še ureditev obzorja Ravne za pridobivanje vode ter zapiranje jaška Reštanj med obzorjem Ravne in površino.
M. L.
Letos več dela?
Bo posavska brezposelnost 2001 za 3 odstotke manjša?
BREŽICE - V 108 programih javnih del je bilo lani v Posavju vključenih čez 500 oseb, poraslo je število vključenih žensk, visoko izobraženih oseb srednjih let. Ti so vključeni predvsem v ustanove vzgoje in izobraževanja.
Preko javnih del pomagajo tudi ostarelim na domu. Na novinarski konferenci območne službe Zavoda za zaposlovanje Sevnica (OS RZZ) v Brežicah so povedali, da so se na programu pomoči ostarelim na domu že tudi redno zaposlile 4 osebe v Brežicah, v Krškem 6 in v Sevnici 3. Ostareli so veseli, če zanje skrbijo in jim pomagajo ljudje, ki jih bolje poznajo in jim zato tudi zaupajo.
Med negativnimi gibanji, ki jih beleži OS RZZ, so strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem, upad povpraševanja po delu. Brezposelnost se je v Posavju zmanjšala le za pol odstotka (v Sloveniji za 8,5 odst.) Direktor OS RZZ Anton Koren je napovedal, da se bodo letos povečale zaposlitvene možnosti in da bo posavska brezposelnost za 3 odstotke manjša. Zdaj je brezposelnih 4445 oseb. delež mladih pa znaša skoraj četrtino.
P. P.
MESTNE POSEBNOSTI - V Kostanjevici na Krki imajo jamo in luknje. Jama je znana že kar daleč po Sloveniji, lahko bi bila še bolj, če bi postavili več obvestilnih tabel. Luknje razveseljujejo v glavnem domačine, ker za zdaj vedo predvsem oni za omenjeno posebnost mesta-kul-turnega spomenika. Luknje sicer niso posebej globoke, ampak približno toliko, kot je razdalja med stopalom in kolenom, preden se zlomita tibia in fibula. Kostanjeviške mestne luknje vseeno štejejo za poseben primerek, tako kot tudi tisti, ki so jih dali izkopati v nedavno položeni tlak mestnega trga. In še nekaj: ni čisto jasno, če luknje domačine res razveseljujejo. Mogoče jih jezijo.
MIR BESEDI - Zakaj kosta-njeviškemu možu žena sploh ne reče, da ne sme iti na šelmarijo? Zato, ker se že nekaj dni pred karnevalom tako skregata, da potem za pusta sploh ne govorita. Primerov nismo šteli, ampak govori se o njih.
KO PRIDE BUT-Jutri dospe v Krško mag. Franci But, zdaj minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki med drugim kandidira za predsednika stranke. Ko je bil But nazadnje v Krškem, to je bilo na izrednem kongresu takratne Slovenske ljudske stranke, so kongresniki dobivali v žep listke. Na njih je pisalo, da podružnica SLS Dobrepolje naproša, naj za predsednika SLS izvolijo Buta. Bo za Buta navijalo jutri tudi Krško, čeprav brez listkov?
Novo v Brežicah
BANČNI AVTOMAT - Na Bizeljskem si zelo želijo, da bi imeli v kraju bančni avtomat, če ne tega stroja, vsaj to, da bi bila obstoječa banka v kraju odprta kar največ časa. Skrbi bo kmalu konec. Bankir, čigar bančna izpostava je na Bizeljskem, je že obljubil,,da bančni avtomat bo. Od pogojev za uspešno delovanje avtomata je torej potrebno zadostiti samo še enemu, in ta je, da bodo Bizeljanci imeli zadosti denarja. Malenkost, ali ne?
KAKO JE V ŠPORTU? - Ciril Kolešnik je postal še za eno obdobje direktor Zavoda za šport Brežice. Ime v vrhu brežiškega športnega dogajanja, torej je. Toda duhovi v brežiškem, športu se s tem še zdaleč niso pomirili.
TRGOVINA IN RED - Hrvata so zadnjič policisti ustavili na brežiških cestah. Razlog za to je bil njegov kombi. Na tem vozilu so bila zadnja vrata malo odprta. da je lahko iz kombija molel material, ki gaje Hrvat predtem kupil v eni od brežiških trgovin. Ta Hrvat verjetno ne bo več nosil ne kun ne mark čez Sotlo na Slovensko stran. Kaj bi bilo v omenjenem dogodku prav in kaj je bilo narobe?
POČEZ PO STEZI - V Brežicah zdaj že nekaj dni srednješolci ne hodijo od ekonomske in trgovske šole proti avtobusni postaji kar počez čez travnik. Nič se bati, da jih ne bo več po tej stezi in da je kaj narobe, samo počitnice imajo.
Roman Žveglič vodi enoto KGZ
BREŽICE - Predsednik območne enote Kmetijsko-gozdar-ske zbornice za Posavje je postal Roman Žveglič, kmetovalec iz sevniške občine, za podpredsednika pa so izvolili še Janeza Žarna kot predstavnika fizičnih oseb in Jožeta Strgarja kot predstavnika zadrug in kmetijskih podjetij.
Posvetovanje o varstvu rastlin
ČATEŽ OB SAVI - Društvo za varstvo rastlin Slovenije organizira med 6. in 8. marcem 5. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin. Med tistim, kar bodo obravnavali, posebej omenjajo teme: rastlinska biotehnologija, ocena tveganje zaradi vnosa škodljivih organizmov in informatizacija varstva rastlin. Pokrovitelj posvetovanja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med 300 strokovnjaki, kolikor jih pričakujejo na posvetu, bo predvidoma 20 tujcev.
Zemlja, kdo bo tebe obdeloval?
Ljudi vse bolj moti zaraščanje zemlje, vendar kmetijska inšpekcija lahko ukrepa le ob prijavi - A tisti, ki naj bi prijavili nevestne obdelovalce, očitno raje molčijo
BELA KRAJINA - V Beli krajini zarašča vse več zemljišč, a ne le tam, kjer je obdelovanje otežkočeno zaradi težkega dostopa ali neprimerno za sodobno mehanizacijo. Zaraščajo tudi polja v nižini, na ravnani, blizu naselij. Metličanom gre na primer kar precej v nos okrog pet hektarov velika parcela na pragu mesta, ki je že leta ni nihče pokosil ali preoral.
Lastnik je v Ljubljani in župan Dragovan je obljubil, da mu bodo poslali vkljudnostno pismo, naj končno kaj ukrene.
Koliko alkohola sme vsebovati cviček PTP?
Letnik 2000 pogosto premočan
Študija o cvičku oziroma elaborat za zaščito vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem cviček PTP, ki je bil izdelan decembra 1999, je prvič objavil okvire in zgornje meje, v katerih in do katerih se morajo nahajati naslednji kemični podatki cvičkov: alkohol, skupne kisline, hlapne kisline, pro’sti in skupni S02,minimalni ekstrakt brez sladkorja, reducirajoči sladkor, pepel in najnižja organoleptična ocena.
V tem članku se bom posvetil samo alkoholu, ker se je pokazal v cvičkih letnika 2000 višji, kot bi smel biti po zahtevah pravilnika (Ur. list št. 3/14.01.2000). Alkoholna stopnja vina cviček sme biti v razponu od 8,5 do 10,0 vol. %. V 227 vzorcih cvička, kolikor smo jih dobili na Kmetijskem inštitutu Slovenije v oceno do 15. februarja, ugotavljamo naslednje stanje alkohola: cvičkov z alkoholno stopnjo od 8,5 do vključno 10 vol. % - 90, cvičkov z alkoholno stopnjo nad 10 vol. % - 137. Razpon alkoholov nad 10 vol. % seje gibal od 10,1 do 11,5 vol. %. Cvičkov z alkoholno stopnjo 10,5 in večje bilo 65, kar pomeni 28,6 % vse ocenjenih vin. Vzorcev z 11 in več vol. % je bilo 14.
Za pričakovati je bilo, da bodo nekateri cvički odstopali od postavljenih norm, ki so postavljene na osnovi več desetletnih povprečij trženih cvičkov in na osnovi poskusov Kmetijskega inštituta Slovenije, kije iz grozd-
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
ja več različnih leg v vinorodnem okolišu Dolenjska pripravljal cvičke brez dosladkanja mo-štov. Toda tako številne “prekoračitve” so nas presenetile in tudi zaskrbele. Posledice bi bile velike, saj bi se smelo označevati z oznako cviček PTP od 227 rdečih vin samo 90. Zaradi odločitve Ustavnega sodišča, da zadrži veljavnost pravilnika o zaščiti cvička, je inštitut lahko izdal odločbo po stari zakonodaji. Tako so vsa vina, ki so sicer ustrezala po kakovosti, v prodaji z oznako cviček. V nasprotnem primeru bi se lahko prodajala z oznako dolenjsko rdeče vino, ki ima na trgu bistveno nižjo ceno od cvička.
Kakšen poduk bi lahko potegnili iz te ugotovitve? Gotovo niso vinogradniki, tržni pridelovalci, dovolj obveščeni o spremembah, ki jih je vnesla v pridelavo cvička tako težko pričakovana zaščita. Novi letnik se začne z rezjo trte. Opravila v vinogradih, kjer se prideluje grozdje za cviček, niso več popolnoma prepuščena volji vinogradnika, temveč so postavljene zahteve glede maksimalno dovoljene obremenitve trte, količine pridelka na hektar vinograda (različno za posamezne sorte), najnižjo sladkorno stopnjo grozdja ob trgatvi. Če ni uspelo pri letniku 2000 zagotoviti vsaj 3/4 cvičkov z ustrezno alkoholno stopnjo, je organiziranost na terenu zelo slaba. Vpradajmo se, kako bodo reagirali vinogradniki, ki ne bodo smeli svojega vina označiti kot cviček, če bo premočan recimo za 0,5 vol. % alkohola ali bo imel kisline nad 10,0 g/l, ali bo vseboval nepovretega sladkorja nad 2,5 g/l. Kje bodo iskali krivca?
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
Kunšek, predsednik izpostave KGZ
SEVNICA - Na konstitutivni seji odbora območne enote Kmetijsko-goz-darske zbornice Brežice, izpostava Sevnica, so bili izvoljeni Jože Kunšek iz Zabukovja. Peter Camloh iz Gabrja, Ciril Brečko iz Šentjanža, Roman Žveglič iz Stržišča, Alojz Romih z Mrzle Planine, Andreja Jamšek iz Kmečke zadruge Sevnica in Ivan Kozole iz Agrosada Krško. Za predsednika izpostave so izvolili Jožeta Kunška, za podpredsednika pa Petra Camloha. Sprejeli so tudi poslovnik in program dela.
HELENA MRZLI KAR
gospodinjski kotiček
Pust le zmerno mastnih ust
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na ponedeljkovi novomeški tržnici so branjevke ponujale: česen po 500 do 700 tolarjev kilogram, čebulo po 200, rdečo čebulo po 250 do 300, šalotko po 400, fižol v zrnju po 500 do 1000, koren, kolerabo in črno redkev po 200 do 250, krompir po 100 in kifeljčarja po 200 do 300, kislo zelje in repo po 150 do 200 ter kisle zeljne glave za sarmo po 200, merico regrata po 300 do 400 in motovilca po 200 do 350 tolarjev. Šopek peteršilja je stal 50, liter čebulčka 500, kilogram orehovih jedrc 1000 do 1200, celih orehov 400, ajdove moke 450, jabolk 100, suhih marelic 1000, suhih sliv in fig 700, rozin 500, mešano suho sadje 800, zavitek rezancev 300 in domačega čaja 250, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1200, steklenička propolisa 300, suhi šopek 250 do 650, šopek teloha 150 do 200 in mačic 150, vejica lovorja 100 tolarjev, dobila pa so se tudi različna semena.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 103 do 3 mesece starih prašičev, 47, starih 3 do 5 mesecev, kar je 40 do 60 kg, in 17 starejših, 100-kilogramskih prašičev. Prve so prodajali po 330 do 390 tolarjev kilogram, kar pomeni
9.000	do 13.000, druge po 310 do 350, kar je 14.000 do 24.000, in tretje po 300 do 340 tolarjev kilogram, kar znaša 30.000 do 34.000 tolarjev za žival.
Kot vse kaže, pa zaraščanje moti vse več ljudi, zato je eden od metliških svetnikov zastavil vprašanje, ali obstaja pravna podlaga za sprejem meril za zmanjševanje zaraščanja. Pravnica na občinski upravi Vesna Brajkovec je pojasnila, da zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskih zemljišč obdelovati zemljo na predpisan način in kot dober gospodar. Če kmetijska inšpekcija ugotovi, da obdelovalec ne upošteva zakonskih predpisov, poišče vzroke in mu naloži ukrepe, ki jih mora uresničiti najpozneje do začetka kmetijskih del v naslednjem letu oz. v letu dni, sicer ukrepe na stroške lastnika, zakupnika ali drugega uporabnika zagotovijo v izvršilnem postopku. Tisti, ki z zemljo ne ravna kot dober gospodar, pa je, kot je zapisano v zakonu, tudi kaznovan s plačilom od 150 tisoč do 1,2 milijona tolarjev.
Če bi bilo res tako. zemljišča ne bi zaraščala. In ker da, bi lahko sklepali, da se na račun kazni lepo polni državna blagajna. A se ne. Kot je povedala kmetijska inšpek-
BREŽICE - Na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju je bil
15.	do 18. februarja 3. slovenski sejem lova, ribolova, turizma in prostega časa. Na sejmu je svoje delo predstavila tudi Lovska zveza Slovenije, pri čemer sta na začetku prireditve na novinarski konferenci spregovorila Milan Jenčič, predsednik izvršnega odbora zveze, in Veljko Varičak, podpredsednik C.I.C., Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi.
torica Vanda Torkar Tomljanovič, inšpekcija ukrepa le po prijavah, ki so lahko anonimne. A kaj, ko jih skoraj ni. Zato apelira na ljudi, naj jih brez strahu pokličejo na Kočevarjevo 1 v Novem mestu, saj doslej še nikogar niso zavrnili, inšpekcija pa bo ljudi, ki zemljo zanemarjajo, prijavila sodniku za prekrške.
Jože Maljevič, svetovalec na novomeškem oddelku Kmetijskega zavoda Ljubljana pa meni, da je boljše zaraščanje kot pa intenzivno
Dan drobnice
BIRČNA VAS PRI NOVEM MESTU - Kmetijska svetovalna služba vabi vse rejce drobnice iz občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Novo mesto, Šentjernej, Škocjan in Žužemberk na dan drobnice, ki bo to soboto, 24. februarja, ob 10. uri v prostorih kmečkega turizma Vinski hram Žagar v Birčni vasi. Predstavili bodo pasme ovac in koz, govorili o kontroli porekla in označevanju drobnice ter predstavili izdelke iz ovčjega mesa Kmetijske zadruge Krka Novo mesto in predilnico Soven.
LZS je na sejmu pripravila posvet o novem zakonu o orožju, ki ga štejejo za zelo pomembnega za lovce, saj določa, s kakšnim orožjem in strelivom je dovoljeno loviti na lovsko pravičen način. Na drugem lovskem posvetu v sklopu sejma so razpravljali o prihodnosti slovenske lovske organizacije, o njeni vlogi z okoljevarstvenega vidika in z vidika vključevanja v evropske povezave. Na sejmu so tudi prodajali rabljeno lovsko orožje.
V letošnji delovni načrt LZS, ki so ga predstavili na sejmu, so zapisali dolgoročno eraziskovalno nalogo Gams in telemetrično spremljanje jelenjadi v gojitvenem lovišču Ljubljanski vrh. Zveza bo letos poudarjala izobraževanje in tako pripravila med drugim tečaja za lovske čuvaje pri zvezah Lovskih družin Gorica in Gorenjske. Založniško dejavnost, ki so jo predstavili tudi na sejmu, bodo bralci še naprej lahko spoznavali iz Zlatorogove knjižnico. Ta predstavlja za slovenske lovce pomembno tradicijo. V knjižnici je doslej izšlo že 27 knjig, za kar je prejela lovska organizacija posebno mednarodno priznanje CIC.
Tudi letos bo LZS skupaj z Ribiško in Turistično zvezo organizirala vseslovensko čistilno akcijo, in sicer od 1. do 7. aprila.
LZS je od leta 1992 članica Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi, Varičak je v njem koordinator držav v tranziciji. Letos bo I . do 6. maja bo pod pokroviteljstvom predsednika Milana Kučana v. Portorožu 48. generalna skupščina omenjenega sveta.------
Kako rezati?
STRAŽA - Kmetijska svetovalka za območje Straže vabi to soboto, 24. februarja, vse vinogradnike na prikaz rezi vinske trte, ki ga bo vodil inž. Jože Maljevič. Ob 9. uri bo prikaz v Novi Gori v vinogradu Ivana Slapničarja, ob 11.30 pa v Luban-cu v vinogradu Ivana Janka.
O medu in zdravju
TREBNJE - Trebanjski čebelarji vabijo v petek, 23. februarja, ob 19. uri v jedilnico trebanjske osnovne šole na predavanje priznanega strokovnjaka dr. Petra Kapša o medu in zdravju. Že uro poprej bo na ogled čebelarska razstava, možen pa bo tudi nakup čebeljih pridelkov. Na voljo bo tudi knjiga dr. Kapša Med in zdravje. Vstop je prost!
kmetovanje in s tem uničevanje zemlje s pesticidi. “Vendar bi moral lastnik zemlje najti rešitev med obema skrajnostma. A če ni zainteresiran za obdelavo, bi morala ljudi, ki so to še pripravljeni početi, najti država, čeprav po drugi strani drži, da je pravica do lastnine neomejena. Na Hrvaškem so lani sklenili, da bodo neobdelano zemljo dodatno obdavčili. A kdo lahko pri nas od koga zahteva, naj obdeluje zemljo, dokler je kmetijska politika naravnana tako, da se nič ne splača?” je vprašal Maljevič in dodal, da bi rad, da bi se problem zaraščanja rešil na pameten in preprost način, glavno besedo pa bo morala imeti država.
M. BEZEK-JAKŠE
Dobrodošla pomoč strojnega krožka
Delovno lansko leto
NOVO MESTO - Strojni krožek Novo mesto, ki ga je 52 kmetovalcev iz občin Novo mesto. Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk ustanovilo pred štirimi leti, šteje danes 97 članov. Je neprofitno društvo in je v celoti namenjeno medso-sedski pomoči med kmetovalci. “Tako imajo tudi mali kmetje s pomočjo strojnega krožka na svojih površinah opravljena dela s sodobnimi in kakovostnimi stroji, katerih nakup njihova kmetija ne bi prenesla. Usluge, kijih ponujajo člani krožka, so namreč dosti cenejše od nabave lastnega stroja,” je povedal vodja krožka Boštjan Hrovatič.
Devetintrideset članov je lani opravilo preko 2240 ur uslug, največ pri baliranju silaže ter suhega sena in slame, pri žetvi koruze in prevozih. Strojni krožek pa je med drugim izpeljal tudi različna strokovna predavanja, predstavili so se na Gregorjevem sejmu pri Agroservisu in Zadružnem sejmu ter v sodelovanju s Sindikatom kmetov Novo mesto pripravili prvo regijsko srečanje kmečkih družin. Tudi leto 2001 bodo poleg nudenja uslug zaznamovale različne vrste izobraževanja, strokovna ekskurzija ter predstavitvi na že omenjenih sejmih.
Ne nedavnem občnem zboru so za novega predsednika izvolili Kristijana Hrastarja, ki je zamenjal Roberta Kumpa, ob koncu pa je sledila še predstavitev sekalnika za biomaso in pomena gretja na biomaso ter večjega trosilnika za hlevski gnoj.
M. Ž.
Obvestilo sadjarjem
NOVO MESTO - Kmetijska svetovalna služba obvešča, da je rok za prijavo v slovensko integrirano pridelavo sadja (SIPS) najkasneje do 25. februarja 2001. Prijave pošljite s priporočeno pošto na naslov: GIZ - Sadjarstvo Slovenije, Gačnik 77, 2211 Pesnica pri Mariboru. Vsi, ki boste pridelovali po pravilih SIPS-a, boste lahko uveljavljali podporo finančnih intervencij MKGP. Vse podrobnejše informacije in prijavne obrazce lahko dobite v kmetijski svetovalni službi.
O somatskih celicah
TREBNJE - Inž. Stane Bevc iz Kmetijskega zavoda Novo mesto bo predaval o somatskih celicah danes, 22. februarja, ob 10. uri na CIK-u v Trebnjem, ob 13. uri nad zadružno trgovino na Veliki Loki, jutri, 23. februarja, ob 10. uri pri Lamovšku v Mirni vasi, ob 13. uri pa v kulturnem domu v Šentrupertu ter v torek, 27. februarja, ob 11. uri pri Jerlahu v Velikem Gabru in ob 14. uri v dobr-niški šoli. Trebanjska kmetijska svetovalna služba ta predavanja zelo priporoča vsem, ki oddajajo mleko.
Občni zbor
belokranjskih sadjarjev
KRUPA-V petek, 23. februarja, bo ob 18. uri na turistični kmetiji Cerjanec na Krupi pri Semiču redni letni občni zbor Sadjarskega društva Bele krajine. Ob tej priložnosti bo o uživanju sadja predaval sadjarjem Dario Cortese.
Maščobe so v prehrani pomemben vir energije in jih človeški organizem nujno potrebuje. V varovalni prehrani prispevajo 20 do 35 odstotkov dnevnih energijskih potreb. Preveč zaužite mastne hrane povečuje presnovne produkte v krvnem obtoku. Hrana, bogata z nasičenimi maščobnimi kislinami in holesterolom, je eden glavnih krivcev za mnoga obolenja. V naši prehrani uporabljamo za dodatek pri pripravi hrane večinoma rafinirano jedilno olje, z izjemo oljčnega in bučnega, ki sta lahko nerafinirana.
Vrste rastlinskega olja se med seboj razlikujejo po sestavi maščobnih kislin. Med vsemi naravnimi mastmi vsebujejo največ nenasičenih maščobnih kislin, kar jim daje visoko prehrambno vrednost. Med najbolj kakovostna jedilna olja sodi sončnično, ki vsebuje veliko pomembne esencialne linolne kisline in vitamina E, poleg tega je v njem najboljše razmerje obeh bioloških sestavin. Zaradi nevtralnega vonja in blagega okusa je priporočljiv za pripravo hladnih jedi in vse vrste toplotne obdelave. Gospodinje se najpogosteje odločajo za nakup rastlinskega jedilnega olja, kije mešanica različnih vrst rafiniranega olja, npr. sojinega, oljne repice, sončničnega in drugih.
Cvrenje mesa, testa in drugih živil je še vedno preveč razširjen način toplotne obdelave živil. Ocvrte jedi bodo manj škodljive, če pri
obdelavi uporabljamo samo čisto rastlinsko olje ali mast - najprimernejša delovna temperatura je do 180° C - pred cvrenjem živilo osušimo, odstranimo odvečno moko, drobtine in podobno, svežega olja ne dolivamo med že uporabljeno in olje vedno zamenjamo, ko postane gosto, temno in neprijetnega vonja. Prežganega olja ne zlivamo v kuhinjske odtoke, pa tudi za prehrano živali ni primerno.
Po stari navadi mora za pustne dni, to je od debelega četrtka do pustnega torka, biti na mizi svinjina in z njo mnogo mastnega, na primer ocvirkovka, špehovka, flancati, krofi in še kaj. Ob poznavanju varovalne prehrane je prav, da je tudi pust le zmerno mastnih ust. Za pripravo PUSTNIH KROFOV potrebujemo 1 kg bele moke, 4 dag kvasa, 4 jajca, 6 žlic kisle smetane, 5 dag sladkorja, sol, mleko, marelično marmelado, olje za cvrenje in sladkorno moko za posipanje. Vse sestavine z vzhajanim kvasom stepemo v testo, da se loči od posode. Stepamo na drobno! Vzhajano testo zvrnemo na pomokano podlago in ga razvaljamo za centimeter na debelo. Z modelčkom izrežemo kroge in jih pustimo, da vzhajajo. V primerno vroče olje jih polagamo z gornjo plastjo, jih po treh minutah obrnemo in ocvremo še na drugi strani. Ko se nekoliko ohladijo, jim vbrizgamo razredčeno marelično marmelado in posujemo s sladkorjem v prahu.
(J) kmetijsko svetovanje
Izberimo ustrezno podlago trte
Kadar se odločimo za obnovo ali nov vinograd, se posvetujmo s strokovnjakom
Konec 19. stoletja se je tudi v naših krajih pojavila trtna uš in z malo izjemami v kratkem času uničila vse vinograde žlahtne trte na lastnih koreninah. Cepljenje evropske žlahtne trte na odporno ameriško trto kot podlago je pomenilo izhod iz zgodovinske katastrofe.
Lastnosti podlag, ki jih moramo upoštevati, so: odpornost proti boleznim in škodljivcem, skladnost podlage in cepiča, prilagodljivost rastišču, vpliv na dozorevanje lesa in grozdja, vpliv na rast in bujnost. Da bi podlaga najbolj ustrezala tem zahtevam, so vzgojili različne križance ameriških vrst. Uradni sortiment za Slovenijo zajema obsežen izbor ameriških podlag, kijih lahko uporabimo pri pridelovanju cepljenk, vendar je število podlag v praksi veliko manjše.
Značilnosti najpogosteje uporabljanih podlag pri nas križanci vrst Vitis berlandieri x Vilis rinaria: 'Kober 5 BB’: razširjena je zaradi svoje adaptacije na različna tla in skladnost z večino naših sort vinske trte. Močno vpliva na bujnost cepljene trte, je občutljiva za sušo in srednje občutljiva za pomanjkanje kalija in magnezija. Trte na tej podlagi imajo več znakov sušenja pecljevine, pri poznih sortah zavlačuje dozorevanje. ‘Teleki SO 4': je razširjena zaradi pozitivne lastnosti pri cepljenju, v vinogradu vpliva na ranejše dozorevanje lesa in grozdja vinske trte. Je primerna za srednje vlažna in propustna tla, je manj odporna proti suši. Občutljiva je za antagonizem med kalijerh, magnezijem in kalcijem. Povečuje razširjenost bolezni sušenja pecljevine in se dobro sklada z mnogimi sortami. ‘Teleki 5 C’: je bila vzgojena iz enega trsa, kar pomeni, daje v bistvu klon. Ugodno vpliva na ranejše dozorevanje lesa in grozdja, in se priporoča za pozne sorte. Sorte vinske trte, cepljene na to podlago, kažejo več znakov sušenja pecljevine. 'VI M': dobro prenaša različna tla razen močno peščenih in kamnitih. Ima mnoge lastnosti kot podlaga 'Kober 5 BB', le da so trte na tej podlagi še bolj izenačene v rasti. ‘Binova’: priporoča se pri obnovi na lokacijah, kjer je že bil vinograd, ker dobro prenašg utrujenost tal. Je nekoliko bujnejše rasti kot podlaga 'Teleki SO 4', kar mnogi štejejo za negativno lastnost. Pri bujnejših sortah vinske trte zmanjšuje osipanje. Pospešuje dozorevanje lesa in grozdja sort vinske trte. Odporna je proti klorozi.
Križanci vrst Vilis berlandieri x Vitis rupestris 'Paulsen 1103': povzroča zelo bujno rast trte, cepljene na tej podlagi. Prenese do 20 % fiziološko aktivnega apna v tleh. Dobro prenaša sušo kot tudi vlago. Je primerna za ilovnata in tudi zbita tla. Dobro prenaša pomanjkanje magnezija. Trte, cepljene na tej podlagi, kažejo manj znakov sušenja pecljevine. Je odporna proti trtni uši in nematodam. Skladnost z evropsko žlahtno trto je dobra, pospešuje dozorevanje, zato je primerna za pozne sorte. V zadnjem času je zaradi vse pogostejših sušnih let čutiti večje povpraševanje po tej podlagi.
Sedaj je čas, ko se odločamo za nakup cepljenk, žal lahko izbiramo le med določenim sadilnim materialom. Kadar se odločimo za obnovo ali napravo novega vinograda, pa je nujno, da se posvetujemo s strokovnjakom.
DAMIJAN VRTIN, KSS Črnomelj
Lovci čistijo tudi letos
V Kranju 3. slovenski sejem lova, ribolova, turizma in prostega časa - Slovenija gostiteljica lovskega vrha
■■HM
Karmen Župevec ob enem njej najljubših akvarelov.
Horizonti obmorskih bogov
Prva samostojna razstava Karmen Župevec
NOVO MESTO - Razstavišče v kavabaru Pri slonu je vpisalo še eno novo ime na novomeško likovno prizorišče. V soboto, 17. februarja, zvečer so tu odprli prvo samostojno slikarsko razstavo novomeške likovne ustvarjalke Karmen Župevec. Otvoritev sta popestrila kantavtor Tomaž Pengov in pantomimičarka Petra Markovič.
Novomeščanka se s slikanjem ukvarja kot likovni samorastnik vse od srednje oblikovalske šole, ki jo je obiskovala tri leta v Ljubljani, kar je njena edina formalna likovna izobrazba. Najraje dela v akrilu z lopatko, blizu pa staji tudi akvarel in risba.
Na razstavi Pri slonu se predstavlja z izborom akvarelov, naslovljenih s skupnim naslovom Horizonti obmorskih bogov. Nastali so v obdobju zadnjih treh let med počitnikovanjem na dalmatinskih otokih in ker gre za avtorico, ki je zavezana predmetnemu slikarstvu, je kraj nastanka hkrati tudi opredelitev vsebine oziroma motivov razstavljenih slik. Gre za realistične, poudarjeno kolorirane podobe obmorske krajine, morske obale, sončnega zahoda nad morjem, oljk in naselij, vendar pa so akvareli zavezani realističnemu upodabljanju le na videz, kot trdi umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič, saj Karmen Župevec “različne elemente, ubrane na klasično temo obmorskega pejsaža, sestavlja v razpoloženjske, včasih tudi fantazijsko učinkujoče celote, v katerih je mnogo zgodb in skrivnostne nedorečenosti".
MiM
Grmsko srečanje
NOVO MESTO - Osnovna šola Grm vabi v ponedeljek, 26. februarja, ob šestih zvečer v šolsko avlo na tradicionalno kulturno prireditev Grmsko srečanje. Gost prireditve bo igralec Pavle Ravnohrib, v kulturnem programu pa bodo nastopili šolski igralci in pevci.
Cigan baron
KRŠKO - V petek. 23. februarja, bosta ob osmih zvečer v Kulturnem domu gostovala Opera in balet SNG Ljubljana s priljubljeno Straussovo opereto v treh dejanjih Cigan baron. Predstava je za modri abonma in izven.
Lara Baruca v LokalPatriotu
NOVO MESTO - Jutri, 23. februarja, bo ob devetih zvečer v klubu LokalPatriot nastopila pevka Lara Baruca s svojim bendom. Pevka, ki sodi med kvalitetnejše slovenske izvajalce, bo predstavila skladbe s plošč Odhajam in Kar ne piše.
10
VELIKE BRUSNICE - Ženski pevski zbor Gospodična, ki deluje v okrilju Turističnega društva Aza-lea in je dobil ime po znameniti Trdinovi gorjanski bajki, ta mesec slavi mali jubilej, petletnico delovanja. V tem kratkem času je zbor pod vodstvom Romane Križman razvil pester pevski program in napredoval med boljše dolenjske pevske zbore, kar so potrdili z lans-
V	muzeju zmanjkuje potrpljenja
V	Belokranjskem muzeju v Metliki, ki bo 1. maja praznoval 50-letnico obstoja, so razočarani nad šlampasto obnovo gradu - Streha pušča - Prve zbirke na ogled spomladi
Nastop ženskega pevskega zbora Gospodična na jubilejnem koncertu.
Petletnica “gospodičen”
Ženski pevski zbor Gospodična slavi pet let petja -Slavnostni koncert v brusniški osnovni šoli
METLIKA - Maja lani so v Metliki srečni svečano odpirali prenovljen grad, v katerem domuje Belokranjski muzej. A sreča je bila kratkotrajna, kajti obnove nikakor noče biti konec, in kot je na tiskovni konferenci pred tednom dni povedala direktorica muzeja Andreja Brancelj Bednaršek, so
že vsega naveličani.
Muzejske zbirke so še po skoraj dveh letih, kar je muzej zaprt, v depojih in arhivi v škatlah. Najbolj pa se bojijo, kako bo z obiskom, če še nekaj časa ne bodo odprli vrat, saj so imeli zadnja leta po 16 tisoč obiskovalcev na leto, kar je za tovrsten muzej veliko. “Vzrokov, da je muzej še vedno zaprt, je veliko, največji pa, daje bila med gradnjo narejena nepričakovana škoda in s tem tudi dodatna dela, ki so ostala nedokončana, ker je šlo ljubljansko podjetje Gipos v stečaj. Poleg 127 milijonov tolarjev, ki sta jih vsaka pol prispevali občina in država, je ministrstvo za kulturo primaknilo dodatnih 7,5 milijona tolarjev za zamenjavo parketa in stavbnega pohištva v prvem nadstropju. Mi pa smo vložili v grajske zidove vse, kar nam je uspelo v zadnjih letih privarčevati za dejavnost,” je pojasnila direktorica.
Andreja Brancelj Bednaršek
Vendar v muzeju obljubljajo, da bodo spomladi odprli za obiskovalce vsaj arheološko zbirko in
pred leti prenovljeno zbirko novejše zgodovine, kiju bodo dostavili z najmanjšimi stroški. Etnološko Zbirko, s katero se muzej identificira, in kulturno-zgodovinsko zbirko pa želijo obnoviti, kar bi veljalo 12 milijonov tolarjev, a morajo počakati na sprejem državnega proračuna. Če bodo denar dobili, bosta zbirki na ogled konec leta, likovno zbirko pa bodo izločili iz stalne razstave ter jo postavili na doslej neizkoriščenem podstrešju, kjer bo polovica prostora namenjena razstavam, ostalo pa arhivu in depojem.
V jubilejnem letu pripravljajo v Belokranjskem muzeju tudi vrsto prireditev: premiero filma “Bela krajina v sliki in času”, odprtje več razstav ter L maja, na rojstni dan muzeja, odkritje spominske plošče prof. Jožetu Dularju na njegovi hiši v Metliki, svečano akademijo ob 50-letnici muzeja in izid publikacije.
M. B.-J.
Pripovedi avtoportretov
V razstavišču frančiškanskega samostana v Novem mesto so odprli razstavo avtoportretov Krištofa Zupeta
ko uvrstitvijo na medobmočno pevsko revijo. Jubilej so podgorske “gospodične” počastile z dobro obiskanim slavnostnim koncertom v petek, 16. februarja, zvečer v osnovni šoli Brusnice.
Da bi pokazale, kaj vse znajo in kako široka so njihova pevska obzorja, so koncert razdelile na tri sklope. V prvem so odpele sedem priredb slovenskih narodnih pesmi, v drugem zahtevnejše umetne zborovske pesmi, v tretjem pa zborovske priredbe iz popularne glasbe, pri katerih jim je priskočil na pomoč instrumentalni kvartet profesorjev novomeške glasbene šole. Premore med zborovskimi nastopi sta zapolnili učenki Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta, mladi flavtistki Rafaela Križman in Pia Hočevar, ki sta zaigrali ob klavirski spremljavi Cvetke Kram-pelj oziroma Petre Slak. Na koncu koncerta so jubilantkam čestitali predstavniki različnih organizacij in drugih pevskih zborov, Grajski fantje in Moški pevski zbor Ru-perčvrh pa so “gospodičnam” voščili kar s pesmijo.
MiM
Oddelek za odrasle že dela
NOVO MESTO - V torek, 20. februarja, je Knjižnica Mirana Jarca ponovno odprla vrata oddelka za odrasle, ki seje z Jenkove ulice preselil v novi prizidek. Vhod je s pešpoti k sodišču ob spominskem vrtu. Študijski oddelek bo odprt ob slovesni otvoritvi novega prizidka v začetku marca.
Za pestrejše zimske počitnice
NOVO MESTO - Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je med zimskimi šolskimi počitnicami pripravila likovno in gledališko delavnico, ure pravljic in lutkovni predstavi za otroke. Obe delavnici sta se začeli v ponedeljek in bosta potekali do petka v likovnem ateljeju oziroma gledališki sobi Kulturnega centra Janeza Trdine, za najmlajše pa bodo danes, 22. februarja, ob petih popoldan učenci osnovne šole Dolenjske Toplice uprizorili Mojco Pokrajcu-ljo, jutri, 23. februarja, pa ob 11. in
16.	uri lutkovna skupina Taus Teater igrico Gorjanski škrati. Vse predstave bodo v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine.
Zaključna prireditev
NOVO MESTO - Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti bo pripravilo v sredo, 28. februarja, ob petih popoldan v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine zaključno prireditev trimesečne likovne slikarnice in lutkovne ustvarjalnice, na kateri bodo prikazali, kaj so v delavnicah ustvarili.
Srečanje mladih literatov
Revija Mentor razpisuje natečaj za 29. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije, na katerem lahko sodelujejo avtorji, stari nad 15 let, ki še niso izdali knjige. Prozo (do 10 strani) in poezijo (do 15 pesmi) ali dramska besedila morajo poslati v treh izvodih do 10. marca na naslov Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana. Najboljšemu avtorju bodo izdali knjigo.
Arheolog Dolenjskega muzeja Borut Križ je čestital avtorici razstave Klari Buršič Matjašič. Na sliki sta še direktorja Arheološkega muzeja Istre Željko Ujčič in Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj.
Iz istrske prazgodovine
V Dolenjskem muzeju so odprli arheološko razstavo o istrskem prazgodovinskem naselju Monkodonja
NOVO MESTO - V mali dvorani Dolenjskega fnuzeja je od prejšnjega petka, 16. februarja, na ogled zanimiva arheološka razstava, na kateri so predstavljene izkopanine iz bronastodobnega naselja na vzpetini Monkodonja blizu Poreča. Razstavo so pripravili v Arheološkem muzeju Istre v Pulju, njen tehnično zahtevni prenos v Novo mesto pa ne pomeni le nadaljnje krepitve kulturne izmenjave s sosednjo državo, ampak je še toliko bolj upravičen, ker ima prav arheologija v dolenjski metropoli zaradi izjemnih prazgodovinskih najdišč pomembno mesto. Iz Novega mesta se bo razstava selila še v druga slovenska mesta.
Na otvoritvi, ki jo je popestril z istrsko glasbo Dario Marušič, so o pomenu razstave in sodelovanja med obema muzejema govorili direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, predstavnika slovenskega in hrvaškega ministrstva za kulturo Ciril Baškovič in Branka Šulc ter avtorica razstave Klara Buršič Matjašič.
Prazgodovinsko gradišče Monkodonja, kije bilo obljudeno v času od 1600 do 1300 pr. n. š., nato pa je bilo iz doslej še neznanega vzroka popolnoma in za vedno opuščeno, je prvi sistematično raziskal v petdesetih letih prejšnjega stoletja Boris Bačič. Po več desetletjih je najdišče ponovno zbudilo radovednost stroke in od leta 1997 so na njem potekale nove raziskave mednarodne arheološke skupine. Prazgodovinska naselbina je bila tako znova “odkrita", zato je razstava o tem najdišču dobila naziv Monkodonja - znova odkrito gradbišče. Razstava poskuša z velikimi barvnimi fotografijami, grafičnimi prikazi, jedrnatimi besedili, predvsem pa seveda z restavriranimi najdbami, med katerimi prevladujejo keramika in koščeni izdelki, na oblikovno zanimiv način prikazati življenje in materialno kulturo pradavnega ljudstva, kije bivalo v Istri pred več kot tremi tisočletji in
pol. Gradišče s preprostimi kamnitimi hišami je bilo obdano s koncentričnimi obzidji in zidovi. Njegovi prebivalci so se preživljali z nabiralništvom, lovom, živinorejo in tudi s poljedelstvom, kar dokazujejo kamnite žrmlje. Vse, kar so potrebovali, so si zvečine izdelali kar sami.
M. MARKELJ
NOVO MESTO - Slikar Krištof Zupet je kar dober znanec novomeških ljubiteljev likovne umetnosti, saj je imel v dolenjski metropoli že tri razstave, med tukajšnjimi ustvarjalci pa ima tudi več znancev, zato ne čudi odločitev, da tudi v Novem mestu predstavi večji izbor del iz svoje najnovejše razstave Avtoportreti. Razstavo, na kateri so na ogled avtoportreti iz obdobja skoraj štiridesetih let, so odprli v soboto, 17. februarja, zvečer v razstavišču knjižnice frančiškanskega samostana. Po uvodnih be: sedah p. Felicijana Pevca je na otvoritvi avtorja in njegovo razstavo predstavil dr. Bogdan Jurkov-šek.
V pestrem Zupetovem slikarskem opusu prav avtoportret zavzema posebno mesto. Slikar se vedno znova vrača k samoupodab-Ijanju, ki mu omogoča, kot pravi dr. Jurkovšek, “komuniciranje s podzavestjo in s tem vpogled v lastno duševno stanje”. Zupetovi avtoportreti so zatorej podobni dnevniškim zapisom, v katerih brez olepševanja na odkrit in pošten način razgalja sebe, svoje misli, blodnje in soočanja s sodobniki. Mnoge od slikarjevih lastnih podob so nasli-
Krištof Zupet na svoji novomeški razstavi.
kane na nenavadnih formatih platna, papirja ali lesonita in postavljene zunaj vsake simetrije. Telesna podobnost in klasična likovna obdelava sta pomaknjeni v drugi plan, bolj poudarjeni sta le v zgodnjih avtoportretih, kasneje pa se slikar prepušča navdihu trenutka in pogleda vase, ki mu ne dovoljuje dodelovanja ali včasih celo dokončanja slike. Tako mnogi Zupetovi avtoportreti dajejo z neposlikano belino platna vtis nedokončanosti.
MiM
Tuljenje slovenskega trenutka
Založba Mondena je pripravila prvega v nizu Adamičevih večerov - Predstavitev dveh pesniških zbirk Iva Frbežarja ■ Gosta Neža Maurer in Kristijan Muck
GROSUPLJE - Založba Mondena, ki vztraja na slovenskem knjižnem trgu kot ena redkih slovenskih založb z osnovnim programom izdajanja izvirnih slovenskih leposlovnih del, je začela s kulturnimi prireditvami, imenovanimi po pisatelju Louisu Adamiču “Adamičevi večeri”, da bi z njimi spodbudila zanimanje za izvirno leposlovje, promovirala svoje knjižne izdaje in obogatila kulturno dogajanje na Dolenjskem. Prvi Adamičev večer je bil v četrtek, 15. februarja, v Penzionu Podržaj, ki bo poslej redno prizorišče teh dogodkov.
Pred velikim številom poslušalcev je Ivo Frbežar v sodelovanju z vodjem prireditve Jeanom Frbežar-jem in gostoma, pesnico Nežo Maurer ter Kristijanom Muckom, igralcem, pesnikom, esejistom in profesorjem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo,
predstavil svoji zadnji pesniški zbirki: Brinove jagode, ki so izšle lani, in Stoji gorilna pisana ali za/ nos, ki je beli dan ugledala prejšnji teden. Gosta sta prebrala tudi nekaj svojih pesmi, k pestrosti več kot dve uri dolgega večera pa je pripomogel še kitarski in pevski
Prvi Adamičev večer so oblikovali (na sliki od leve) Jean Frbežar. Ivo Frbežar, Neža Maurer in Kristijan Muck.
duo Ringo v sestavi Matej Košir in Jernej Zoran.
Z odločitvijo, da obe pesniški zbirki, ki sta po poetiki in vsebini precej različni, predstavi hkrati, je Ivo Frbežar dodatno poudaril posebnost svoje najnovejše zbirke. Če je v Brinovih jagodah kot pesnik še močno zavezan pesniškemu izrazu, kije bolj hermetičen kot ne. po formi pa precej strog, saj se spogleduje z japonskim haikujem, seveda primerno “poslovenjenim", pa v najnovejši knjigi sestopa iz slonokoščenih stolpov visoke poezije na trdna vsakdanja tla in v preprostem, mestoma celo grobem vsakdanjem jeziku, angažirano zastavi pero za oris sedanjega slovenskega trenutka. Pisec spremne besede Vinko Moderndorfer je zapisal, da “pesnik, spremlja slovenski svet s kritičnim očesom, vendar kljub vsemu njegova pesem ni poceni angažirana, ni za vsako ceno aktualistična", ter dodaja, da s to zbirko Frbežar “odpira novo stran slovenske poezije", ko nadaljuje tradicijo slovenske socialne lirike, primerno sedanjim časom. V analogiji z legendarno pesniško zbirko ameriškega poeta Allena Ginsberga Tuljenje zasluži Frbe-žarjeva zaradi podobne energije in pesniške moči oznako tuljenje slovenskega trenutka.
M. MARKELJ
KAJ POČNEJO ZAPORNIKI NA DOBU?
Delu dajejo težo in motivacijo pogostejši izhodi
Pijan bežal pred policisti
METLIKA - 16. februarja zvečer so policisti pri Metliki skušali ustaviti 20-letnega J. H. iz okolice Semiča, pa se ta raje s pospešeno hitrostjo odpeljal proti Novemu mestu. Policistom je poskus uspel šele z modro lučjo in zvočnimi signali. Voznik je peljal pijan, saj je napihal 1,98 promila alkohola, potekla pa mu je tudi veljavnost prometnega dovoljenja. Ker prepovedi nadaljnje vožnje ni upošteval, so ga znova ustavili v bližini deponije Bočka in ga pridržali do iztrez-nitve. Čaka ga srečanje s sodnikom za prekrške.
Mnogokrat slišimo, da se imajo obsojenci v zaporih čisto dobro in jim ni nič hudega, saj imajo vse, kar potrebujejo za življenje. Prav gotovo, da življenje za rešetkami za vsakogar pomeni dodatno hudo duševno stisko, toda ko se sprijaznijo s kaznijo, lahko v zaporu, če to le želijo, marsikaj pridobijo, saj tam lahko delajo in se tudi izobražujejo.
dežurni
poročajo
BATERIJSKI VRTALNIK - Na Valentinovo neznanca nista našla pametnejšega dela, kot da sta v Rozmanovi ulici v Novem mestu v trgovini Hobi - KZ Krka ukradla 86 tisoč tolarjev vreden baterijski vrtalnik.
NAŠLI SAMOKRES - Istega dne so na potniškem vlaku, ki vozi na relaciji Zidani most - Dobova, našli plinski samokres znamke Perfekta, kal. 8 mm. V njem je bilo pet nabojev.
NA KROMPIR IN ZELJE - Med 11. in 18. februarjem je neznanec v Benečiji vlomil v stanovanjsko hišo, v kleti ukradel krompir in zelje, nato pa odšel v kuhinjo in si vse to skuhal, pojedel ter popil nekaj pijače. Lastnici J. B. je ukradel tudi nekaj oblačil, a jih je med potjo odvrgel.
HARMONIKAR - Lastniku F. S. s Sel pri Šumberku je nekdo prejšnji konec tedna ukradel 150 tisoč tolarjev vredno harmoniko.
PRIŠEL PO GORIVO - Na Brezovici pri Semiču je lastniku M. K. iz Butoraja nekdo v kamnolomu med 16. in 18. februarjem iztočil 200 litrov goriva. Očitno je tat pravočasno predvideval podražitev.
OB OKRASNE POKROVE - 18. februarja zvečer je neznanec na parkirnem prostoru v Štefanu pri Trebnjem s koles osebnega avta znamke Renault Tvvingo ukradel okrasne pokrove, vredne 28 tisoč tolarjev.
STRASTNA KADILCA - Kako drugače reči dvema neznancema (morda gre za isto osebo), ki sta v noči na 19. februar vlomila v trgovini na Senovem in ukradla večje število zavojčkov cigaret? Prvi je iz trgovine Konzum Senovem odnesel cigaret za 450 tisoč tolaijev, drugi pa iz Mercatorja Dolenjska 580 cigaret različnih znamk v vrednosti 165 tisoč tolarjev.
“Vse je prostovoljno. Po novem zakonu, kije bil sprejet aprila lani, delo ni več obvezno. Kdor želi kaj početi, se trudimo, da mu najdemo kar najprimernejše delo, ostalih pa ne moremo siliti. Sicer pa so redki, ki nočejo delati, saj jim tako čas še počasneje mineva,“ je povedal upravnik Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob Jože Podržaj. Na dan mojega obiska je poležavalo devet zapornikov. Izjema so seveda bolni ali upokojenci. Izdelujejo gasilsko opremo
Večina zavodske dejavnosti poteka v okviru gospodarske enote Pohorje Mirna, ki deluje od leta 1963, ko je bila proizvodnja priseljena iz Maribora. Gre za sodobno zasnovano kovinskopredelovalno proizvodnjo, katere glavni proizvod je gasilska oprema (vezi, spojke, ročniki, hidranti itd.), ki jo večino izvažajo v tujino. Organizirane so vse poslovne funkcije od razvoja, trženja, financiranja in proizvodnje do kontrole kakovosti. Prav na slednjo so lahko ponosni, saj so leta 1999 prejeli certifikat kakovosti ISO 9001. “V svetovnem merilu je ta certifikat v okviru zavoda -zapora dobila naša tovarna prva, na kar smo še posebej ponosni," je povedal Podržaj. V Pohorju dela na dan okrog 180 zapornikov v treh izmenah, vsi dobijo tudi plačo, ali “kot rečemo mi, nagrado za delo, kije okrog 18 do 20 tisoč na mesec. Za ta denar si lahko kaj privoščijo, mnogi pa del pošiljajo tudi svojim domačim."
Tudi kmetujejo
Od ustanovitve zavoda do reorganizacije gospodarske enote v letih 1979/1980 je bila znotraj gospodarske enote pomembno zastopana tudi lesnopredelovalna industrija, poznana po otroškem pohištvu (zibelke, posteljice, stajice). Sicer pa med gospodarsko dejavnost zavoda na Dobu spada tudi kmetijska proizvodnja na okrog 300 hektarih kmetijskih površin. Najpomembnejša je živinoreja (pitanje govedi), poljedelstvo pa je usmerjeno predvsem v predelavo krme.
Obsojenci so zaposleni tudi pri t.i. hišnih delih v kuhinji, pekarni (slavni zaporniški kruh!), pralnici in pri vzdrževalnih delih, čiščenju okolice, vrtnarjenju itd. Mogoče so tudi razne t.i. terapevtske dejavnosti, kjer gre za preprosta montažer-ska dela.
Poskrbljeno za izobraževanje
Obsojenci se v zavodu lahko izobražujejo na drugi stopnji osnovne šole (od 5. do 8. razreda) ali se poklicno usposabljajo s tečajnimi oblikami, ki jih v zaporu organizirajo različne zunanje izobraževalne ustanove. Posamezniki se lahko izobražujejo tudi zunaj, na primer v srednji šoli ali na fakulteti. Na nivoju zavoda so organizirane tudi različne dejavnosti v pro-
stem času: kulturne filmske in video projekcije, obiskovanje knjižnice, branje časopisov, gostovanja različnih skupin, glasbena skupina, športno-rekreativne dejavnosti med vsakodnevnim bivanjem na svežem zraku, športna tekmovanja, slikarske, kiparske, pletilske in tapiserijske dejavnosti,...
Obiski duhovnikov Poskrbljeno je za duhovno oskrbo obsojencev, za kar je pooblaščen župnik župnijskega urada Šentrupert, ki najmanj dvakrat letno v zavodu mašuje - ponavadi je to za božič in veliko noč - in tudi sicer skrbi za duhovne potrebe posameznih obsojencev. Te lahko obiskujejo tudi duhovniki iz njihovih župnij, če to želijo. Najmanj enkrat
tedensko prihajajo tudi Jehovove priče in evangeličani, občasno pa tudi adventisti.'Zadnje čase so svoje verske aktivnosti med obsojenci začeli izvajati tudi predstavniki islamske skupnosti v Sloveniji.
Ker si v zaporu ne zatiskajo oči pred problemi zasvojenosti, imajo organizirano tudi obravnavo odvisnosti. Pod supervizorskim spremljanjem psihiatrinje jo izvajata dva terapevta, praviloma v skupinski obliki, lahko pa tudi individualno. Gre seveda za obsojence z izrečenim varnostnim ukrepom obveznega zdravljenja alkoholizma in tiste, pri katerih se ugotovi prekomerno uživanje alkohola ali težave z drogami. Zapori na Dobu imajo tudi lastno zdravstveno službo v splošni, zobozdravstveni in psihiatrični ambulanti.
Nagrada - več izhodov
“Čeprav delo v zaporu ni več obvezno, pa so redki tisti, ki noče-
jo delati. Pogoji pridobivanja izhodov dajejo namreč delu posebno težo in motivacijo," je povedal upravnik Podržaj. S prizadevnostjo pri delu, spoštovanjem hišnega reda in opravljanjem nalog v individualnem programu si namreč obsojenci zaprtega dela zavoda lahko pridobijo ugodnosti enega prostega izhoda mesečno, praviloma od petka do nedelje, obsojenci Polodprtega oddelka Slovenska vas do tri proste izhode mesečno, obsojenci Odprtega oddelka Slovenska vas pa do štiri proste izhode. Kdor želi, lahko del odobrenega obiska preživi s partnerko brez nadzora v garsonjeri. Od aprila leta 1998 lahko obsojenci koristijo tudi obisk preko noči (tudi z družino) v posebnih, za to namenjenih prostorih (sobota zvečer do nedelje zjutraj). Zapornikom veliko pomenijo tudi obiski svojcev, ki so ob sredah in sobotah. Na prošnjo obsojenca lahko oddelčna strokovna skupina obiske tudi podaljša preko zakonsko zagotovljenega minimuma.
Kdor želi in ima voljo, lahko čas v zaporu dobro izkoristi tako za študij kot delo. In ker so s tem povezane razne ugodnosti, to mnogi zaporniki tudi storijo.
LIDIJA MURN
GOSPODARSKA ENOTA POHORJE - Ograjeni prostor najstarejšega slovenskega zapora na Dobu meri okrog 90 tisoč kvadratnih metrov in se deli na industrijski in bivalni del zavoda. Na sliki je gospodarska enota Pohorje, kjer v treh izmenah vsak dan dela okrog 180 obsojencev. (Foto: L. M.)
Vodil štiri Kitajke
SUHOR - 45-letni Ljubljančan B. H. je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo. 13. februarja okrog 18. ure je namreč v bližini Zagreba od neznanca prevzel štiri Kitajke in jih na območju Metlike ilegalno prepeljal preko državne meje. Policisti so osumljenega voznika izsledili med kontrolo prometa v Suhorju. Sledi kazenska ovadba.
SMETJE NAŠE VSAKDANJE - Lepo, prej pomladno kot zimsko vreme zvabi marsikoga na daljši ali krajši izlet v naravo, med travnike, polja in v gozd, da se malo pregiblje in se hkrati naužije krajinskih lepot, ki jih na Dolenjskem ne manjka. A s sprehoda se človek ne vrne vedno najboljše volje. Na vse preveč očitnih znamenj nemarnega odnosa do okolja naleti sprehajalec, naj gre za številna.divja smetišča, kot je to na sliki, posneti v gozdu pri Sv. Roku nad Novim mestom, ali na razmetano drobno smetje od plastenk do cigaretnih škatlic, kijih nekateri odmetujejo, kjer se jim zdi. To "kozmetično" onesnaževanje je morda res povsem neškodljivo za okolje, a zgovorno priča o nemarnem odnosu, ki pa botruje zares škodljivemu ravnanju. (Foto: M. Markelj)
Prehiteval, čeprav ne bi smel
Na drugo stran ceste
POSAVJE, TEŽKA VODA -Tudi pretekli teden ni minil brez prometnih nesreč. 16. februarja se je 23-letni G. S. iz okolice Sevnice peljal z osebnim avtom po glavni cesti iz smeri Vrhovega proti Krškemu. Izven naselja Gornje Pijavsko je zapeljal na nasprotno stran ravno takrat, ko je pravilno pripeljala 26-letna voznica osebnega avta A. Z. iz okolice Brežic. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se oba voznika hudo ranila, sopotnica S. J. v vozilu A. Z. pa je dobila lažje poškodbe. Vsem so zdravniško pomoč nudili v brežiški bolnišnici. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni okrog dva milijona 900 tisoč tolarjev.
Nepravilno prehitevanje pa je bilo razlog naslednji nesreči, ki se je 17. februarja zgodila na regionalni cesti med Malim Kamnom in Brestanico. Na Senovem je 20-let-ni F. K. iz okolice Krškega nameraval prehiteti pred seboj vozeči vozili, kljub temu, da je 43-letna voznica osebnega avta iz Krškega pravočasno s smernim kazalcem nakazala, da bo v križišču zavila v levo. Prišlo je do trčenja, v katerem se je voznica hudo ranila; pomoč so ji nudili v brežiški bolnišnici.
41-letni Anglež C. C. se je 18. februarja z avtom peljal iz Novega mesta proti Metliki. Pri Težki vodi je zapeljal v levo ravno takrat, ko gaje začel prehitevati 21-letni voz-' nik osebnega avta S. S. iz Dolnje Težke vode. S. S. je pri umikanju oplazil blatnik osebnega avta C. C. in zadel količek ob vozišču. V nesreči seje S. S. hudo ranil in so mu pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
Naboj priletel v vrata
ŠKRJANCE PRI NOVEM MESTU - 11. februarja popoldne seje J. P. iz Novega mesta peljal z osebnim avtom po regionalni cesti Stranska vas - Škrjance. Pred naseljem je neznanec izstrelil naboj, ki je priletel v prednja desna vrata avta. Na srečo ni bil nihče poškodovan, nastala pa je manjša premoženjska škoda. Policisti primer še raziskujejo.
Alkohol naredil svoje
ČRNOMELJ - 14. februarja ob 22. 30 so policisti do iztreznitve pridržali vinjena 18-letnega D. K. in 23-letnega A. R. iz Črnomlja, ker sta v gostinskem lokalu Hvana kršila javni red in mir. Seveda ju čaka srečanje s sodnikom za prekrške.
Šest en dan
POSAVJE - Policisti PU Krško so 15. februarja prijeli šest tujih državljanov, ki so ilegalno prestopili državno mejo med Hrvaško in Slovenijo. Vse kršitelje so po postopku vrnili na Hrvaško. Ravno tako se je 17. februarja zgodilo še s tremi tujci.
S traktorjem zdrsnil po strmini
SENOVO - 77-letni J. Š. iz okolice Senovega je 18. februarja dopoldne v gozdu nad vasjo Sedem spravljal drva. S kmetijskim traktorjem znamke IMT je hotel odpeljati drva domov. Ker zaradi terena ni mogel povleči drv na pot, se je s traktorjem odpeljal po gozdni poti nekaj metrov naprej, da bi na primernem mestu obrnil. Medtem je zdrsnil po gozdni strmini in traktor se je večkrat prevrnil. J. Š. je padel ven ter se hudo poškodoval. Zdravi se v brežiški bolnišnici.
po dolenjski deželi
•	POREZAL TRTE-Ob novicah na črnih kronikah človek včasih ne more verjeti, kaj vse je človek lahko sposoben storiti iz hudobije, nevoščljivosti, ali kdo bi vede! iz kakšnih razlogov. V času, kaše mnogi vinogradniki že z veseljem odpravljajo na svoje parcele, da bi opravili prva dela v vinogradu - rez trte, je 62-letni J. P, iz okolice Brežic doživel katastrofo: neznanec mu je v noči na 13. februar v Velikih Malencah v vinogradu najverjetneje s škarjami za trte porezal 245 gojenih trt in jih uničil. Škoda znaša okrog 500 tisoč tolarjev.
•	RAZSEKAL KABLE-Rezanje pa je očitno hobi še enemu neznancu, ki je med 19. januarjem in 7. februarjem v Šentjerneju iz ograjenega prostora nekdanjega podjetja Iskra, kjer ima novomeški Telekom Slovenije shranjene kolute s telefonskim kablom, ukradel kolute. Te je skotalil po bregu, kabel razsekal in ga odpeljal. Ukradel je več kol dva tisoč metrov različnih dimenzij telefonskega kabla in podjetje oškodoval za več kot tri milijone tolarjev.
Pridržali so ga
NOVO MESTO - 33-letni J. Š. iz okolice Trebnjega se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške, ker ni upošteval policijske prepovedi nadaljnje vožnje, saj je 18. februarja vozil vinjen - napihal je 0,84 promila alkohola. Ustaviti so ga morali še enkrat.
Audi ukraden
OBREŽJE - Policisti so 15. februarja na izstopu iz Slovenije pri kontroli 49-letnega voznika iz Belgije T.
C.	V. V. ugotovili, da vozi s ponarejenim prometnim dovoljenjem in da je bilo vozilo znamke Audi A4 (B) 8. februarja ukradeno v Belgiji. Sledi kazenska ovadba.
Ni ubogal policistov
KARTELJEVO - Prometna policijska patrulja je 30. januarja nekaj po polnoči na hitri cesti št. 1 kontrolirala ljubljanskega voznika M. L., ki je kljub znakom pijanosti odklonil preizkus alkoholiziranosti. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljnjo vožnjo, pa tega ni upošteval in so ga čez dobre pol ure znova zalotili pri vožnji. Ker je v vinjenem stanju nadaljeval prekršek, so ga policisti pridržali, srečal pa se bo tudi s sodnikom za prekrške.
Štirje ob dovoljenje
NOVO MESTO - V nedeljo, 18. februarja, je med 17. uro in 23.30 na območju PU Novo mesto potekala poostrena kontrola prometa. Policisti so ustavili 125 voznikov, od tega sojih 120 preizkusili z alkotestom. Štirje preizkusi so bili pozitivni in tem so začasno odvzeli vozniška dovoljenja. Na kraju prekrška so 15-im izdali plačilni nalog, pet pa sojih predlagali v postopek pri sodniku za prekrške.
Kaj je zame bonton
•	Spoštovanje do drugih ljudi in pravila obnašanja (Bruno)
•	Vljudno vedenje. (Matej)
•	Prijaznost do drugih. (Maruša)
•	Obnašanje pri pouku in med odmoru. Upoštevati bi ga morali vsi učenci. (Melita)
•	To je veda o lepem vedenju. (Tjaša)
DANIJELA BOSANČIČ, 6. d Novinarski krožek OŠ Brežice
Alkohol še prepogost sopotnik
Lani alkohol povzročil kar 144 prometnih nesreč v Posavju - Trajno odvzeli 106 vozniških dovoljenj - Akcije Promil tudi v prihodnje - Porast nesreč s pobegom
KRŠKO - Medtem ko sc je lani v Posavju zgodilo manj prometnih nesreč, se je povečalo število tistih s smrtnim izidom. Glede na to, da se je promet potnikov na tem področju močno povečal, seveda zaradi bližine državne meje in mejnih prehodov, to niti ni tako čudno. Od 21 žrtev so bile le tri tujci, ostalo pa naši državljani. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da je alkohol še pogostejši sopotnik kot lani.
Tako so 9. februarja policisti PU Krško med 20. uro in 3. uro izvajali poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov. Od 128 ustavljenih voznikov motornih vozil so zoper 75 odredili preizkus z alkotestom. 8 jih je vozilo pod vplivom alkohola, trije pa so preizkus in strokovni pregled odklonili. Največ - 2,69 promila - je napihal voznik na območju Brežic. Pri enem vozniku so opravili strokovni pregled v zvezi z mamili. Policisti so ugotovili še 17 drugih kršitev.
“Na območju Posavja je alkohol pereč problem, saj je bil v letu 2000 ta kot sekundarni vzrok ugotovljen v 144 primerih prometnih nesreč (leta 1999 pa v 135), oz. pri 12,4 odst. vseh povzročiteljev. Vinjeni vozniki so povzročili šest nesreč s smrtnim izidom, 45 s telesno poškodbo in 93 z materialno škodo. Zato bodo s podobnimi
Zlatko Pirš
akcijami policisti še nadaljevali," je povedal načelnik Uniformirane policije na PU Krško Zlatko Pirš.
Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je po ugotovitvah policistov lani bilo 1948 (1926) promet-
nih prekrškov, 106 (197) povzročiteljev je imelo v izdihanem zraku več kot 1,1 g/kg alkohola. Ugotovili so tudi 2255 (1986) prekrškov zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega izpita. Najpogostejši vzroki nesreč so še vedno nepravilna stran oz. smer vožnje (dobrih
• In kakšno je stanje alkoholiziranosti za lansko leto v slovenskem merilu? Policisti so odredili 146.042 alkotestov, od katerih je bilo 37.292 pozitivnih. Manj kot leto poprej je bilo kršiteljev cestnoprometnih predpisov, ki so imeli v krvi nad 1,5 g alkohola, teh je bilo dobrih deset tisoč. 2668 povzročiteljev nesreč je napihalo nad 1,1 promila alkohola. Policisti pa so začasno odvzeli 31.488 vozniških dovoljenj. Za polovico seje povečalo število strokovnih pregledov zaradi mamil in od 2175 je bilo 431 pozitivnih.
27 odstotkov), neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, neupoštevanje pravil o prednosti.
L. MURN
Popoldne si vedno vzamem nekaj časa zase. Skuham si kavo, se zleknem pred televizijo, prelistam revijo ali časopis ..., še najraje pa poklepetam. Sproščeno. Družabno. Neobvezno.
Z Vesno.
Novi naročniški paket.
Podrobnejše informacije dobite v vseh Mobitelovih centrih, brezplačno na telefonski številki 031 /041700 700 (Mobitelovi naročniki), 080 70 70 (ostali) In na naših spletnih straneh.
•Mobiteli Siemens C35i, kupljeni v naši akciji, ki bo trajala do odprodaje zalog, delujejo samo s SIM kartico omrežja Mobitel GSM (031 in 041).
SVOBODEN KOT RTIČA
Poleg prijetnega popoldanskega klepeta po nižjih cenah prinaša Vesna še vrsto drugih ugodnosti:
1.	WAP mobitel Siemens C35i za 19.900 SIT*, če za naročniški paket Vesna sklenete naročniško razmerje za vsaj 18 mesecev.
2.	Po naročilu brezplačno prejemanje tedenskega horoskopa prek SMS-a.
3.	Vesnino pesem na brezplačnem CD-ju ali dodaten pokrovček za baterijo, na katerem je vaš najljubši verz, moto, motiv, osebni podpis,...
4.	Možnost sklenitve do 4 družinskih bonusov.
Priključna taksa		2.350 SIT	
Mesečna naročnina		2.980 SIT	
Pogovori v Mobitelovih omrežjih v paketu Vesna			
7.00 -16.00	16.00 - 22.00	22.00 - 24.00 in 5.00 - 7.00 sob., ned. in prazniki ves dan	00.00 - 5.00
35 srt / min.	18 SIT / min.	14 SIT / min.	5 SIT / min.
Siemens C35I
za 19.900 SIT*
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
picami
hamburgerjem giricami pomfritom sladoledom ledeno kavo sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami.
® 07/ 33 21 878
Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
cestno podjetje novo mesto d.d.
družba za vzdrževanje in gradnjo cest
Novo mesto Ljubljanska 47
tel.:	07/3322-531
3321-723 faks: 07/3322-061 3323-502
ISO 9001 Q-329
po ugodnih cenah!
Možnost izdelave betona po predhodnem naročilu.
oa©Qa
POSEBNA PONUDBA:
za asfaltiranje dvorišč nudimo 3% popusta za gotovinsko plačilo!
TRGOVINA
Livada (bivša vojaška skladišča) tel.: 07/3321-186 (g. Blažič)
Cenjene kupce obveščamo, da:
•	smo vnovič pričeli proizvodnjo v kamnolomu Sv. Ana - Vrhpeč
•	imamo na zalogi kamen za zidanje
Posebna ponudba: z nakupom kamna za zidanje iz kamnoloma Sv. Ana - Vrhpeč lahko uveljavite 4% popusta za nakup betonov v Betonarni Livada (bivša vojaška skladišča).
H PFLEIDERER
NOVOTERM
Pfleiderer Novoterm, d.o.o.
Povhova 2 • 8000 Novo mesto • Slovenija e-mail: novoterm@novoterm.si
Uspešno, tržno naravnano podjetje, ki je vključeno v mednarodni koncem vabi k sodelovanju:
1.	Samostojnega komercialista za prodajo tehničnih izolacij Pogoji:
univerzitetna ali višja izobrazba strojne smeri aktivno znanje nemščine oz. angleščine poznavanje dela z računalnikom najmanj 3 leta delovnih izkušenj
2.	Kemijskega tehnologa Pogoji:
univerzitetna izobrazba kemijske smeri ali kemijska tehnologija aktivno znanje nemščine oz. angleščine poznavanje dela z računalnikom
3.	Strojnega tehnologa Pogoji:
univerzitetna izobrazba strojne smeri - lahko tudi pripravnik aktivno znanje nemščine oz. angleščine poznavanje dela z računalnikom
4.	Pripravnika za področje kontrolinga Pogoji:
univerzitetna ali višješolska izobrazba ekonomske smeri aktivno znanje nemščine
poznavanje dela z računalnikom v okolju Windows
Od vseh kandidatov pričakujemo: profesionalen odnos do dela komunikativnost ustvarjalnost in iznajdljivost vozniško dovoljenje B kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom 6 mesecev, razen pod točko 4, kjer bo sklenjeno delovno razmerje za čas pripravništva z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v petnajstih dneh na naslov: Pfleiderer Novoterm d.o.o, Kadrovska služba, Povhova 2,8000 Novo mesto
M . .  	—|— ,	AVTOMARKET_ jggdj^^Testnavozj|a <S35Ss£> ■	M. m	-mmm*	MPai Avtomarkei TRGOVINA	LEASING AvtomarkeT d.o.o., Dunajska c. 421, Ljubljana' Črnuče
HONDA po nižjih cenah	
	
SVINJSKO PlEČE
prekatno v	K) k*
1.299 SIT/kg
VINSKI KIS 1
129 SIT
PUSTNA KLOBASA
{KZ Krka)
599 SIT/kg
JABOLKA jonagold !	{KZ Krka,
99 SIT/kg
-
DEGUSTACIJA
izdelkov KZ Krka Samopostežba Dol. Toplice sobota 24. februar
KISLO ZELJE
129 SIT/kg
novo* Otvoritev:
Turbo Schuh, Nova mesto
EE. E. EOOl ob 8. uri

M '
a vse torbice in vso obl Velja le nekaj dni!
Odprto: po — pe 8.00 — 19.00 sobota 8.00 - 13.00
TUš&jfh
MODNO f/V UGODNO
PREKAJENA GOVEDINA
iKZ Krka!
1.119 SIT/kg
CAJNA SALAMA (MIP)
1.599 SIT/kg
Ponudba velja v trgovinah KZ Krka Novo mesto:
Novo mesto (Bršljin, Graben, Rozmanova ul.) / Mirna Peč”/ Dolenjske Toplice 7 Straža /
Brusnice / Škocjan / Stranska vas. Za mesne izdelke in sir pa tudi v mesnici na tržnici v Novem mestu in mesnici v Šentjerneju.
v Ponudba velja od 23.2. do 4.3.2001, oz. do razprodaje zalog. Cene veljajo za izdelke brez Vdekoracije in so v SIT. Fotografije so simbolne.
KZ Krka Z. O. O. Novo mesto
Rozmanova 10, Novo mesto; PE Trgovina in storitve

I Novo mesta, nasprat ljubljanska cesti
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST
— r
RUMENE STRANI
I N T F R
0 MARKETING



VlTARlJ
KRAJ UGOOJA IN SPROSTITVE /
Že tisočletja so znani blagodejni, zdravilni učinki toplote, ki so jih stare kulture izrabljale vsaka na svoj način. Tokrat vam predstavljamo izsledke dveh, ki sta v našem novem centru izdelam s prefinjenim občutkom in poznavanjem stanh obredov savnanja, ter z uporabo najmodernejše tehnologije.
Rimska savna (obnavljajoča kopel, od 25°C do 36°C)
Z razvojem rimske arhitekture so nastajala zdravilna središča, lahko bi jim rekli tudi "katedrale užitka". V njih m manjkalo toplih in hladnih vodnih kopeli, prostorov s toplim zrakom in seveda masažnih prostorov. Zal so ti načini savnanja z zatonom rimskega cesarstva zbledeli. Nekaj rimskega razkošja vam ponujamo v Šmarjeških Toplicah o Vitanju. Prostor je obdan s kamnitimi klopmi, v katerem vas topel zrak boža z vso svojo nežnostjo. Primeren je za mirno razmišljanje o sebi, pogovor s prijatelji, ali pa se predate poslušanju melodije, katero za vas igra voda. V rimski savni se vaše srce ne bo odzvalo z divjim razbijanjem, zato jo še posebej priporočamo tistim, ki šele nabirajo svoje izkušnje v savnah in po predhodnem pogovoru z zdravnikom tudi tistim, ki imajo blage srčne težave. Ljudje, ki redno obiskujejo savne, v ta prostor radi zavijejo zalo, ker v njem pripravijo telo na turško ali finsko savno. Čas v tem prostoru Vitarija ni omejen, tako daje vse odvisno le od vašega počutja. Turška savna (parna kopel, 50°C)
Kopel s paro je dobila ime po državi, iz katere se je razširila v zahodno Evropo, čeprav so podobne kopeli uporabljali tudi stan Grki, Rimljani in drugi narodi. Prav po vzoru teh starih kultur so se v Turčiji in drugih arabskih državah razvili hammami. Arabska beseda hammam pomeni ‘pregrinjalo toplote" in v teh dvorcih je duševno in telesno očiščevanje potekalo po petih stopnjah: obiskovalci so bili izpostavljeni parni kopeli, druga stopnja je bila živahna turška masaža, sledilo je čiščenje kože s posebnimi krtačami, miljenje in na koncu sproščanje. V Vitariju boste lahko doživeli turško parno kopel v savni Noe zvezdnih znamenj'. Že sam prostor vam pričara vzdušje zvezdnate noči, ko pa začutite še topel, vlažen zrak, obogaten z eteričnimi olji, odplavate v prijetne sanje in dvajset minut v hipu mine. Parna kopel pa ne samo vpliva pomirjujoče na vašo podzavest, ampak tudi razbremenjuje (sklepe, mišice, tetive,) vlaži, obnavlja kožo, masira in zdravi, tako da jo zdravniki priporočajo kol podporno terapijo pri zdravljenju astme, alergičnih obolenj, pri bronhitisu in številnih drugih obolenjih.
Vitarij - oazo miru smo v Šmarjeških Toplicah ustvarili zato, da boste v njej lahko začutili sami sebe, uživali v času, ki bo samo vaš, ali ga delili s tistimi, ki so vam ljubi.
*» rimska savna *r turška savna ** finska savna m solarij
m bioklimatski vrt * masažna bazena
Delovni čas: delavnik od 13. do 21. ure; sobota, nedelja, prazniki od I0, do 2I. ure.
Vsi, ki boste obiskali Vitarij v času od ponedeljka do četrtka, in boste oddali spodnji kupon boste lahko do 15. marca brezplačno uporabili tudi solarij
Z oddanim kuponom boste sodelovali v nagradni igri.
(ime in priimek)
Informacije:
07 30 73 230, 30 73 030
(naslov)
(pošta)
DOLENJSKI LIST
Courtney je bil košarkar tedna
•*
Courtney po tekmi s Scavolinijem proglašen za MVP igralca 14. kroga suprolige -Nocoj v Izraelu povratno srečanje z Maccabijem
BREZ NJEGA NE BI ŠLO - Joseph Courtney je svojo novomeško karir-ero začel katastrofalno nenatančno, potem pa je hitro naravna! merilne naprave in se izkazaI kot natančen strelec. S 33 točkami je bit tudi najboljši strelec tekme s Scavolinijem, v ponedeljek pa je na tekmi z Do-mžalčani v kratkem času, ki ga je prebil na igrišču, dosegel odločilne točke. (Foto: I. V.)
Z mislimi že v Izraelu
prerivanjem pri predaji poškodoval in zaostal, Acman in Vrtačič pa kasneje zaostanka nista mogla več nadoknaditi. Na troboju je nastopil tudi Sevničan Borut Veber, kije v teku na 1.500 m s časom 4:03,54 osvojil peto mesto. Slovenska reprezentanca je zasedla skupno tretje mesto (95,5 točke). Zmagala je Madžarska (113) pred gostiteljico Slovaško (109,5).
Atleti Novolesa iz Dolenjskih Toplic so na dvoranskem-državnem prvenstvu za mlajše mladince v Ljubljani po pričakovanju igrali glavno vlogo, saj so osvojili kar tri naslove državnih prvakov. Nina Šimunič, ki je bila lani dalj časa poškodovana, je zdaj zdrava in izvrstno pripravljena, kar je dokazala tudi tokrat, ko je zmagala v dveh disciplinah: v skoku v daljino je bila najboljša s preskočenimi 552 cm, v troskoku pa je z 12,05 m dolgim skokom več kot za meter preskočila vse tekmice. Njen
Meštrovič zmagal tudi v Novem mestu
NOVO M ESTO - Šahovsko društvo Novo mesto je v torek, 13. februarja. pripravilo drugi letošnji turnir v hitropoteznem šahu, na katerem je sodelovalo kar 32 igralcev iz Novega mesta. Krškega in Semiča. Šahisti so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu, zmagal pa je Krčan Zvonimir Meštrovič. Vrstni red: 1. Zvonimir Meštrovič 12,5, 2. Marjan Kastelic 11, 3. Jože Pucelj 9,5, 4. Roman Janko 9, 5. Marko Picek 9 itd.
Po zmagi nad Scavolinijem so se Novomeščani kar precej namučili za zmagi na domačem prvenstvu
NOVO MESTO - Po zmagi nad Scavolinijem je novomeškim košarkarjem precej popustila zbranost, tako da je zmagovalca tekem domačega prvenstva odločila šele zadnja četrtina.
V soboto so se Novomeščani v gosteh pomerili s Kemoplastom Al-
* Košarkarski klub Krka Telekom je konec minulega tedna v dvorani Leona Štuklja pripravil finalni turnir lige mest za košarkarje do 14. leta. V soboto je Krka Telekom v polfinalu šele po podaljških izgubila tekmo z Unionom Olimpijo, v drugem polfinalu pa je Zadar zlahka premagal Reko. V nedeljo so Novomeščani na tekmi za tretje mesto premagali Rečane, Zadar pa si je z zmago nad Olimpijo zagotovil naslov prvaka lige mest.
posom, ki je sredi tretje četrtine vodil s 7 točkami prednosti (55:48), kar je novomeške zvezdnike zresnilo, tako da so z nizom trojk in delnim
Obramba kot švicarski sir
KOČEVJE - Na vnaprej odigrani tekmi 15. kroga v prvi državni rokometni ligi med Olimpijo in Gramizom Kočevjem v Ljubljani so s 32:21 zmagale gostiteljice. Kočevke so pokazale manj, kot zmorejo. Zlasti v drugem polčasu so naredile številne napake v obrambi in ostale brez kakršnihkoli možnosti, da bi presenetile Olimpijo. ki ni več niti bleda senca nekdanje odlične evropske ekipe. V prvem polčasu se je med Kočevkami izkazala vratarka Julija Benčina, kočevska obramba pa je preveč spominjala na švicarski sir, zato je bil visoki poraz neizogiben. (M. G.)
izidom 16:2 Šentjurčane hitro spravili na kolena in jih na koncu ugnali s 23 točkami prednosti.
Tekmo 20. kroga so novomeški košarkarji zaradi poti v Izrael igrali že v ponedeljek, očitno pa so bili z mislimi že na Bližnjem vzhodu, saj so gostom pustili, da so že na začetku povedli s 15:8. Krka je nastopila brez Jevtoviča in Arapoviča, namesto slednjega je dobil priložnost Mi-hajlovič, v ekipi Heliosa pa ni bilo Šentjernejčana Sama Plevnika. Novomeščani so sicer hitro izenačili na 19:19, a so Domžalčani kljub vsemu dobili prve tri četrtine. Šele ko jim je v zadnji četrtini šlo že res za nohte, jih je rešil Courtney.
L V.
IZJEMEN BOREC - Saša Dončič se je v dresu Krke Telekoma izkazal kot izjemen borec. Na tekmi s Scavolinijem je v drugem polčasu v obrambi onemogočil izvrstnega Johsona, v napadu pa se je pod košem takole boril s precej višjim Maggiolijem in močnejšim Markom Tuškom. Medtem ko je Dončič dosege! !1 skokov in 14 točk, Tušku ni uspelo spravili žoge skozi obroč. (Foto: L Vidmar)
Katka in Nina zvezdici tedna
Katka Božič je v Bratislavi nadaljevala serijo zmag v teku na 60 m z ovirami - Dvojna zmaga Topličanke Nine Šimunič na dvoranskem državnem prvenstvu za mlajše mladinke
Novomeščanka Katka Božič je na letošnjo sezono očitno izvrstno pripravljena in v teku na 60 m z ovirami niza zmage tudi na mednarodnih tekmovanjih. Minuli teden je najboljša novomeška športnica nastopila na troboju atletskih reprezentanc Slovenije, Madžarske in Slovaške v Bratislavi in v svoji disciplini 60 m z ovirami s časom 8,54 zmagala, namesto Bikarjeve pa je nastopila tudi na 60 m brez ovir, kjer je s časom 7,82 osvojila 5. mesto.
Katkin klubski tovariš iz Krke Telekoma Jože Vrtačič je na troboju nastopil v štefetnem teku 4 X 200 m.
Prvo predajo je tekel Matic Osovnikar, drugo pa Juhart, ki se je med
NOVO MESTO - Novomeški košarkar Američan Joseph Courtnev je bil minuli teden proglašen za najbolj koristnega (MVP) igralca 14. kroga suprolige, kar si je s 33 doseženimi točkami in 5 skoki ter levjim deležem zaslug pri zmagi Krke Telekoma nad Scavolinijem tudi zaslužil. Za pomembno zmago, s katero je novomeško moštvo prekinilo niz nesrečnih porazov, ko so tekme izgubljali v zadnjih trenutkih.
Zmaga nad uglednim evropskim moštvom je za Krko Telekom prišla ravno pravi čas, ko je bila samozavest igralcev kljub precej boljšim igram na zadnjih tekmah precej načeta. Marsikdo je že verjel, da enostavno ne morejo zmagati. Poleg tega je Scavolini jeseni v Pasaru povsem nadigral novomeške košarkarje in jih premagal s 90:68, kar je njihov najhujši poraz v Suproligi. Tudi tokrat so Italijani začeli bolje in sredi prve četrtine povedli s 17:8, za domače moštvo pa je na začetku zadeval le Courtney. K sreči so se potem prebudili tudi njegovi soigralci, zlasti Grum, vendar na drugi strani nikakor niso mogli ustaviti razpoloženega Američana Johnsona, ki je po prvih desetih minutah dosegel že 19 točk, v prvem polčasu pa kar 28. Kljub vsemu so Novomeščani dve minuti pred koncem polčasa izenačili na 41:41.
V drugem polčasu so Novomeščani le ustavili Johnsona, ki je do konca tekme dosegel le še 4 točke, a je namesto njega zadeval Booker. Malo pred koncem tretje četrtine so Italijani prvič na tekmi povedli z desetimi točkami prednosti, vendar se krkaši niso vdali, ampak so se z delnim izidom 12:3 spet vrnili v igro, čeprav so zgrešili kar deset prostih metov, pri čemer je predn-
jačil sicer izvrstni Saša Dončič. Sredi zadnje četrtine so Novomeščani drugič na tekmi izenačili. Sledila je dramatična končnica, v kateri so Novomeščani povedli s 6 točkami prednosti, vendar so jo zapravili tudi zaradi sodnikov, ki sta Simonu Petrovu 11 sekund pred koncem rednega dela tekme prestrogo dosodila nešportno osebno napako, tako da so Italijani tik pred koncem tekme uspeli izenačiti in s tem izsiliti podaljšek.
Za razliko od nekaj zadnjih tekem tokrat sreča krkašem ni obrnila hrbta. Podaljšek so odigrali taktično
zrelo in si zagotovili pomembno zmago, ki jim praktično že zagotavlja nastop v osmini finala Suprolige.
Nocoj se bo Krka Telekom v Izraelu pomerila z Maccabijem, vodilnim moštvo skupine B, ki so ga Novomeščani jeseni že premagali, tokrat pa bo to najbrž težje, že poraz z majhno razliko pa bi bil zanje lep uspeh.
Lazič februarski zmagovalec
SEVNICA - Na februarskem odprtem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice v pospešen šahu je zmagal Predrag Lazič, drugi je bil Milan Mitrovič in tretji Boris Mitrovič. Lazič vodi tudi v skupnem vrstnem redu. (J. B.)
([4KRKKZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC

TOP TEN DOLENJSKE ZA DAME IN GOSPODE - V teniškem centru Otočec poteka rekreativno tekmovanje poimenovano Top Ten Dolenjske, na katerem so igralci razporejeni po spolu na dame in gospode, po teniškem znanju pa v skupine A, B, C itd. Tekmovanje je zaključeno po 4 mesecih, ko je možen tudi prehod med kakovostnimi skupinami. Po obdobju od oktobra do februarja je najboljša
dama Mia Zupanc, najboljši gospod pa Marjan Stokanovič. K sodelovanju vabjjo tudi nove udeležence tekmovanja, ki se lahko prijavijo po telefonu (07) 30 75 458.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA -Upravni odbor športnega društva Krka Teniški center Otočec bo v četrtek, I. marca, sklical letni občni zbor članov društva. Občni zbor bo ob 18. uri v restavraciji Tango na Otočcu.
Nina Šimunič
uspeh je lepo dopolnila Nina Murko, ki je v skoku v višino zmagala s skokom 171 cm, s čimer je za vsega 1 cm zaostala za normo za nastop na svetovnem prvenstvu, ki jo je Šimu-ničeva v troskoku že izpolnila. Top-ličani si veliko obetajo tudi od članskega državnega prvenstva, ki bo konec tega tedna.
Brez medalj na državnem prvenstvu za mlajše mladince niso ostali niti Šentjernejčani. Srebro je v teku na 60 m s časom 7,12 osvojil Matej Kralj, ki se je tako pridružil Maji Nose, ki je blestela teden dni pred tem na prvenstvu za starejše mladince, kjer je v teku na 60 m s časom 8.61 za vsega 3 stotinke zaostala za državnim rekordom.
balado ta] o stevMa
KOŠARKA
Suproliga, skupina B, 14. krog
- KRKA TELEKOM : SCAVOLINI BASKET 102:100 (25:28, 41:48, 67:69, 86:86); športna dvorana Leona Štuklja, gledalcev 2.200, sodnika: Sudek (Slovaška), Zahara (Češka).
KRKA TELEKOM: Anzulovič 8 (2:6), Jevtovič 2 (2:2), Dončič 14 (3:11), Grum 18 (3:6), Petrov 8 (5:6), Drobnjak 11, Davison 8, Courtney 33;
SCAVOLINI BASKET: Johnson 32 (6:6), Booker 16 (7:8), Gi-gena 3, Zanelli 5 (1:2), Middleton 17 (7:8), Traina 10 (1:2), Maggi-oli 17 (1:2).
Prosti meti: Krka Telekom 15:31, Scavolini Basket 23:28. Met za dve točki: Krka Telekom 27:51, Scavolini Basket 31:65. Met za tri točke: Krka Telekom 11:26
(Courtney 7, Drobnjak, Grum, Petrov, Dončič), Scavolini Basket 5:16 (Middleton 2, Tratna, Gige-na, Booker). Skoki: Krka Telekom 45(11 + 34), Scavolini Basket 44 (12 + 32). Osebne napake: Krka Telekom, Scavolini Basket. Pet osebnih: Zanelli (29.), Booker (45.).
Lestvica skupine B: I. Panathi-naikos 24, 2. CSKA Moskva 24, 3. Uelker 23, 4. Croatia Osiguranje 23,5. Zepter Slask Wroclaw 21 itd.
Ostali izidi v skupini B: Macca-bi Elite: Bayer Leverkusen 100:67, Partizan Beograd : Plannja Basket 99:88, Pau Orthez : Efes Pilsen 94:73, IrakJis : Oostende 74:62
1.	Maccabi Elite 1411 3 1250:1052 25
2.	Efes Pilsen 1410 4 1134:1066 24
3.	Partizan Beograd 1410 4 1171:1165 24
4.	Pau Orthez	14	8	6	1145:1090	22
5.	Iraklis	14	8	6	1174:1152	22
6.	Scavolini Basket	14	6	8	1192:1158	20
7.	Oostende	14	6	8	1110:1170	20
8.	Krka Telekom	14	5	9	1082:1134	19
9.	Baver Leverkusen	14	4	10	1200:1259	18
10.	Plannja Basket 14 212 1052:1264 16 Lestvica skupine A: 1. Panathi-
naikos 24, 2. CSKA Moskva 24,
3.	Uelker 23, 4. Croatia Osiguranje 23, 5. Zepter Slask Wroclaw 21 itd.
Liga Kolinska, 19. krog: KEMOPLAST ALPOS : KRKA TELEKOM 81:104 (23:27, 44:45, 62:68)
KEMOPLAST ALPOS: Novakovič 19, Misirača 27, Jovanovič 17 itd.; KRKA TELEKOM: Anzulovič 14 (3:4), Jevtovič 5 (1:2), Petrov 2, Davison 9 (1:2), Grum 32 (9:10), Drobnjak 17, Courtney 21 (2:2), Arapovič 4. Prosti meti: Kemoplast Alpos 24:29, Krka Telekom 16:20. Met za tri točke: Kemoplast Alpos 7:20 (Misirača
4,	Rovšnik 2, Ribežl), Krka Telekom 12:23 (Grum 5, Courtney 3, Anzulovič 3, Drobnjak). Osebne napake: Kemoplast Alpos 23, Krka Telekom 27. Pet osebnih:
Kočar (24.), Davison (36.), Court-ney (39.).
Ostali izidi: Union Olimpija : Pivovarna Laško 100:57, Kraški zidar : Loka kava 80:77, Helios
Domžale : Rogla Zreče 85:86, Savinjski Hopsi : Zagorje Banka Zasavje 88:91, Triglav : Geoplin Slovan 61:66
I. Uaion Olimpija
krti Telekom Pivovim laško Otoplil Slovin Kriški zidar Rogli Helios
kenoplist Alpos Triglav
19 18 1 1800:1256 37 19 18 1 1671:1379 37 19 12 7 1686:1611 31 19 11 8 1524:1482 30 19 11 8 1461:1526 30 19 9 10 1587:1646 28 19 8II 1518:1545 27 19 7 12 1669:1714 26 19 7 12 1413:1510 26
10.	Zagorje Banki Zasavje	19	5	14	1512:1698	24
11.	Savinjski Hopsi	19	5	14	1484:1677	24
12.	Loka kava	19	3	16	1471:1752	22
20. krog - KRKA TELEKOM : HELIOS DOMŽALE 85:80 (23:25, 39:43, 60:62), KRKA TELEKOM: Anzulovič 13 (5:4), Dončič 13 (10:5), Petrov 5, Davison 8 (4:2), Grum 13 (2:2), Drobnjak 9, Courtney 21 (1:1); Mi-hajlovič 3; HELIOS: D. Trifunovič 10, Troha 30 (4:4), Žerak 11 (4:3), Laskevič 15 (2:1.).itd. Prosti meti : Krka Telekom 14:22, Helios 12:14. Osebne napake: Krka Telekom 19, Helios 24. Pet osebnih: Janža (36.), Dončič (38.), Laskevič (40.). Met za tri točke: Krka Telekom 7:25 (Anzulovič, Petrov, Grum, Drobnjak, Mihajlovič, Courtney 2), Helios 6:15 (D. Trifunovič, Košak, Troha 4).
ROKOMET
L SRL, moški, 12. krog - TRIMO TREBNJE: DOBOVA 28:25 (10:10); TRIMO TREBNJE: Im-perl, Šafarič 8 (4), Hribar, Mežnaršič, Kozomara 1, Kovač, Šav-rič 4, Zupančič, Likavec, Pekolj, Stojanovič 9, Paško, Gradišek 6; DOBOVA: Medved, Džapo 2(1), Lazar 4, Bogovič 3, Voglar 4, D. Urbanč 5 (2), Barišič, Alič, Kranjčič, Deržič 1, Radanovič, Stanec 3, Supančič. Sedemmetrovke: Trimo Trebnje 4 (4), Dobova 4 (3). Izključive: Trimo Trebnje 12, Dobova 12 minut.
INLES RIKO : MOBITEL PRULE 67 23:27 (10:17); INLES RIKO: Grm, Lesar, G. Ilc 3, Špo-ljarič, Košir 3, Krže 2, J. Ilc 3, N. Hojč 3 (2), J. Mihelič 1, Mikulin 3, Merhar 1, Škaper 4, Ivanec, Zbačnik; MOBITEL PRULE 67: Mandič 7, Šilc 5, Milosavljevič 5 (1) itd. Sedemmetrovke: Inles Riko 2 (4), Mobitel Prule 67 2 (3). Izključitve: Inles Riko 0, Mobitel Prule 67 10 minut.
Ostali izidi - Velika Nedelja : Pivka Perutninarstvo 31:19, Gorenje : Celje Pivovarna Laško 29:31, Prevent : Termo 29:27, Slovan : Avtomikolič Rudar 24:28.
Lestvica: 1. Celje Pivovarna Laško 23,2. Mobitel Prule 67 20, 3. Prevent 19, 4. Gorenje 17, 5. Avtomikolič Rudar 16, 6. Velika Nedelja 14, 7. Trimo Trebnje 12,
8.	Termo 9, 9. Slovan 8, 10. Inles Riko 4, 11. Dobova 3, 12. Pivka Perutninarstvo 1.
1. SRL, ženske, 15. krog -OLIMPIJA - GRAMIZ KOČEVJE 32:21 (16:10); lestvica: 1. Krim Eta Neutro Roberts 28, 2. M-Degro Piran 24, 3. Olimpija 21, 4. Žalec 19, 5. Jelovica 16, 6. Bajc Daewoo Izola 13, 7. Sava Kranj 12, 8. Gramiz Kočevje 7,
9.	Vegrad Velenje 4, 10. Burja Škofije 4
ODBOJKA
I. DOL, ženske, 16. krog -LJUBLJANA : TPV NOVO MESTO 3:2 (21,-24, 17, -22, 9); TPV NOVO MESTO: Horvat, Nenče-va, Muhič, Vernig, Rajak, Novinec, Štangelj, Majstorovič, Borki, Uhan, Coralič, Križ.
Ostali izdi: HIT Nova Gorica : NKBM Meltal Maribor 0:3, Formis Bell Miklavž: Venus Fru-pi ŠOU 3:0, Elektrologistika Ptuj : ZM Ljutomer 0:3, Kemiplas Koper : B&L Utrip Šempeter 3:0.
Lestvica: 1. NKBM Meltal Maribor 48, 2. Kemiplas Koper 36, 3. Ljubljana 35, 4. HIT Nova Gorica 31, 5. ZM Ljutomer 27, 6. B&L Utrip Šempeter 25, 7. TPV Novo mesto 15, 8. Formis Bell Miklavž 12, 9. Venus Frupi ŠOU 6, 10. Elektrologistika Ptuj 5.
Čuden v Italiji z Evertsom
KRŠKO - Sevničan Andrej Čuden, nekdanji član krškega Fun športa, ki letos nastopa za semiški NIX, se je tudi na drugi dirki odprtega prvenstva Italije v motokrosu na progi Cingoli v bližini Ancone pod nazivom Assoluti dTtalia. uspel uvrstiti na glavno dirko. V kvalifikacijah je v še močnejši konkurenci od tiste na prvi dirki - med tekmeci je bil tudi sloviti Everts -dosegel dvajseti čas. Na nedeljskem uradnem treningu je na peščeni in trdi progi v razredu open dosegel 35. čas, vendar z za tako progo neprimernima gumama. Pred dirko je gume zamenjal. Zaradi slabega štartnega položaja je moral na dirki na prvem zavoju počakati, potem pa je izkoristil padec skupine voznikov na drugem zavoju, odpeljal mimo njih in prvi krog končal na 26. mestu, ki ga je obdržal kar 20 minut, potem pa je zaradi znoja in zaroš-enih očal na štartni ravnini padel, tako da so ga nekateri prehiteli, dirko, ki sicer traja 40 minut in dva kroga, pa je končal na 30. mestu. Prihodnji teden Andreja čaka še ena dirka v Italiji.
Zmaga in rekord Trebanjk
TREBNJE - Kegljavke Trebnjega so si v l.B-ligi že zagotovile obstanek, zdaj pa nadaljujejo z dobrimi nastopi. Tokrat so s 7:1 premagale kegljavke mariborskega Konstruktorja in z izidom 2469 kegljev postavile nov rekord kegljišča Dolenjskega lista v Novem mestu. Tokrat so bile uspešne tudi Crnomaljke, ki so v Ljubljani s 5:3 ugnale Slovana. (N. G.)
POGOVOR S TRENERJEM TRIMA
Priložnost je Pokal Slovenije
Trener rokometašev Trima Trebnjega Mišo Toplak vidi priložnost v pokalnem tekmovanju
Dobovčani presenetili v Trebnjem
Čeprav niso zmagali, so Posavski rokometaši v Trebnjem pustili dober vtis - Močno pomlajeni Ribničani so se izvrstno upirali favoriziranim Prulčanom
kar se tiče igre, pa še precej stvari v našem moštvu šepa.
Upam, da bomo moštvo v tej sestavi obdržali vsaj eno leto in pol. Če ne bomo vsakih nekaj mesecev začenjali na novo, potem bo to dobro. Nesmiselno je, da, ko po nekaj mesecih končno uigramo moštvo, kup igralcev zamenjamo in začenjamo spet na novo.
Kako ste zadovoljni z igro novinca v moštvu, Radoslava Stojanoviča?
Stojanovič je pomembna okrepitev. Je makedonski reprezentant in lahko šmo zelo veseli, da smo ga dobili. Imel pa je smolo, saj si je teden dni pred nadaljevanjem prvenstva zvil gleženj in je tudi danes igral poškodovan, kljub temu je nocoj dokazal, da je dober igralec, ko bo zdrav, pa bo pokazal še več.
Kakšne so možnosti moštva na naslednjih tekmah?
Naslednjo tekmo bomo igrali v gosteh s Prulami, kjer nimamo kaj izgubiti. Vsakega od močnejših nasprotnikov (Prule, Prevent in Pivovarna Laško) bomo poskušali presenetiti. Naša priložnost je Pokal Slovenije, kjer smo se z visoko zmago na prvi tekmi s Slovanom praktično že uvrstili v polfinale. Če nam žreb ne bo naklonil Pivovarne Laško, imamo precej možnosti, da kaj naredimo, saj bo polfinale šele konec maja. ko bo naše moštvo kazalo precej drugačno sliko od današnje.
1. V.
Pred nadaljevanjem prvenstva ste se okrepili, a vseh novih igralcev nocoj nismo videli. Kaj je z njimi?
V pripravljalnem obdobju so nas spremljale težave s poškodbami, predvsem z novinci, ki so prišli k nam med odmorom. Nekaj časa je poškodovan eden, potem drugi in tako naprej. Danes tako v moštvu ni bilo Veselinoviča in Čopiča pa tudi Stojanovič je nastopil poškodovan.
Nocoj ste zmagali, a razlika ni bila velika. Kako to?
Dobova je igrala dobro, nam pa se pozna, da smo še neuigrani. Prenovljeno ekipo čaka še veliko dela. Če upoštevam, da sta točki, ki smo jih osvojili nocoj, zelo pomembni, sem lahko zadovoljen,
Mišo Toplak
TREBNJE. RIBNICA - Rokometaši so minuli teden nadaljevali z ligaškimi in pokalnimi tekmami po dolgem odmoru, med katerim je slovenska reprezentanca nastopila tudi na svetovnem prvenstvu. Trebanjci so v tem času temeljito prenovili moštvo, Dobovčani so ta čas očitno dobro trenirali, saj jih spomladi čaka hud boj za obstanek z Ribničani, ki pa imajo obilo težav in so spomladanski del začeli tako rekoč z mladinsko ekipo.
Trebanjci so sredi minulega tedna odigrali prvo tekmo četrtfinala pokala Slovenije in doma s 37:26 (16:14) premagali Slovana, povratna tekma na Kodeljevem, ki bi morala biti zaradi izdatne razlike na prvem sre-
Upokojenci šahirali v Žužemberku
ŽUŽEMBERK - Območna zveza društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine je v četrtek, 16. februarja, pripravila hitropotezni šahovski turnir, na katerem so nastopili člani upokojenskih društev iz Črnomlja, Novega mesta, Stopič in Žužemberka. Izidi - 1. Danko Bubnjič (Črnomelj), 2. Tone Škerlj (Novo mesto), 3. Tine Papež (Črnomelj), 4. Mladen Šušnjar (Novo mesto), 5. Lado Blatnik (Novo mesto), 6. Janez Dragoš (Črnomelj), 7. Miha Hrovatič (Novo mesto), 8. Ciril Ko-smina (Žužemberk), 9. Aleksander Černač (Žužemberk), 10. Janez Suhadolnik (Žužemberk) itd. (M. G.)
Čanju za trebanjsko moštvo zgolj formalnost, pa jih čaka 14. marca. V preostalih tekmah četrtfinala je Pivovarna Laško v gosteh s 36:22 premagala Gorišnico, Prule so doma z 24:23 komaj ugnale Preventa, Gorenje pa je v Škofji Loki s 30:25 ugnalo Termo.
V soboto sta se v Trebnjem srečala Trimo in Dobova, presenetljivo izenačeno tekmo pa so na koncu z 28:25 (10:10) dobili domačini. Trebanjci so na začetku povedli z 2:0, potem pa so Dobovčani s tremi zaporednimi goli prišli do prvega vodstva, do konca polčasa pa sta bili moštvi kar osemkrat izenačeni. Sredi drugega polčasa so Trebanjci prvič povedli s tremi zadetki prednosti (19:16), kar je bila njihova sploh največja prednost na srečanju, a se Dobovčani, ki so očitno bistveno bolje pripravljeni kot jeseni, niso predali, ampak so Trebanjcem “dihali za ovratnik” vse do konca srečanja. Zaradi zapleta okoli podpisa novih
ŠOLA V NARAVI - Učenci drugih razredov devetletke OŠ Semič in podružnice na Štrekljevcu smo preživeli tri zimske šole v naravi. Naš gostitelj je bil dom CŠOD Lipa v Črmošnjicah. Učenci so sodelovali pri ogledu okolice doma in v orientaciji, spoznavali so življenje ob potoku in čutenju gozda. V delavnici so izdelali gozd iz gline in nabranih vejic ter oblikovali različne živali iz gline. Zeto zanimiv je bil večerni sprehod z lučkami, opazovanje zvezdnega neba in orientacija ponoči. Dovolj časa nam je ostalo tudi za zabavo, saj smo zadnji večer zaključili s plesom. Učenci so poleg približevanja narave občutili pripadnost skupini, kar vpliva na razvoj socializacije, ki jo doma večina otrok ne more razviti. (Učiteljice Bernarda Petrič, Marija Gregorič in Nataša IVeiss, OŠ Semič)
Pozdrav vsem kolesarskim navdušencem!
SEVNICA - “Ker se zima očitno poslavlja, še preden seje začela, tudi kolesarji ne čepimo v zavetju toplih domov, ampak se že podajamo novim kolesarskim podvigom naproti. Ker smo kolesarji še vedno manjvre-deh’ risfod -na.. cesti,- ni o ratč > pgžit i naše, bb tem pa tudi sami ne ogrožajte ostalih udeležencev v prometu. Ptav tako nikoli nč udrihajte med sabo. kar se včasih tudi dogaja na maratonih.	—-*
'Za /ab&vno-poučen vstop'Vn6Vb' sezono si oglejte filmček, kije pripet temu sporočilu,” vabi k ogledu spletnih strani sevniškega kolesarskega društva njegov marljivi računalničar Tadej Košmerl. (http:// kdsevnica.homeDaee.com kdsevnica@vahoo.com)
Revija o konjih
LJUBLJANA - V februarski Reviji o konjih lahko berete o načinih vzreje in selekcije konj, o najbogatejši kasaški kobili domače reje - Suriyi, ki prihaja iz hleva Staneta Krainerja, in njenemu trenerju Voju Maletiču. Iz tujine prihajajo zapisi o letošnji predstavi v londonski dvorani 01ympia, Slovencih in konjeništ-vu na olimpiadi v Sydneyju ter utrinkih s poti po Saškem, zanimivi pa so tudi prispevki o vrsti krmil za prehrano konj, izbiri prave podsedelnice ter eni najbolj nevarnih in neprijetnih lastnostr konj - grizenju. Na dodatnih straneh objavljajo seznam licenci-ranih žrebcev za letošnjo pleme-nilno sezono, in sicer tokrat le za hladnokrvne pasme, haflingerje in kasače.
Na pragu zmage so se ustavile
Odbojkarice novomeškega TPV-ja so v gosteh presenetile favorizirane Ljubljančanke - Kočevke dobro doma - Posavsko-belokranjski derbi Črnomaljkam
Odbojkarice novomeškega TPV-ja so v soboto v Ljubljani še enkrat v tej sezoni presenetile favorizirano ekipo. Ljubljančankam, ki so si obetale drugo mesto po rednem delu prvenstva, so odščipnile točko, kaj lahko pa bi se zgodilo, da bi se domov vrnile celo z zmago.
Ljubljančanke so bile pred tekmo 16. kroga nesporne favoritke, a te vloge niso opravičile. Novomeščan-ke, ki so nastopile brez obolele Snežane Rajak, so jih v prvem nizu povsem nadigrale, pri izidu 19:14 za TPV pa jim je sodnik dosodil napako pri postavitvi igralk v polju, kar je mlade igralke vrglo iz tira, tako da so se Ljubljančanke lahko spet vrnile v igro in niz tudi z nekoliko sreče dobile s 25:21.
Kljub izgubljenemu nizu Novo-meščanke niso popustile, dobro igro v nadaljevanju pa so kronale z zmago v drugem nizu. V tretjem nizu so Ljubljančanke zaigrale precej bolje in ga brez težav dobile s 25:19, pa tudi v četrtem nizu je kazalo, da so Novomeščanke na kolenih, ko so se pri izidu 18:12 spet prebudile, za-
Lukci plesali v Bihaču
KRŠKO - Uspešni plesni pari posavskega plesnega kluba Lukec iz Krškega so se 9„ februarja predstavili tudi športni javnosti v Bihaču. Luka Vodlan in Amadeja Plevel, Dejan Baliban in Zala Zorenč ter Simon Cerjak in Maja Omerzel so na prireditvi Športnik leta in športnik stoletja občine Bihač Bosancem predstavili po pet latinskoameriških in standardnih plesov, državni prvak Luka Vodlan pa se je predstavil še s stepom. Na prireditvi v Bihaču sta nastopili tudi mladi pevki Sanja Cerjak iz Novega mesta in Amadeja Plevel z Bizeljskega.
Radež do četrtfinala
OTOČEC - Na teniškem turnirju za odprto prvenstvo Slovenije za igralce do 12. leta je od mladih tekmovalcev športnega društva Krka Teniški center Otočec najbolje igral Igor Radež, ki se je na glavni turnir prebil iz kvalifikacij in v drugem krogu ugnal klubskega tovariša Roka Kranjca, v četrtfinalu pa ga je izločil drugi najboljši igralec v Sloveniji v tej starostni skupini, Ljubljančan Urbanija. Njihove vrstnice so se pomerile na enakem turnirju v Domžalah, kjer se je Špela Smole uvrstila v drugi krog glavnega turnirja, medtem ko je bil za Tejo Pucelj in Nušo Blažon usoden že prvi krog.
igrale kot prerojene in z delnim izidom 13:4 niz odločile sebi v korist. V skrajšanem petem nizu so Novomeščanke, med katerimi sta se še posebej izkazali Alma Čoralič in Sanela Majstorovič, nazadnje vodile z 9:8, potem pa so storile nekaj napak. in priložnost za senzacionalno zmago je splavala po vodi. V 17. krogu se bopdo Novomeščanke v soboto, 24. februarja, doma pomerile z novogoriškim HIT-om.
Podobno kot Novomeščanke v prvi ligo so se v 16. krogu v drugi ligi
Žužemberški odbojkarji so vse bliže uvrstitvi v 1. ligo. V 16. krogu so se doma s 3:1 premagali predzad-njeuvrščene Črnuče ter s z novimi tremi točkami prebili na drugo mesto lestvice, saj je do tedaj drugouvrščeni Astec Triglav doma z 2:3 izgubil z osmouvrščenimi Škofjelo-čani. Čeprav vrnitev v prvoligaško druščino pred sezono ni bil prvi cilj novomeških odbojkarjev, priložnosti ne mislijo izpustiti iz rok, saj menijo, da bi lahko za prihodnjo sezono sestavili moštvo, ki bi se lahko obdržalo v družbi najboljših, še posebej, če bi se v dolenjsko odbojkarsko prestolnico vrnila Aleš Smerke in Uroš Babnik, ki bi močno okrepila zdajšnjo postavo, v kateri se zdaj v drugi ligi kali kar nekaj mladih in obetavnih Suhokranjcev.
V tretji ligi so odbojkarji novomeške Krke v 16. krogu zabeležili četrto zmago v sezoni in se na lestvici povzpeli na 7. mesto. Premagali so zadnjeuvrščeno moštvo Iskra Mehanizmi. Gostje iz Krope so začeli bolje in prvi niz dobili s 25:21, drugi niz pa je po podaljšani igri (26:24) pripadel Novomeščanom, ki so nato v tretjem nizu povsem zlomili odpor Kroparjev (25:12) ter z izidom zadnjega niza 25:21 prišli do končne zmage. V 17. krogu se bo Krka v gosteh pomerila z osmouvrščenim Logatcem.
izkazale tudi Kočevke, ki so se doma pomerile s tretjeuvrščenim Taborom Mariborom. Kočevke so dobile prvi in četrti niz, v skrajšanem petem nizu pa so imele več sreče Mariborčanke, ki so niz dobile s 15:13 in iz Kočevja odnesle dve od načrtovanih treh točk. Kočevke so po 16 krogih s 6 zmagami in 10 porazi oziroma 18 točkami na lestvici devete.
V tretji ženski ligi so posavsko-belokranjski derbi v Brestanici s 3:1 dobile gostje iz Črnomlja, medtem ko so Semičanke doma z 0:3 izgubile s Hoteli Simonov zaliv iz Izole. Lestvica: 1. Kemiplas Koper mlade 43... 4. Črnomelj 33... 7. Kostak El-mont Brestanica 19... 12. Semič 5.
Kočevci so se prav tako doma pomerili s šestouvrščeno drugo ekipo kamniškega Žurbi Teama. Gostje so bili boljši in so po zmagi s 3:0 Kočevce prehiteli tudi na lestvici. V
17.	krogu bodo Kočevci v gosteh igrali z Brezovico.
Metličani v polfinalu
METLIKA - Minuli teden so v telovadnici osnovne šole Metlika pripravili četrtfinale državnega prvenstva v malem nogometu za osnovne šole. Nogometaši domače šole so s 3:0 premagali OŠ Nove Fužine iz Ljubljane in z 8:2 OŠ Cvetka Golarja iz Škofje Loke ter s 3:4 izgubili tekmo z OŠ Ig. Kljub porazu so Metličani osvojili prvo mesto in se skupaj z ekipo OŠ Nove Fužine uvrstili v polfinale. Za najboljšega igralca turnirja so razglasili Velimirja Požega Vancaša, kapetana ekipe OŠ Metlika.
Kočevke ostale brez točk
KOČEVJE - V štirinajstem krogu za kegljačice v prvi državni ligi je Kočevje ostalo brez točk. Doma so se pomerile z vodilnim Miroteksom iz Celja in izgubile z 2:6. Točki za Kočevje sta osvojili Jožica Oven in Mojca Nagy. (M. G.)
Zužemberčani zdaj že drugi
Žužemberški odbojkarji po zmagi nad Črnučami še bližje prvi ligi - Četrta zmaga novomeške Krke
PETKO MIMO BLOKA - Takole je 33-letni Novomeščan Vlatko Petkovič, ki že več let nastopa za Žužemberk, na sobotni tekmi ugnal dvojni blok Črnučanov, ki pa so uspeli Žužemberku odščipniti niz. (Foto: I. V.)
pogodb je ribniški Inles Riko tekmo z drugouvrščenimi Prulčani igral s povsem pomlajeno postavo, ki pa se je favoriziranim gostom presenetljivo dobro upirala in tekmo izgubila s 23:27 (10:17). Ribničani so na začetku celo povedli, gostje pa so do prve izdatnejše prednosti prišli šele sredi prvega polčasa, za prednost sedmih zadetkov ob odmoru pa je zaslužen predvsem njihov vratar Beno Lapajne. Ribničani so z resno igro v drugem polčasu vztrajno manjšali razliko in 10 minut pred koncem srečanja zaostajali le za 3 zadetke (20:23). V tem delu igre se je izkazal predvsem domači vratar Grm.
TOKRAT BREZ GOLA - Slovenski reprezentant Jani Likavec (na sliki z žogo med prodorom) je kot organizator vlečni konj igre trebanjskega Trima. Tudi na tekmi z Dobovo je dobro usmerjal Soigralce in jih zaposloval s svojimi podajami, sam pa ni niti enkrat zadel mreže gostov, kar je pri njem prava redkost. (Foto: I V)
Roku Kerinu na prvenstvu tri medalje
Dober nastop krških plavalcev v Kranju
KRŠKO - Plavalci krškega Celulozarja so na mladinskem državnem prvenstvu v kratkih bazenih v Kranju osvojili štiri medalje. Najbolj se je izkazal Rok Kerin, ki je osvojil 3 bronaste medalje (na 400 m prosto s časom 4:08,11, na 200 m prosto s časom 1:57,49 in na 400 m mešano s časom 5:52,14), poleg tega pa je bil na 200 m mešano in 200 hrbtno četrti.
Najboljšo uvrstitev med Krčani je z drugim mestom na 200 m delfin s časom 2:09,42 dosegel Jaro Kovačič, Jaka Marušič pa je bil četrti na 100 m prsno. Nika Jevnik še ni posegla po medaljah, a je s petimi uvrstitvami v finale dokazala, da veliko obeta. Med kadeti so se v finale v različnih disciplinah uvrstili Sara Hojski, Nina Andrijaševič, Dolores Žičkar, Vedrana Sember in Mitja Furst ter vse tri ženske štafete.
Domačin presenetil v Starem trgu
STARI TRG - Športno društvo Kolpa iz Starega trga ob Kolpi je v nedeljo, 18. februarja, v počastitev praznika občine Črnomelj pripravilo odprto mednarodno prvenstvo občine Črnomelj v namiznem tenisu. Nastopilo je 36 igralcev. Pri dvojicah sta zmagala Milan Vertuš in Janez Kočevar (VGP Novo mesto), druga sta bila domačina Roman Horvat in Uroš Kobe, tretja pa Jurij Kure in Damjan Dule (NTK Črnomelj). Med posamezniki je nepričakovano zmagal domačin Roman Horvat, drugi je bil Darko Car iz Ozlja in tretji Igor Podkrižnik iz Gradca. (M. L.)
Iz Novega mesta na Jurčičevo pot
NOVO MESTO - Popotniški odsek planinskega društva Novo mesto bo v soboto, 3. marca, organiziral udeležbo na pohodu po Jurčičevi od Višnje gore do Muljave. Odhod udeležencev bo ob 7.20 z železniške postaje v Kandije. Prijave zbira Rezka Moretti po telefonu 33 78 160. S potrjeno planinsko izkaznico imajo udeleženci 40-odstotni popust pri nakupu voznih kart.
Odgovori, popravki in mnenja j
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (nejobjavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so ne sorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Dvoboj navijačev
DL št. 6, 9. februarja
Lepo in za pričakovati je bilo, da se bo tudi v Novem mestu z rastjo košarkarskega kolektiva izoblikovala organizirana navijaška skupina. Razpršeni posamezniki, ki na tekme hodimo tudi navijat, v 2-3 tisoč glavi množici v dvorani sami pač ne moremo dati dovolj bučne spodbude domačim, izvajati potrebni pritisk na nasprotnika ter nenazadnje tudi na sodnike, ki poleg kakovosti igre vplivajo na rezultat tekme.
Torej ima tudi Novo mesto takšno skupino - Žabone iz Žabje vasi. Sprva se je le-ta zdela sicer začetniško “razglašena”, a predana domačemu košarkarskemu kolektivu v dobrem in slabem. Prišlo pa je obdobje, v katerem so krkaši po nepričakovani zmagi nad Maccabijem za nekatere očitno postali prvi favoriti Su-prolige. Vsaka tekma proti nasprotnikom kot so Pau-Orthez, Iraklis, Partizan, U. Olimpija, Bayer Leverkusen je bila za Žabone in njihovega domnevnega vodjo Sladiča očitno že dobljena. Zaporedni porazi (realno gledano, pred sezono tudi pričakovani) pa so jih razburili, kot da je Krka Telekom pred popolnim razpadom. Za neuspehe so krivili praktično vse s trenerjem Alešem Pipanom na čelu. Vsekakor so porazi boleči, a si ne trener, še manj pa igralci ne zaslužijo tako neokusnih opazk, ki jih lahko slišimo iz grl “zvestih” Žabonov. Še posebej, ker se je predvsem igra Novomeščanov v zadnjem času močno popravila. Vrhunec sprenevedanja pa je bila tekma s Scavolinijem. Ob zaostankih košarkarjev so v svojem slogu žalili trenerja, po zmagi pa so ga kovali v zvezde.
Nekateri ljubitelji košarke se dokaj redno udeležujemo tudi gostovanj Krke v Ligi Kolinska, kjer zmage na vročih terenih, kjer si želijo premagati državnega prvaka, še zdaleč niso samoumevne. In prav iz vseh napetih končnic Lige Kolinske z izjemo tekme v Tivoliju so novomeški košarkarji izšli kot zmagovalci. In na takih gostovanjih razen v Laškem in v Tivoliju novomeški Ža-boni ne regljajo prav veliko. Kako si lahko potem upajo soditi trenerja zaradi treh izgubljenih tekem v končnicah proti vrhunskim moštvom, ki so v Evropi odigrala že nešteto takšnih končnic. Da ne govorimo o neposrečenem imenu, veliko prezgodnjih pozivih “vsi na noge" in podobnih neumnostih.
Ne nazadnje so košarkarji samo ljudje, ki se tudi poškodujejo ali jim pade forma in ne morejo obdržati visbke stopnje motiviranosti v gostem zaporedju tekem. Časa za oceno domačega košarkarskega kolekti-
va in posameznikov bo še dovolj. Suverenost (18 zmag : 1 poraz) v domačem prvenstvu je po našem mnenju dovolj velika spodbuda za nadaljevanje uspešne sezone. Upamo le, da nešportno in nepoznavalsko navijanje peščice nestrpnih navijačev ne bo vplivalo na razpoloženje v klubu in vrglo slabe luči na ostale dolgoletne privržence novomeške košarke.
David Zupančič in Janez Klemenc
Vojni veterani za strpnost do tujcev
Skupna izjava za javnost
Vodstvo treh organizacij, članic Svetovne federacije veteranov iz Slovenije, z odobravanjem sprejemamo izjave in opredelitve, ki sta jih o vse bolj perečih vprašanjih tujih beguncev in azilantov javnosti predstavila predsednika Republike in Vlade ter ocenjujemo, da naše članstvo v zvezi s tem podpira tudi druga uradna stališča za to pristojnih državnih institucij Republike Slovenije.
Ta naša opredelitev izhaja že iz programskih organizacij, kijih predstavljamo. V njih so poleg temeljne vrednote domovinske zavesti in domoljubja na visoki vrednostni ravni tudi solidarnost in človekoljubje. Do teh vrednot smo še bolj občutljivi in pozorni, ker izhajamo iz generacij, ki so doživljale strahote vojnega nasilja tudi nad civilnim prebivalstvom. K nasprotovanju nestrpnosti do tujcev pa nas zavezujejo tudi dokumenti naše mednarodne organizacije - Svetovne federacije veteranov, ki je že pred leti opozarjala na vprašanja ksenofobije. Na zadnjem jubilejnem zasedanju svoje Generalne skupščine lani decembra v Parizu pa je sprejela tudi resolucijo proti nestrpnosti do tujcev kot eni temnih strani sodobne civilizacije.
Ob tem našem javnem nastopu ne želimo ocenjevati dosedanjih ravnanj oblasti, sredstev javnega obveščanja ter posameznih lokalnih pojavov odbojnosti do tujcev. Vendar ugotavljamo, da gre v veliki meri za neobveščenost ter neosveščenost in ne za izraze grobe ksenofobije. Prav tako sodimo, da pojav velikega števila beguncev in azilantov v naši državi ni trenutno in lokalno omejen in ga bo morala slovenska družba resno in celoviteje obravnavati še nekaj časa, tudi ob pomoči nevladnih organizacij in javnega mnenja. Vendar bomo pri' izvajanju teh usmeritev uspešni le, če se jih bomo lotili brez predsodkov in če bomo preprečili, da bi ta vprašanja postala polje politikantskih obračunavanj ali celo populistične promocije posameznikov.
Člani naših organizacij lahko z modrostjo in izkušnjami ljudi, ki so osebno doživljali stiske in tegobe, ki spremljajo vsako vojno ali oborožen spopad, po svojih močeh pomagajo pri urejanju položaja tujih beguncev in azilantov, ki bo human do prizadetih in brez škode za okolje, kjer so začasno nastanjeni, ter ob tem celo v korist mednarodnega ugleda samostojne slovenske države.
IVAN DOLNIČAR, predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije SREČKO LISJAK, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo IVAN PIVK, predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije
Knjižni klub Goga
NOVO MESTO - Knjigarna Goga vabi vse ljubitelje knjig, da se včlanijo v Klub Goga. S člansko izkaznico lahko kupujejo knjige pet odstotkov ceneje, članstvo v klubu pa ni pogojeno z nakupom knjig.
Bodoči študenti si telijo več informacij
‘‘Informacij je dovolj in so vsem dostopne, " zatrjujejo srednješolski svetovalci. Njihovo delo je gotovo korektno, vendar dijaki, s katerimi sem govorila, vztrajno ponavljajo, da so pri odločanju za nadaljnje šolanje izgubljeni. Formalnih podatkov in statistik v tiskanih in elektronskih medijih sicer ne manjka, vendar imajo srednješolci prav, ko zahtevajo več kot le fragmentarno obveščanje. Informacije, ki so jim na voljo, ne presegajo zapletanj okoli maturitetnega sistema in točk, ki so potrebne za vpis na želeno fakulteto - to pa je le del tistega, kar jim olajša odločitev. Želijo si celostnega pogleda na izobraževalni proces in njegove navezave na nadaljnjo poklicno pot. Morda bi se morali zanj bolj potruditi tudi sami ...gotovo prej kot šele v četrtem letniku.
Povezave med šolstvom in gospodarstvom razen redkih izjem ni. Srednješolcem, ki jih zanima, s katero izobrazbo imajo več možnosti za zaposlitev, visok zaslužek ali uspešno kariero, lahko pomagajo le ugibanja staršev, sorodnikov in znancev, tisti pa, ki prihajajo iz neizobraženih družin ali okolja, so pri iskanju tovrstnih informacij prepuščeni sami sebi. Svetovalne službe in izobraževalne institucije pri teh vprašanjih odpovedo na celi črti. Prav tako tovarne in podjetja, ki ne obveščajo o bodočih kadrovskih potrebah. Zato prihaja do umiranja določenih poklicev na eni in do ko-
mercializacije na drugi strani. Izredni visokošolski programi ekonomije in najrazličnejših organizacij-sko-upravnih programov so na primer že znani kot pravi študijski 'fast food".
Pa vendarle si tudi tok neformalnih informacij utira svojo pot v javnost. Društvo novomeških študentov prav ta teden v Lokal Patriotu že drugo leto zapored prireja informativne dneve, kjer študentje najrazličnejših programov z dijaki razpravljajo o svojih izkušnjah s fakultet. Srednješolce zanima vsemogoče: predmetnik, izpitni sistem, “zatečeni prfoksi", ob tem pa seveda najrazličnejše možnosti zaposlitve. Včasih konstruktivne debate ob kavi, informacije iz prve roke ali kup trača odtehtajo več kot vse statistične razpredelnice v razpisih ali na internetnih straneh.
Velika večina novomeških srednješolcev - takšni so neuradni podatki njihovih svetovalk, ki se bodo do prvega vpisa najverjetneje še spremenili - namerava nadaljevati šolanje na univerzitetnih ali, visokošolskih programih. Študentska populacija hitro narašča, za študijsko leto 2000/01 je bilo razpisanih kar 22.013 vpisnih mest, zato si zasluži primerno in kompleksno informiranost, ki poleg informacij o prehodu na univerzo osvetljuje tudi realne možnosti za udejanjanje celotne izobrazbe.
TINA BAN
Blišč in beda v trgovini
Sindikat delavcev trgovine opozarja, da imajo nekateri delavce za cunje, ki jih odvržejo, ko jih več ne potrebujejo
LJUBLJANA - Televizijski programi in časopisi nam pogosto kažejo smehljajoče se obraze predsednikov uprav posameznih trgovskih družb in županov, ko polagajo temeljne kamne za nove nakupovalne centre ali jih že odpirajo, Sočasno pa v trgovskih družbah v strogi tajnosti pripravljajo spiske odvečnih delav-
Delodajalci vse pogosteje odpuščajo delavce, s katerimi večkrat sklenejo delovno razmerje za določen čas. V zadnjem času so v modi tudi finančne reorganizacije, v katerih brez meril odpuščajo predvsem tiste delavce, ki so delodajalcem v napoto in jim postavljajo neprijetna vprašanja. Pri tem za delodajalce na primer ni pomembno, kako se bo delavka več mesecev preživljala s 70-oziroma 60-odstotno plačo, ne briga jih, ali je enako usodo že doživel delavčev zakonski partner, ali je odpuščena delavka noseča, bolna.
Mrki obrazi delodajalcev, ki ne izražajo kančka sočutja, kažejo le slo po konkurenčnosti, po višji kotizaciji delnic njihovih družb, po prestižu -kdo se bo kot najbolj uspešen trgo-
Igrače in obleke za otroke prebežnikov
LJUBLJANA - „Ko so v Centru za odstranjevanje tujcev in v Azilnem domu v Ljubljani našli stenice, so skupaj z njimi odstranili tudi vse igrače in jih zaklenili v omaro. Otroci prebežnikov so tako ostali brez njih." Tako so zapisali v Mirovnem inštitutu v Ljubljani v sporočilo, ki ga je prebralo in poslalo naprej tudi Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško.
V sporočilu mirovniki obveščajo, da od 19. do 23. februarja zbirajo igrače in obleke za otroke prebežnikov. Darovalci jih lahko prinesejo med 10. in 14. uro na Mirovni inštitut v Metelkovo 6 v Ljubljani. Več o akciji lahko izvedo na telefonski številki 01 2347720. Zbrane igrače in obleke bodo otrokom predali v ponedeljek, 26. februarja, ob 12. uri.
Okrogla miza o devetletki
KRMELJ - Na tukajšnji osnovni šoli drugo leto izvajajo program poskusnega uvajanja devetletne osnovne šole v L in 7. razredu. Da bi izmenjali izkušnje s kolegi, so Krme-Ijčani povabili v ponedeljek na okroglo mizo o devetletki v L in 3. triadi številne ravnatelje, učitelje, vzgojiteljice in svetovalke, predvsem iz Dolenjske in Posavja. V prvem delu srečanja so si ogledali devetletno šolo in jo primerjali z osemletko. V drugem delu pa je goste ravnatelj OŠ Krmelj prof. Rado Kostrevc s sodelavci seznanil z organizacijo in izvedbo pouka na tej šoli.
vec zavihtel višje na spisku 300-tih največjih in najuspešnejših podjetij. Zadnja dva primera množičnega odpuščanja delavcev v Mercatorju Dolenjska in Emoni blagovnem centru Ljubljana to oceno zgovorno ilustrirata.
V prvem primeru delavci niso bili vredni niti toliko spoštovanja, da bi jih pravočasno obvestili ali z njimi opravili civiliziran pogovor, v katerem bi zaposleni dobili občutek, da niso le cunja, ki jo nekdo odvrže, ko je več ne rabi. V drugem primeru pa vodstvo podjetja ni imelo niti toliko poguma in čuta odgovornosti, da bi stopilo pred skoraj 200-člansko množico odpuščenih delavcev in jim povedalo, zakaj se je moralo to zgoditi. Kljub povabilu sindikata, naj odpuščenim delavcem na skupnem sestanku spregovori, je direktor le z mrkim obrazom odkimaval, češ da sindikatu bolj zaupajo kot njemu.
Sprašujemo se, kje so tisti gospodje, vodilni delavci, ki so pred leti od trgovskih delavcev dobesedno izsiljevali nakup delnic, češ da bodo tako dolgoročno ohranili delovna mesta. Mnogi delavci so se zaradi tega odrekli že tako bornim plačam. Kje je socialno-sociološki vidik vodenja kot ena od osnovnih vrednot sodobnega managerja, se sprašujemo v sindikatih. Alije res, da smo vsi skupaj postali obsedeni s tekmovalnostjo po ustvarjenem dobičku, prestižnosti posameznih vodilnih delavcev, katerih obrazi so z reflektorji in kamerami osvetljeni na mondenih prireditvah, ki jih je v Sloveniji vse več?
Ali postajamo država Holivood-skih manir?
SANDI BARTOL, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije
Imate vi idejo za dober spominek?
LJUBLJANA - Turistična zveza Slovenije razpisuje javni natečaj za izbiro najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2001. Spominki morajo prepoznavno in izvirno predstavljati kulturno in naravno dediščino, turistični objekt, kraj, regijo ali državo. Nujno je, da se dajo izdelati v večji količini za prodajo in da so prvič javno predstavljeni. Za najboljše tri čakajo denarne nagrade (300, 200 in 100 tisoč tolarjev). Vsak udeleženec lahko sodeluje z največ dvema izdelkoma, spominke pa sprejemajo na sedežu TZS do 15. junija.
Brezplačen ogled razstav
LJUBLJANA - Nedeljski izlet v .Ljubljano si lahko obogatite z obiskom Muzeja novejše zgodovine, ki vabi vsako nedeljo na brezplačen ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju in razstave Slovenija od prve svetovne vojne do koroškega plebiscita, ki bo odprta do konca februarja.
Soočenje mnenj v Glasilu občanov
Odgovor trebanjske občinske uprave na zapis “Soočenje mnenj” (objavljen v Glasilu občanov januarja), ki v naslednji številki ni bil objavljen
V Glasilu občanov z dne 15. januarja 2001 je članek "Soočenje mnenj" prikazal zelo enostransko in nekorektno pogoje dela uredniškega odbora Glasila občanov. Podpisala ga je glavna in odgovorna urednica Ivanka Višček. Občinska uprava občine Trebnje je dolžna bratce seznaniti z resnico, zato je članek s spodnjo vsebino posredovala ge. Viščkovi, da ga v naslednji številki Glasila občanov objavi. Posredovanega članka brez njenega komentarja ga. Viščkova v številki z dne 17. februar 2001 ni želela objaviti. Zato je edina možna pol, da se informira širši krog bralcev, objava članka v drugih javnih glasilih.
Naslov članka je zelo optimističen. Vendar glavna urednica v tem članku ni sledila naslovu. Kajti če bi bilo tako, ne bi iz stavka v stavek napadala njej nevšečne občinske uprave. Pa naj o tem sodijo drugi, bolj poklicni.
Moj namen je pojasniti enostransko pisanje, ki me sicer ne preseneča, saj smo mu priča domala v vseh številkah Glasila občanov. Težko verjamem, da glasila, ki izhajajo v krajevnih skupnostih (za ostala občinska glasila ne vem) delujejo v boljših razmerah, kot deluje Glasilo občanov, kajti nikjer za lokalni časopis ni namenjenih 7.5 mio. tolarjev na leto (nekaj manj kot 70.000 DEM).
Do sedaj je bil na občini vedno zagotovljen prostor (mala sejna soba, uredniški odbor se v njej redno sestaja), ki ima telefon, in če bi bila izražena potreba po računalniku bi ga občinska uprava tudi zagotovila, zato ni potrebe in se tudi ne dogaja, da bi časopis nastajal v zasebnih prostorih. Da ima glavna urednica delo z organizacijo, sklicevanjem sej odbora, iskanjem dopisnikov in dodatnih informacij, je razumljivo, kajti to je med drugim delo glavne in odgovorne urednice. Strinjam pa se, da bi potrebovala za administrativno pomoč še koga. Če se ne bi občinska politična struktura, ki ima večino v
občinskem svetu odločila, da hoče “etično” čist uredniški odbor, bi lahko bilo tako, kot je bilo do pred dvema letoma, ko je bil član odbora tudi delavec uprave, kije opravljal te naloge.
Trditev, daje moral uredniški odbor pripraviti pravno podlago, izvesti razpis in izbrati tehničnega sodelavca, je popolna neresnica. Uredniški odbor je to želel in na občinskem svetu je bil tudi sprejet tak sklep (kljub pojasnilu občinske uprave, da gre za kršitev Zakona o javnih naročilih). Uredniški odbor si je od teh nalog želel le izbiro izvajalca, tako da je razpis in pravno podlago vseeno pripravila občinska uprava.
Biti član kakršnega koli odbora v občinskem svetu je tudi častno. Popolna neresnica pa je da člani teh organov delajo brezplačno. Za primer naj povem, da za vsako sejo prejme predsednik (beri glavna in odgovorna urednica) 9.364 tolarjev, vsak posamezen član pa polovico manj (v letu 2000 100.843,30 tolarjev oz. cca
50.000	tolarjev na člana uredniškega odbora). Ko pa gre za zavrnitev računa za materialne stroške dopisnikov in poročevalcev, pa je potrebno povedati, da gre za zavrnitev tistega dela zneska, ki se nanaša na opravljeno delo v letu 1999 oz. za obdobje, za katerega je pogodba z izvajalcem že pretekla. Najbrž ni potrebno posebej poudariti, da ni možno obračunati del, ki niso predmet veljavne pogodbe. Glavna in odgovorna urednica bo v tem primeru morala priznati svojo površnost in obelodaniti, da ni pravočasno izstavila obračuna opravljenega dela.
Malo verjetno je, da bo ta članek objavljen v glasilu občanov. Delil bo usodo, kot so jo že nekajkrat drugi članki občinske uprave, ki niso bili všeč uredniškemu odboru. Pa naj še kdo oporeka naslovu članka o soočenju mnenj!
Mag. JANEZ SLAK, direktor občinske uprave Občine Trebnje
Ljubljansko pismo
Vlada priporoča varčevanje
In kdo sploh lahko?
LJUBLJANA - Te dni se izteka čas (100 dni), v katerem je treba novoizvoljeni vladi prizanašati s kritiko in ji tako dati možnost, da se v čimbolj mirnem ozračju loti svojih nalog. To pa pomeni, daje o njenem delu že možno izreči tudi kakšno kritično besedo, ne samo pohvalnih. In kaj reči? Najprej to, da je koalicija že začela delovati s polno paro. Po dogovoru o razdelitvi posameznih ministrskih "stolčkov” in imenovanjih državnih sekretarjev je tudi državni zbor pričel z rednim delom. Že na decembrskih sejah je sprejel nekatere nujne-zakone kot podlago za začetek pripravljanja državnega proračuna za leto 2001. Žal je zapuščina dosedanjih vlad takšna, da lahko močno skrbi predvsem delavstvo in materialno slabše preskrbljene sloje prebivalstva. Dokajšen “uspeh” liberalistične politike v zadnjih osmih letih je namreč - poleg stabilne rasti domačega bruto proizvoda - tudi stalen proračunski primanjkljaj pa povečano zadolževanje države, negativna plačilna bilanca, vse večje socialno razslojevanje družbe in naglo kopnenje tolarjev v pokojninskih in zdravstvenih blagajnah.
Že decembra lani je državni zbor sprejel spremembo 150. člena pokojninskega zakona, s čimer je spremenil način povečevanja pokojnin v primerjavi s plačami. Prejšnja formula usklajevanja pokojnin res ni bila v celoti pravična, a to opozorilo upokojencev je takratni minister Rop preslišal. Zdaj pa je država v strahu pred še hujšo inflacijo morala spremeniti način usklajevanja pokojnin tako, da bodo upokojenci glede na prejšnja določila zakona močno prikrajšani. Že v januarju bi se
morale pokojnine dvigniti za več kot 13 odstotkov, vendar se bodo šele ob koncu februarja, in to za bistveno manjši odstotek, odvisno od porasta lanskih decembrskih plač. To pa pomeni, da bodo upokojenci v vsem letu 2001 izgubili kar krepko preko polovice svoje mesečne pokojnine. Na tako spremembo usklajevanja pokojnin je pristala tudi "upokojenska" stranka DeSUS pa tudi Zveza društev upokojencev Slovenije, katere predsednik je pred televizijskimi kamerami izrazil zadovoljstvo upokojencev, da so ohranili povečevanje pokojnin v povezavi s povečanjem plač. In ob tem pozabil povedati, kakšne bodo posledice takšne odločitve za upokojenske organizacije. In to so tudi storili.
Na decembrski seji je državni zbor sprejel tudi spremembe zakona o minimalni plači in usklajevanje plač v letu 2001, s pomočjo katerega naj bi uredili izplačevanje plač v javnem sektorju v letu 2001. Dosedanja politika plač, ki si jo je privoščila vlada kot delodajalec v javnem sektorju, nas je pripeljala do občutnega nesorazmerja med plačami v javnem sektorju in plačami v gospodarstvu. Da bi bila škodljivost takšnega početja vlade še večja, je prišlo še do neutemeljenega razslojevanja zaposlenih v javnem sektorju. Tako so si elite v javnem sektorju (v zdravstvu, sodstvu, šolstvu itd.) priskrbele visoke plače, ki so celo dvajsetkrat večje od najnižjih plač, pozabile pa ob tem na najnižje plače drugih zaposlenih v javnem sektorju. Prav in pošteno pa bi bilo, če bi bili vsi, ki so plačani iz javnih sredstev, vključeni v celovit sistem plač javnega sektorja, torej tudi funkcionarji.
Z zajezitvijo naraščanja pokojnin in plač v javnem sektorju je vlada nam, državljanom, povedala, da bomo morali v prihodnje skrbneje gospodariti z denarjem. Priporoča nam varčevanje. Po prvih (varčevalnih) ukrepih nove vlade je torej že jasno, da bomo morali Slovenci sami poskrbeti za svojo finančno mirno starost, saj se bodo pokojnine v prihodnjih letih glede na neto plačo le še zniževale. VINKO BLATNIK
PEKARNA HUDOKLIN
zvesti izročilu naših babic
Ostali so
Pravna koncu Prvomajske ulice v Šentjerneju, ki pelje proti Kostanjevici, se nahaja mini pekarna in slaščičarna Hudoklin, Morda ne bi bila nič posebnega, če se ne bi Danica Hudoklin in njen mož Franc odločila Šentjernejčanom in okoličanom ponuditi dobrote, katerih izdelava bo temeljila na tradicionalni ročni obdelavi - strojna je le prva priprava testa - in brez vseh umetnih dodatkov ali barvil. Kot kaže, so zadeli v črno, saj so ljudje njihove izdelke lepo sprejeli, njihov kruh je znan tudi v oddaljenih krajih občine, zalagajo pa tudi okoliške manjše trgovine in gostilne.
Glede na norčavi in veseli čas, ki prihaja, se bo iz njihovih prostorov, kijih imajo v najemu, v teh dneh vil predvsem omamen vonj po krofih. V Sloveniji brez krofov ne mine prav noben pust in pri Hu-doklinovih jih bodo v pustem času naredili preko 10.000, večinoma po naročilu, kar pomeni štirikrat več kot ponavadi. Posebnost njihovih krofov pa tudi ostalih izdelkov je v izdelavi. Prav vsak od njih je prišel izpod spretnih rok Danice ali njene svakinje Silve, ki pomaga v pekarni, pri vsem tem pa je naj-
bolj pomembno to, da se marmelada cvre v olju s krofi.
Danica Hudoklin je po poklicu slaščičarka, zato so se pred desetimi leti najprej začeli ukvarjati s slaščičarstvom, leta 1998 pa so dejavnost razširili na pekarno. “V prostorih imamo tudi lastno majhno trgovino, ki nam veliko pome-
SLASTNO IN DIŠEČE - Danica Hudoklin sveže krofe skrbno zloži na pladenj. (Foto: M. Ž.)
ni. Pomemben je stik z ljudmi, saj so naši najboljši svetovalci in kritiki," je povedal Franc Hudoklin, ki ženi pomaga pri nočni peki, na-
kupih in administrativnem delu. Njihov delavni dan se začne zgodaj zjutraj ali za nekatere pozno ponoči. Nekje ob treh ponoči, ko večina spi spanje pravičnega, se Franc odpravi v pekarno in začne s peko kruha, čez dobro uro se mu pridruži še Danica. Krofov ter sirovega in mesnega bureka, katerega so se naučili izdelovati pri domačih mojstrih, se namreč lotijo malce kasneje, da je zjutraj lepo toplo, drobno pecivo pa pečejo dopoldne.
“Na noč spečeno 300 kilogramov kruha. Prednost mini pekarne je, da lahko po potrebi, če kruha v trgovini zmanjka, 80 kilogramov spečemo tudi v dveh urah. Ponavadi se to zgodi pomladi in jeseni, ko je veliko dela na poljih," je razlagal Franc. Beli, polbeli in črni kruh je na voljo vsak dan, saj imajo za najzvestejše kupce do 9. ure odprto tudi ob nedeljah; koruznega, ajdovega in rženovega pa pripravljajo predvsem ob koncu tedna. Ob
praznikih imajo tudi posebno ponudbo - božični in velikonočni kruh. potice in parkeljne za Miklavža. Slednje pomagata krasiti tudi hčerki Simona in Katja. Med drobnimi pecivi najdemo različno čajno pecivo, vanilijeve in orehove rogljičke, medenjake, piškote na stroj in janeževe upognjence, pozabiti pa ne smemo tudi na domače mlince.
Naj ob koncu povemo, da imajo zaprto le pet dni v letu, na oddih pa se družina Hudoklin odpravi le za teden dni. Takrat najnujnejša naročila prevzame Francijeva sestra Silva. "Z delom smo sedaj zadovoljni in upamo, da so zadovoljni tudi naši kupci. Veseli bomo tako vsake njihove pohvale kot tudi kritike," je zaključil Franc Hudoklin. Kljub temu da imajo trgovino sicer odprto vsak dan do 15. ure, bodo za pusta delovni čas nekoliko podaljšali.
MOJCA ŽNIDARŠIČ
Izgnanci razvili prapor
Šest desetletij od nasilnega izgnanstva
RADOVIČA - Včasih je bilo za pusta v Beli krajini še kako živo. V vsakem le nekoliko večjem kraju, kjer so količkaj dali nase, so pripravili maškarado in marsikatero so si prišli ogledat ljudje od blizu in daleč. A spomini na metliške gade in belouške, gradaške mačke, semiške gusarje, črnomaljske pre-starje in še marsikatere iz tistih najbolj plodnih let bledijo.
Morda je prav zato, ker je grozilo, da razen redkih posameznikov ali manjših skupin ter seveda otrok nihče več v Beli krajini ne bo počel pustnih norčij, pred dobrima dvema letoma na gasilskem sestanku na Radoviči padla ideja o ustanovitvi pustne civflne družbe - radov-skih tropin. Tako bodo Radovci letos že tretjič pripravili pustno povorko. Z zbiranjem idej navadno pričnejo okrog novega leta, letos pa so se že dva tedna pred pustom lotili priprave vozov in pustnih mask. Pomagajo vsi, mladi in stari, vsak pač po svojih močeh.
Navadno okrcajo aktualne dogodke ne le doma, ampak tudi po svetu. Tako bodo letos na petih vozovih med drugim predstavili problem norih krav, radovski disko Tropina, tridelni tunel pod Gorjanci - za vsako belokranjsko občino po enega - z enim od vozov pa želijo občinstvo presenetiti. Pravijo, da jim idej nikoli ne zmanjka, pač pa vozov, na katerih bi se lahko ponorčevali še iz marsičesa. Čudno pa bi bilo, da Radovci, ki živijo sredi vinogradov, ne bi zbirali tudi vzorcev vina za degustacijo, ki jo imajo že skoraj v vsaki zidanici. In čeprav se v sodu zbere vinski pridelek okrog šestdesetih vinogradnikov, je mešanica pustnega vina, kot ga imenujejo, očitno dobra. Nabriti Radovci dajo vino zares na degustacijo na Radoviči in zanj so doslej dobili srebrno in bronasto medaljo.
PRIPRAVE NA PUSTOVANJE - Radoviška pustna civilna družba-radovske tropine gotovo še ne bo tako kmalu izdihnila, saj se nad njenimi idejami navdušujejo tudi mladi, kar je zagotovilo za dolgo življenje. Preteklo nedeljo je tako del vaščanov veselo pripravljal pustne vozove, nekaj pa jih je odšlo s predsednikom krajevne skupnosti Jožetom Nemaničem na čelu po poteh, po katerih bo v soboto krenila pustna povorka. Obsekali so grmovje in veje, ki 'so visele na cesto, da jim ne bi poškodovale vozit (Foto: M. B.-J.)
Pustna povorka pri županu
Radoviška pustna civilna družba bo v soboto razveseljevala Metličane z norčevanjem iz “pomembnih” dogodkov
NOVO MESTO - Tokratno srečanje izgnancev, vključenih v Krajevno organizacijo Društva izgnancev Novo mesto, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano OŠ Grm, je bilo še posebej slovesno, saj so razvili prapor krajevne organizacije. Zdenka Kaplan, ki je bila ponovno izvoljena za predsednico novomeške krajevne organizacije, je poudarila, da letos mineva 60 let, odkar so jih nasilno izgnali v nemška taborišča in da bo zato letos potrebno posebej mlade generacije seznaniti s tragedijo Slovencev, izgnanih med drugo svetovno vojno.
Izgnanci so v taborišču doživeli številna ponižanja, lakoto in različne oblike fizičnega in psihičnega trpljenja. Poleg tega so bili ob vse premično premoženje, uničili pa so jim tudi nepremično premoženje. Zato pričakujejo, da bo Državni zbor končno sprejel predlog Zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine.
Prapor je razvil novomeški župan Anton Starc, dr. med., ki je ob tem dejal: ..Človeški spomin ni dolgega veka. Potrebno gaje obnavljati, zlasti pa tiste trenutke zgodovine, ki so
Radovci bodo na pot po metliški občini krenili v soboto, 24. februarja, ko jih bo ob 10. uri pred občinsko hišo sprejel župan Slavko Dragovan, pripravili pa bodo tudi šaljivi program. V Metliki se bodo ustavili še pred Vinsko kletjo, na mejnem prehodu, pred Galo in na bencinski črpalki ter se domov vračali skozi Slamno in Boja-njo vas. Zvečer bo na Radoviči še pustovanje, v torek zvečer pa nameravajo varovati pusta in ga na pepelnično sredo pokopati.
M. BEZEK-JAKŠE
Metzinger na Dolenjskem
NOVO MESTO - Baročni slikar Valentin Metzinger, čigar slike hranijo v mnogih dolenjskih cerkvah, je ta čas deležen precejšnje pozornosti. V Narodni galeriji v Ljubljani je odprta velika razstava njegovih del, izšla pa je tudi monografije o njem. O Metzingerju na Dolenjskem bo v petek, 23. februarja, ob 18.30 v dvorani frančiškanskega samostana predaval avtor monografije mag.- David Krašovec.
Šmihelski gasilci delavno
Občni zbor PGD Šmihel - Novo mesto - Letos četrt stoletja delovanja njihovega pevskega zbora
NOVO MESTO - Šmihelski gasilci so svoj sobotni občni zbor začeli s kulturnim programom.
Gasilska pevska sekcija je pod vodstvom dirigenta Toneta Finka zapela nekaj pesmi in državno himno, učenci osnovne šole Šmihel pa so se predstavili s šaljivimi zgodbicami na gasilsko tematiko in recitacijo gasilske pesmi, ki jo je napisal njihov član Franc Pavlakovič.
Sodeč po poročilih predsednika, poveljnika, blagajničarke, pevske sekcije in nadzornega odbora, je bilo društvo minulo leto zelo delavno. Nabavili so visokotlačno črpalko, v prizidku gasilskega doma je bila zgrajena nova avtomobilska garaža. Le-ta je v zgornjem delu podaljšana v glavno konferenčno dvorano, kf je bila v celoti obnovljena.
Tudi program dela za leto 2001 je delovno naravnan. Poleg nabave predpisane zaščitne opreme in izobraževanja mlajših gasilcev bodo zaradi dotrajanosti stare morali kupiti ustrezno avtomobilsko ci-
sterno za prevoz vode. Tudi tokrat računajo na pomoč sponzorjev in krajanov, s prostovoljnim delom pa bodo prispevali tudi njihovi člani, trenutno jih je v društvo 210: 25-letnico delovanja bo letos praznoval gasilski pevski zbor, katerega jubilejni koncert bo v drugi polovici marca. PGD Šmihel - Novo mesto je nedavno sklenilo tudi pogodbo z upravo Centra srednjih šol Novo mesto o nadaljnjem sodelovanju na področju varovanja objektov in rekreacije gasilcev.
Na občnem zboru so podelili tudi 20 odlikovanj za člane in 10 pionirskih pohval, udeležilo pa se ga je 111 članov in 30 gostov. Najštevilnejša je bila gasilska delegacija pobratenega Dobrovoljnega va-trogasnega društva Donja Lomnica iz sosednje Hrvaške, Gasilsko zvezo Novo mesto je zastopal Janez Gornik, udeležili pa so se zbora tudi predstavniki sosednjih gasilskih društev, krajevnih skupnosti in Združenja šoferjev in avtomehanikov Novo mesto.
močno zaznamovali življenja posameznikov in celotno družbo... Upam, da se boste tudi z državo kmalu sporazumeli glede odškodnin. Tako bo tudi ta zgodovinska krivica simbolno priznana, povrnitev izgubljenega pa je seveda nemogoča. Prapor, ki ga
* Na zborovanju so podrobno obrazložili nemški in avstrijski zakon o poplačilu vojne odškodnine za prisilno delo. Obrazce, ki jih bodo prejeli na dom prisilni delavci, bodo pomagali izpolnjevati v pisarni Krajevne organizacije društva izgnancev Slovenije, Glavni trg 7, in sicer 5.,6. in 7. marca od 9. do 16. ure.
bomo danes razvili, naj zato simbolizira spomin na drznost, pogum, potrpljenje in upanje, da se našim zanamcem ne bo nikoli nič podobnega ponovilo."
G. K.
JVIDA ŽABOT NA “RAZBORSKEM VEČERU" - Na petkovem Razborskem večeru je v tamkajšnji ledenohladni cerkvi mnogim poslušalcem prinesla obilo topline in sonca v srca sestra Vida Žabot, ki se je mnogi še spominjajo kot Slovenke leta. Vsekakor gre za izjemno močno osebnost, ki izžareva pozitivno energijo, kjerkoli se že pojavi, zatorej so jo zelo toplo spet sprejeli tudi na Razborju, kjer je pomagala obiskovalcem večera, da so že ali pa da bodo vsaj prihodnjič našli sonce, več samozavesti in optimizma tudi v sebi. (Foto: P. Perc)
Nekaj bi vam rad povedal
KRŠKO - Med zimskimi počitnicami Zveza prijateljev mladine Krško v prostorih na CKŽ 23 v Krškem pripravlja delavnico Nekaj bi vam rad povedal. Delavnica, ki jo vodijo prostovoljci Zveze, poteka od 19. do 23. februarja, vsak dan od 10. do 14. ure. Zveza ima med počitnicami ob enakem času tudi dneve odprtih vrat, ko osnovnošolcem, srednješolcem in staršem predstavlja svoje delovne programe. Še danes ZPM Krško organizira v Informativnem dokumentacijskem centru Sveta Evrope v Ljubljani delavnico pod naslovom Evropa v šoli, ki jo vodi dipl. pedagoginja Liana Kalčina Srhoj. Udeleženci bodo obiskali tudi Center Evropa. Med tokratnimi pouka prostimi dnevi bo veseli počitniški avtobus ZPM in turistične agencije Karantanija vsak dan odpeljal otroke in starše na smučanje na Roglo in tudi v Avstrijo.
IZ NAŠEGA LONCA
Naj bo pust tudi mastnih ust
V zadnjih zimskih dneh si lahko privoščimo še kakšno prav zimsko jed - narastek s kislim zeljem in mesnim sirom. Nato pa povabimo med nas pusta in prepodimo zimo s pravimi pustnimi krofi.
Narastek s kislim zeljem
Sestavine za 4 osebe: 600 g krompirja, 810 g kislega zelja, 1 čebula, 500 g mesnega sira (narezanega na pol centimetra debele rezine), 4 žlice olja, 10 brinovih jagod, 5 lorberjevih listov, 2 žlički suhega majarona, 300-350 ml svetlega grozdnega soka ali belega vina, sol, poper, 250 g smetane za stepanje, 4 žličke srednje pikantne gorčice.
Priprava: Krompir operemo in ga v lupini kuhamo 20 minut. Medtem damo kislo zelje na cedilo, ga operemo s hladno vodo in dobro odcedimo. Čebulo olupimo in drobno zrežemo. Mesni sir prerežemo in na vročem olju po porcijah na obeh straneh opečemo. Mesni sir poberemo iz posode in shranimo. V preostali maščobi prepražimo čebulo. Dodamo kislo zelje, brinove jagode, lorber, majaron ter prilijemo sok (vino) in zavremo. Začinimo s soljo in poprom ter kuhamo 10 minut. Nekoliko
ohladimo. Krompir odlijemo, odplaknemo, olupimo, zrežemo na ploščice in solimo. Kislo zelje, mesni sir in rezine krompirja v vrstah zložimo v pomaščen pekač za narastke (vsebina 3 litre). Vrstni red ponavljamo, dokler nam ne zmanjka sestavin. Smetano zmešamo z gorčico in prelijemo čez krompir in mesni sir. Narastek pečemo v pečici, segreti na 200° C 20 minut. Ponudimo takoj.
Veseli krofi
Sestavine za 20 krofov: 500 g moke, 1 kocka kvasa, 60 g sladkorja, 250 ml mlačnega mleka, ščepec soli, 4 rumenjaki, 50 g mehkega masla, marmelada za nadev, 1 beljak za premaz, maščoba za peko, sladkor v prahu za posip.
Priprava: V skledo stresemo moko in naredimo vdolbino. Kvas zmešamo s sladkorjem in mlekom ter vlijemo v vdolbino. Pokrito naj na toplem vzhaja 15 minut. Sol, rumenjake in maslo razporedimo po robu in vse pognetemo v testo. Testo ponovno pokrijemo in naj na toplem vzhaja, dokler se ne podvoji. Na pomokani delovni površini testo razvaljamo na
2 cm debelo. Izrežemo kroge s premerom 5 cm. Na polovico damo malo marmelade. Robove premažemo z beljakom. Prekrijemo z dvojnimi testenimi krogi in rahlo stisnemo. Krofe pečemo v vroči maščobi. Pečene posujemo s sladkorjem v prahu ali okrasimo z glazuro.
Pripravila: NINA STERGAR
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
NAŠE KORENINE
Močna slana cvetje zamori
To je zgodba o Lešnjakovem rodu iz prelepe vasice Šmaije pri Šentjerneju. Saj ste verjetno že slišali zanjo! V ospredju pisana ravnica ob temnozeleni Krki, v bližini starodavni Šentjernej, potem slikovito Šmarje z enim od najlepših pokopališč na Dolenjskem, v ozadju pa mogočni in skrivnostni hrbti Gorjancev. Dvanajst otrok je bilo v Lešnjakovem gnezdu. Pravzaprav seje rodil tudi trinajsti. Deklica Karolina je bila to, a je umrla kmalu po rojstvu. Karolina je torej hitro odšla, nad gnezdom pa je ostalo črno znamenje - tista usodna številka trinajst, ki po ljudskem verovanju prinaša nesrečo. Kar se tiče Lešnjakovih otrok iz Šmarja bo to že držalo.
Leta med obema vojnama so bila še kar znosna. Bil je to čas, ko je družina rasla. Oče Jože je imel skromno kmetijico, a je znal tudi spretno podkovati konje in vofe, brezobličen kos železa pa je v ognju in na nakovalu oblikoval v lično in uporabno kmečko orodje. Okoliški kmetje so se zato radi obračali k njemu za pomoč, to pa seveda ni bilo všeč tistim, ki so se ponašali z rokodelskim mojstrskim izpitom, a ga po veščini še zdaleč niso dosegali. Jožetova žena Marija, Zagorčeva z Javorovice, je gospodinjila in rojevala.
Kot rečeno, predno se je začela druga svetovna vojna, je bilo pri Lešnjakovih že dvanajst otrok. To je pomenilo tudi, da so morali starejši kmalu s trebuhom za kruhom. Doma ga namreč ni bilo dovolj za vse. Potem je prišla vojna in z njo prisilna mobilizacija. Doletela je tudi starejše Lešnjakove fante. Kar štirje so se znašli v uniformah. Kot lahko danes sodimo, očitno v napačnih. Ob koncu vojne jih je zadela tragična usoda. Martina so verjetno pokončali na Teharjah. Rudi je izginil neznano-kam. Med vojno se je sprl z domobranskim poveljnikom, pristal v zaporu, od tam pa so ga poslali v Dachau. Ko so ga Angleži osvobodili, je delal pri nekem kmetu, po vojni pa se je vrnil v Ljubljano. Tam se je javil novi oblasti, potem pa se je za njim izgubila vsaka sled. Francija je na hrvaškem pogoltnila kraška jama Jazovka, Ivan pa se je v bližini Cerknice smrtno ponesrečil z ročno bombo. Tudi večino ostalih je v povojnih letih tako ali drugače pomrlo, a le malokateri je našel grob na domačem pokopališču. Od trinajstih otrok, ki jih je rodila Lešnjakova mati iz Šmarij pri Šentjerneju, sta živi le še dve sestri, ki živita v Kranju, in Tone, ki z družino živi v Kostanjevici.
Tone je bil še premlad, da bi ga tisti mrtvaški ples potegnil v svoj pogubni vrtinec. Preživel je vojno in se kako leto po njenem koncu kot vajenec udinjal pri sorodniku Jožetu Lešnjaku v Šentjerneju. Taje bil lončar in pečar in te obrti je izučil tudi Toneta. V tem koncu naše domovine so bili svoj čas mojstri, ki so obvladali umetnost oblikovanja v glini, dokaj pogosti. Razne cvetlične lončke, posodje za jedačo in pijačo, okrasne in praktične predmete, elemente za kamine
in krušne peči, stenske obloge, vse to so znali oblikovati, potem pa so jim v svojih pečeh vdahnili še trajnost. Zdaj so ti mojstri le še folklorna posebnost. Toneta že dolgo ni več med njimi.
Pa ne da bi se naveličal gnesti glino, nasprotno, zelo rad jo je imel in v njegovih rokah je znala spregovoriti v drugačnem jeziku. Figure, ki so se rodile v njih, niso bile več le praktični predmeti, ki se jih je naučil izdelovati pri svojem mojstru, ampak bitja iz njegove fantazije, sanje, ki jih je že tisočletja presnavljala ta zemlja. Skozi njegove roke so prišle na svet oblike, katerim nikjer ni bilo vzora. Ljudje so radi posegali po njih, saj so v njih začutili svobodo in pristnost. A čas svobodi, tudi ustvarjalni, takrat ni bil naklonjen. Moralo je priti do trčenja.
Predno je Tone prešel na svoje, je odsluži vojsko in se v začetku petdesetih oženil. Vzel je Grilovo Martino iz Kostanjevice. Tudi ona je že dala skozi kalvarijo, saj je izgubila prvega moža, ki so ga tik pred amnestijo ustrelili v Šentvidu. Izgubila je tudi prvorojeno dete. Vojna je pač vsakega po svoje prizadela. Mladi par je našel dom v hiši blizu kostanjeviške osnovne šole, v leseni baraki poleg nje pa je imel Tone prostor za svojo obrt. Potem se je začelo.
“Davkov ni bilo nikoli dovolj plačanih. Kar naprej so mi nabijali nove. Rubeži so se kar vrstili. Delal sem dan in noč, denarja pa nobenega. Vse je pobrala davkarija. Tako se je vlekto iz leta v leto. Še sreča, da je žena obdelovala nekaj zemlje, redila prašiče in govejo živino, tako da sva lahko preživela družino. Moja obrt je prinašala samo zgubo. Potem sem odnehal. Povedal sem jim, da grem. Dobil sem službo vzdrževalca v krški Celulozi. Zadovoljno so se smejali, saj so dosegli svoje," mi več desetletij pozneje pripoveduje Tone.
Časi so se zdaj spremenili, a grenkoba ostaja. Nikakor ne more razumeti, daje zaradi puhle ideologije, ki so jo verjetno nekateri njeni hlapci razumeli čisto po svoje, zamrlo nekaj, kar je bilo tedaj v zraku, kar je čutil v svojem srcu in so bile njegove roke voljne spraviti na svet. Sedaj je že prepozno. Roke so okorele, srce pa zamorjeno. Upajmo, da se bosta taka sposobnost in hotenje pojavila pri kom drugem.
Tone v stari kartonski škatli še hrani nekaj izdelkov, ki so nekoč nastajali v njegovi delavnici: zanimivo oblikovani hranilniki, razne živali, stilizirani jezdeci in konji, orač, pepelnik in majoli-ka romajo na mizo. Nekaj takih že dolgo krasi vitrine zbiralcev in poznavalcev naivne umetnosti po svetu. Gotovo ugibajo, zakaj je izvir, iz katerega so vreli, usahnil. Saj ne bi verjeli, če bi jim človek povedal resnico.
Tone je zdaj že dolgo upokojen, Martina pa še obdeluje zemljo in krmi svoje živali. Zdaj ne več toliko za preživetje, pač pa za veselje, za srce. S Tonetom imata tri sinove in štiri vnuke.
TONE JAKŠE
S POLICISTI NA REJV ZABAVI V “AFRICI’
Se mladi ne znajo več zabavati brez mamil?
V sobotnem jutru je nekaj pred drugo uro na trebanjski policijski postaji sedelo mlado dekle prijetnega videza. Nosilo je le črno mini krilo, črn top in črne čevlje z debelimi podplati. Premalo oblačil za mrzlo februarsko jutro, toda očitno se njej ni zdelo tako. Policist je ravno končeval pisanje zapisnika. Nato sta jo s kolegom premestila v posebno sobo, kjer je - ker je še mladoletna - morala počakati na mamo, ki so jo po telefonu poklicali. Rejv zabava v diskoteki Africa se je za mlado Dolenjko takrat končala. Policisti so namreč pri njej našli dve tabletki ekstazija.
“Seveda je kot večina takih trdila, da ju je našla na tleh, česar pa ne verjamemo. Mamilo smo zasegli in sledil bo predlog sodniku za prekrške. Če bi šlo za večje količine, bi seveda lahko sledila kazenska ovadba, saj bi v tem primeru dekle tabletke lahko preprodajalo,” je pojasnil pomočnik komandirja na Policijski postaji Trebnje Vinko Ribič, ki je bil tisto noč skupaj s sodelavci dežurni.
Policisti v civilu med rejverji
V trebanjski diskoteki Africa, ki že nekaj let slovi po rejv zabavali v Sloveniji, je namreč spet potekala t.i. rejv party, na kateri se pleše do jutranjih ur. Kot se je že nekajkrat pokazalo, žal ne brez umetnih spodbud, kakršna so tudi mamila. Policisti, seveda v civilu, so zato pogosti "gostje” tovrstnih zabav, ki jih lastnik prireja enkrat mesečno, in marsikoga so že zalotili pri uživanju mamil. V noči, ko sem se jim pridružila, jih je bilo v diskoteki pet, dva pa v uniformi.
“Boste videli, kako izgleda takšen žur. Danes sicer ni toliko obiskovalcev kot običajno, le okrog 150. Na decembrsko zabavo je na primer prišlo okrog petsto mladih iz vseh koncev Slovenije, tudi iz Primorske, Štajerske, Pomurja, ter iz sosednje Hrvaške. Dolenjcev je še najmanj,” je povedal Ribič, ko sva se z avtom odpeljala proti Af-rici. Parkirišče res ni bilo povsem zasedeno, pred vhodnimi vrati pa je postavalo nekaj možakarjev. Bili so varnostniki podjetja Protect in kot redarji so bili vseskozi zaposleni. “Policisti dobro sodelujemo z njimi,” je dodal Ribič.
Hrup, da oglušiš
Čeprav sem bila pripravljena na hrupno glasbo, ki me je pričakala že pred vrati, me je ob vstopu v notranjost diskoteke vseeno kar šokiralo. Samo bobnenje, razbijanje, nabijanje, človek ne ve, kako bi temu rekel. Pač, to je rejv muzika. Da je lahko komu všeč, kar težko verjamem. Ampak očitno je tako. Ljudje smo si pač različni. Pesmi ni konca ne kraja, vse je isto in brezkončno. Predvsem pa mili-jonkrat preglasno.
Pogled na plesišče. Mladi se zvijajo, molijo od sebe noge in roke, kot da jim gre za življenje. Večina jih pleše vsak zase, le en parček se zaljubljeno objema v kotu temačnega prostora. Ko skušam policistu, ki je z mano, nekaj povedati,
me seveda ne sliši. Kako bi tudi me? Besedno sporazumevanje je nemogoče. Premaknem se nekaj metrov naprej, na plesišče, in takrat šele začutim, kaj pomeni tako močan zvok. Ne le da v takem hrupu lahko oglušiš, zvok me dobesedno udarja po telesu, kot bi me kdo tepel. Ne morem se znebiti tega občutka, cela stena zvočnikov pač dela svoje. Takoj se vrnem na opazovalno mesto, kjer je kolikor toliko znosno. Ob plesišču opazim vse polno plastenk z vodo. Za plesalce, ki vzamejo ekstazi - tabletka stane menda najmanj tisoč tolarjev - obstaja namreč nevarnost dehidriranja, zato morajo vseskozi zelo veliko piti. Seveda ne alkohola, tako da je najboljša in najcenejša voda, tudi iz vodovodne pipe na straniščih.
no opremo in se nato preoblečejo v stranišču ali pa nekje pri trebanjskem domu za starejše občane. Res so izzivalne, in ne bi bilo čudno, če bi se jim kaj neljubega pripetilo,” pove eden od redarjev, ki je tisti petek zvečer na železniški postaji pričakal skupino tridesetih mladih, ki so na rejv zabavo v Africo pripotovali od drugod.
“Saj rejverji sicer niso nasilni, toda kadar je človek pijan ali zafik-san, se nikoli ne ve, kako se bo obnašal,” doda in pove, da so nekoč imeli primer, ko je fant padel po tleh, iz ust so se mu cedile sline, in niso vedeli, kako mu pomagati. Rešilni avto gaje odpeljal v bolnico in izkazalo se je, da je bil pre-doziran. “Mnogi ne vejo, koliko ekstazi tabletk lahko prenesejo, saj je to odvisno od vsakega posameznika. Največkrat menda vzamejo po dve na večer. Energijo morajo
že poznajo. Zabava je bila nekaj posebnega že zato, ker je proti večeru nekdo najavil nastavitev bombe, ki je pa ni bilo. Novico so policisti vzeli resno in diskoteko dobro pregledali tudi s pomočjo posebno izurjenega psa iz Ljubljane, skratka, do polnoči so rejverji čakali, da so lahko zaplesali.
“Napisali smo okrog 15 predlogov sodniku za prekrške in osem kazenskih ovadb. Zasegli smo okrog 40 tabletk ekstzija, 20 g marihuane, nekaj psihoaktivnih gobic. Prepričani smo, daje to, kar smo dobili, malo v primerjavi s tem, kar je mladina imela notri. Samo uživanje mamil namreč ni prekršek. Prekršek je prekomerna posest mamila, ko ga imaš več kot le zase. Omogočanje uživanja droge drugim pa je kaznivo dejanje. Decembra nam je lastnik Africe obljubil, da je to zadnja rejv zabava in da nas bo sicer o novih ob-
* Med plesnimi drogami je najbolj priljubljen ekstazi, ki se na ilegalnem tržišču pojavlja v obliki raznobarvnih tabletk z odtisnjenimi različnimi simboli. Ekstazi poživlja, prežene utrujenost ter povečuje potrebo po gibanju in komuniciranju. Lahko povzroča občutek vedrega razpoloženja in evforijo, včasih tudi vidne in slušne halucinacije. Zaradi opisanih lastnosti je ekstazi priljubljeno mamilo mladih, predvsem obiskovalcev diskotek in privržencev t.i, rejv glasbe. Nevarnosti prekomernega jemanja so: povišan krvni pritisk in prekomerno naraščanje telesne temperature (preko 41° Celzija), prekomerno potenje, izsušitev in krči, vročinska kap, odpoved krvnega obtoka in nenadna smrt.
PLES DO JUTRA - Večina ljubiteljev rejv glasbe je še mladoletnih. Ob glasbi, če groznemu bobnenju sploh lahko rečemo tako, preplešejo vso noč, do jutra. Energije imajo očitno preveč.
V stranišču kadile joint
S policistom pokukava še na manjše plesišče v spodnjih prostorih, kjer poseben “lajdšov” ustvarja občutek neznosne lahkosti bivanja. Nato selitev v zgornje prostore, kjer je mogoče najti kup mladih na še enem plesišču. Tu rastejo prava drevesa. Saj res, to je vendar Africa! Fantje in dekleta - slednja skorajda praviloma pomankljivo oblečena - se zvijajo na vse strani, čudim se, od kod jim toliko energije. Rejv zabava namreč traja od desete ure zvečer do sedmih zjutraj. Mimo pride fant v črnem z digitalnim fotoaparatom v rokah. Nato se družba zgrne okrog njega in sami sebe opazujejo, kako dobro plešejo.
Ko se s pomočnikom komandirja odžejava s sokom, vanj dregne eden od redarjev. Preden dojamem, za kaj gre, ostanem sama, saj oba za nekaj minut izgineta v bližnje stranišče. Visokoraslo dekle pride ven, kmalu za njim pa še dve punci, ki s policistom odideta ven. Kasneje izvem, da soju zalotili pri kajenju marihuane, zato sta mora-
• Trebanjski policisti so med zadnjo akcijo zasegli štiri tabletke ekstazija in ob tem napisali tri predloge sodniku za prekrške, ter en joint, s čimer je povezana kazenska ovadba. Enega mladeniča so zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali, podobno pa sc je zgodilo tudi z drugim, ki je ob zapuščanju Africe preveč razgrajal.
VELIKO KOŽE - Predvsem dekleta se oblečejo v posebne kostume, ki jih na rejv prinesejo s sabo. Mnoge so v oblačilih, ki več odkrivajo, kot skrivajo, izzivalne.
li zabavo nadaljevati kar na policijski postaji. Policisti so jima joint zasegli in ga bodo poslali v analizo. Potem se bo pokazalo, ali je šlo v resnici za mamilo ali ne. Pomembna je namreč vsebnost THC - če je nad ena, se snov šteje za mamilo, sicer ne.
Dekleta izzivalno oblečena
Ob bojazni, da bom kmalu oglu-šela, se odpravim pred Africo. Nekaj redarjev in policistov je zunaj, saj morajo pregledovati in skrbeti tudi, kaj se dogaja pred vhodom v diskoteko in na parkirišču. Prav sem bi se najlaže pripeljali “dilerji” in naprej predali razna mamila. Promet noter in ven poteka vseskozi. Sprehajajo se prave manekenke, vse v mini krilih. “Ja, saj ne pridejo takšne že sem. S sabo prinesejo poseb-
potem obvezno sproščati s plesom, in ko je ura sedem in se diskoteka zapre, bi še plesali. Ponavadi se preselijo kar drugam, na t.i. after party," je povedal policist.
Večina mladoletnih
“Pojdi za tem fantom. Poglej, kaj bo delal. V zadnji uri je že tolikokrat izginil na parkirišče, po nekaj minutah pa se vrne,” pravi policist redarju. “Nič ni, samo nekaj decilitrov vodke je spravil vase,” kmalu izvemo. Fant, opotekajoč se, kmalu priroma nazaj. “Saj nimam nič," pravi, “le tako sem pijan," in nato vendarle odpleše noter. Strašno zasmrdi po alkoholu. Ja, mnogi si pijačo raje prinesejo s sabo in se napijejo zunaj v avtu, kar je nedvomno cenejše kot v diskoteki. Že sama vstopnina - tri tisoč tolarjev - je zelo visoka in vsakdo res ne more na rejv party. V glavnem so to otroci iz premožnejših družin. Ja, otroci, saj so stari od trinajst, štirinajst let naprej, najstarejši so morda že praznovali dvajseti rojstni dan.
Pred diskoteko se pripelje avto. Mama ostane notri, izstopi pa dekle, ki sem jo srečala na policijski postaji. Gleda v tla. Seveda se je vrnila po obleko, ki jo je pustila notri. Redarji jo poznajo, saj so že imeli opravka z njo. Dolgo je ni nazaj. Verjetno je še malo odplesala, nato pa proti avtu odkorakala, oblečena normalno za ta letni čas - v hlačah in bundi. “Ja, kakršni starši, takšni otroci, sicer pa bodimo kar tiho, tudi mi imamo otroke in ne vemo, kaj bo z njimi,” pravi nekdo. Ne dolgo zatem se v bližini ustavi tudi taksi z ljubljansko registracijo. Očitno je nekdo ocenil, da bo domov težko prišel sam, in se je spomnil na geslo: "Natakar, taksi, prosim!"
Najpogosteje tabletke ekstazi
Kot je povedal Ribič, so na rejv zabavah od mamil najpogosteje prisotne tabletke ekstazi, saj jih je najlažje vzeti in skriti. So pa našli že marsikaj drugega. V njihovi največji akciji decembra lani, ko je v Africo prišlo okrog petsto ljudi, je sodelovalo petnajst policistov, tudi iz drugih slovenskih policijskih uprav, saj domače policiste mnogi
vestil, pa ne drži obljube,” je povedal komandir Policijske postaje Trebnje Edo Fišter.
“Policisti so prestrogi”
Lastnik diskoteke Africa Tomaž Goreč ni ravno zadovoljen, da so med pogostimi obiskovalci rejv zabav tudi policisti, saj misli, da so prestrogi in s pregledovanjem preveč nadlegujejo goste. “Kot slišim, drugje ni tako. Moji obiskovalci se zaradi tega dostikrat pritožujejo. Saj mamila so vsepovsod, a drugje ne izvajajo takšnih akcij,” pravi in doda, da seveda nikakor ne podpira drog. Sicer pa misli diskoteko v nekaj mesecih zapreti, saj menda od nje nima pravega dohodka.
Toda policisti morajo dosledno opravljati svoje delo. “In kako se
REJV ŽABA VA V AFRICI - Enkrat mesečno v trebanjski diskoteki Afrika poteka rejv party, na katero pridejo mladi iz vseh koncev Slovenije. Redarji družbe Protekt skupaj s policisti skrbijo za varnost, pozorni pa so tudi na uživanje in preprodajanje mamil, ki so žal pogost spremljevalec takšnih druženj mladih.
naj naredim, da ni nič, če pa vidim, da nekdo kadi travo, drugemu poda tabletko mamila ali še kaj hujšega. Ukrepamo pač v jkladu s svojimi pooblastili. Koliko pa je vsega tega, česar policisti ne vidimo in se odvija mimo nas!” meni Ribič in doda, da se trudijo, da v Trebnjem ne bi nastala prava mamilarska scena. Tega si gotovo ne želijo tudi domačini in sploh Dolenjci.
“Saj je znano, kako se začne. Najprej ti nekdo zastonj ponudi mamilo, ko pa brez njega ne moreš več živeti, moraš zanj odšteti velike denarce. Včasih je vmes tudi prostitucija. Takšne zgodbe se včasih končajo tragično. Ne gre mi iz glave nedavna smrt 16-letnice iz Celja, ki je menda do stika z mamili prišla prav na rejv zabavi. Umrla je zaradi predoziranosti,” je povedal Fišter. Seveda nekateri rejverji plešejo tudi brez mamil.
V Africi sem bila prvič in gotovo tudi zadnjič. Raje bom kdaj obiskala pravo afriško deželo. Ko sem se proti jutru polna vtisov vozila domov, sem še kako rada prisluhnila radijski glasbi. Slučajno je takrat prepevala meni ljuba Celine Dione. Pa tudi če bi kdo drug, samo da moja ušesa ne bi več trpela ob nabijanju čudnih zvokov, ki se jim reče rejv glasba.
Besedilo in slike: LIDIJA MURN
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 22.2.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura: Odmevi; Mostovi; Male sive celice; Zgodbe iz školjke; Nosorog in prijatelji, nan.; Razgledi slovenskih vrhov; Čari začimb; Svetovni izzivi -13.00 Poročila - 13.40 Pod preprogo - 14.30 Zoom - 16.00 Slovenski utrinki - 16.30 Poročila - I6.4f Risana nan. -
16.55	Enajsta šola -17.45 Novi raziskovalci, dok. nan. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi -
21.20	Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 Opus -
23.20	Okvara ledvic
SLOVENIJA 2
8.00	Tedenski izbor: Simpsonovi, nan.; Video-spotnice; Nash Bridges. nan.; Grace na udaru; Frasier, nan,- 12.30SP vnord. disciplini-14.30 Svet poroča -15.00 Vidimo so na sodišču, fdm -16.30 Rajmonda imajo vsi radi, nan. - 17.00 Nash Bridges, nan. - 18.00 Na zlatem ribniku, ameriški film - 19.40 Videospotnice - 20.05 Šport - 20.25 Košarka (Maccabi: Krka Telekom) - 22.15 Emily z mesečeve domačije, nad.
-	22.55 Grammy 2001
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills 90210, nan. - 11.50 Ricki Lake -12.45 Adrenalina -13.45 Mladoporočenci -14.45 Rački Lake -15.40 Mladenič v modrem. nan. -16.35 Zlata krila, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. -
18.30	Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Simpatije -
20.00	Košarka - Evroliga - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.15 Pustolovščine Forda Fairlanea, ameriški film
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -1 l.OO moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. -13.15 William Tell, nan, -14.10 Otroški zdravnik, nan. -15.35 SkyBo-15.45 Oprahshovv-16.35 Milady. nan.
-	17.25 Moja usoda si ti, nad. - I8.20 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur- 20.00 Kalejdoskop, film - 21.40 Urgenca, nan. - 22.30 Prijatelji, nan.
-	23.00 Jag, nan. - 23.50 Taksi, nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Risanka -17.45 Rezerviran čas -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur -
20.00	Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? -21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled
-	21.30 Iz združenja lokalnih TV - 22.00 Turistična oddaja
HTV 1
9.30	Poročila - 9.35 Izobraževalni program -l l.OO Za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. - 13.20 Po poteh uma, dokumentarna odd. -14.15 Poročila - 14.20 Izobraževalni program - 15.05 Program za otroke in mladino -16.00 Informativno politični program -16.30 Hrvaška danes -17.05 Deček spoznava svet - 17.30 Hugo - 17.55 Ljubezen je čudna, izobraževalna odd. -18.25 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik -20.15 Smrt je sedaj moj sosed, film - 22.25 Pol ure kulture - 22.55 Narava politike - 23.40 Odmevi - 0.00 Hrvaški šolski muzej - 0.30 Nočni program
HTV 2
10.05	Poročila -10.10 Ponovitve oddaj -12.40 Poslovni klub - 13.15 Južni Brooklyn. nad. -
14.00	Ekran brez okvirja - 15.00 O znanosti s povodom - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad. -16.55 Poročila za gluhe in naglušne - 17.00 Vsakdanjost - 18.25 Panorama -18.55 Poročila -19.00 Na zdravje, nan. -
19.30	Policija, nan - 20.10 Kviz - 20.25 Bolnišnica upanja, nan. - 21.10 Polni krog - 21.30 Željka Ogresta z gosti - 22.35 Dosjeji X, nan. -23.20 40 revolverašev, film - 0.40 Dela svetovnih muzejev
PETEK, 23.2.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Oddaja TV Maribor; Risanka; Enajsta šola; Novi raziskovalci, dok. nan.; Alpe-Donava-Jadran; Zaupanje, drama - 13.00 Poročila - 13.50 Tedenski izbor: Prvi in drugi: Okvara ledvic; Osmi dan: Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi - l6"30 Poročila -16.45 Zares divje živali -17.10 Pravljičar, nan.-17.45 Zenit- 18.20 Dosežki -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik -20.05 Ema, predizbor - 22.05 Deteljica - 22.25 Odmevi - 23.15 TV Poper - 23.50 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00	Tedenski izbor: Simpsonovi; Videospotnice; Nash Bridges, nan.; Menih Dawson, film -12.50 SP v nord. disciplinah -14.15 Henry V., film - I6.30 Raymonda imajo vsi radi. nan. -16.50 SP v nord. disciplinah -17.00 Nash Bridges, nan. -18.00 Un Specteur la Bavure, film -I9.40 Videospotnice - 20.05 BSE, dok. odd. -
21.00	Grof Monte Cristo, nad. - 21.55 Tik tak, švedski film - 23.25 Neprimerno delo za žensko. nad. - 0.10 Slovenski jazz
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills 90210, nan. - 11.50 Ricki Lake -12.45 Pop'n'Roll -13.45 Bravo, Maestro -14.45 Ricki Lake -15.40 Mladenič v modrem, nan. - 16.35 Zlata krila, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. -19.00 Simpatije, nan. - 20.00
Trije možje in mala dama, film - 21.50 Felicity, nan. - 22.50 Trije, film - 23.40 Najbolj nori zločinci, dok. odd. - 0.10 Policisti, nan.
POP TV
10.00 Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.15 William Tell, nan. -14.10 Otroški zdravnik, nan. -15.35 Sky Bo -15.45 Oprah show -16.35 Milady, nad. - 17.25 Moja usoda si ti, nad. - 18.20 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Špiclji, ameriški film - 21.00 Zadnji dnevi raja, film - 22.50 Teksaški mož postave, nan. - 23.40 F/X - umori s trikom, nan. - 0.30 Milenium, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Avtomobilsko zrcalo - 17.30 Turistična oddaja - 18.00 Kmetijski razgledi - 18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav?
HTV 1
9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -H.05 Program za otrokein mladino -12.00 Poročila - I2.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.20 Po poteh uma. dok. nad. - 14.10 Izobraževalni program - 15.00 Program za otioke in mladino - 16.00 Svet podjetništva - 16.30 Hrvaška danes - 17.00 Televizija o televiziji -17.25 Hugo -18.25 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja - 21.10 Popotnik, film - 22.55 Odmevi - 23.15 Namestnik II.. film - 0.45 Nočni program
HTV 2
9.50 Poročila - 9.55 Ponovitve oddaj -13.00 Pol ure kulture - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.15 Željka Ogresta z gosti -15.15 Dosjeji X, nan. - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad. -17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila -19.00 Humoristična nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Kviz - 20.25 Pravica za vse, nan. - 21.10 Polni krog - 21.30 Latinica - 23.10 Pravi čas - 0.40 Dela svetovnih muzejev
SOBOTA, 24.2.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Male sive celice; Three dollars son, film; Lingo; Tednik - 13.00 Poročila - 13.30 Mostovi -13.55 Ema, predizbor -16.00 4x4-
16.30	Poročila -16.45 Franček, ris. nan. -17.10 Ebba in Didrik, nad. - 17.50 Na vrtu - 18.15 Ozare -18.20 Umetnost življenja po svetu, dok. nan. - I8.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip - I9.30 Dnevnik - 20.05 Ema - 21.35 Pustne šeme na Štajerskem - 22.10 Frasier, nan.
-	22.50 Poročila - 23.25 Sopranovi, nad. - 0.15 Croupier, francoski film
SLOVENIJA 2
9.05	Videospotnice - 10.00 Štafeta mladosti -10.50 Smuk (ž) -10.55 Glasbeni festival -13.00 Šport (nord. discipline; smuk, m) - 19.30 Videospotnice - 20.05 Starstruck, film - 21.30 Praksa, nan. - 22.15 Sobotna noč
KANAL A
9.00	Ime na nebu, ameriški film - 11.00 Kung fu, nan. - 12.00 Nesmrtna, nan. - 13.00 Mladoporočenci- 13.30 Stilski izziv - 14.00 Košarka - Evroliga -16.30 Živalim v pomoč, dok. odd. -17.00 PopnRoll - 18.00 Beverly Hills 90210, nan. - 19.00 Prijatelji, nan. - 19.30 Dvakrat v življenju, nan. - 20,30 Prijatelji, nan. - 21.00 Hči teme, ameriški film - 22.45 Seks, laži in videotrakovi, ameriški film - 0.35 Policisti, nan.
POP TV
8.30Risanke -10.00 PovverRanger,nan.-10.30 Navihanka, nan. -11.00 Šolski hodniki, nan. -
11.30	Šolska košarkarska liga -12.30 Ameriška gimnazija, nan. -13.00 Maščevanje za vogalom, ameriški film - 14.40 Poroka, nad. - 16.20 Močno zdravilo, nan. -17.20 Sahara, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar
-	21.10 Alkatraz, ameriški film - 23.35 Ruska hiša, ameriški film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Videostrani - 16.15 Kako biti zdrav? - 16.45 Motosport mundial - 17.15 Otroški RTV festival Črtica -
18.30	Belokranjski obzornik - 19.00 Novice -
19.15	24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 lz združenja lokalnih TV - 22.00 Povej!, mladinska odd.
HTV 1
8.20 Poročila - 8.25 Razglednice iz Francije, film - 10.05 Program za otroke in mladino-
12.00	Poročila - 12.30 Dokumentarna odd. -
13.00	Prizma - I3.55 Poročila - I4.05 Oprah show - 14.55 Hruške in jabolka - 15.30 Znanstvena odd. -16.05 Zlata dekleta, nan. -16.35 Risanka -17.05 Glasbena odd. -18.40 Kulturna oddaja -19.30 Dnevnik • 20.15 Tedenski pregled - 21.05 Dvojčka, film - 22.45 Poročila -
23.00	Forezičanka Halifax, nad. - 0.40 Mrtvi ne plešejo, film - 2.15 Ubiti gospod Frost, film -
4.00	Nočni program
HTV 2
9.10 Ponovitve oddaj - 13.30 Hišni ljubljenci -
14.15	Čudežni rumeni prah. dok. odd. - 15.05 Briljanten - 15.55 Melrose Plače, nan. - 16.40 Črno-belo v barvi - 17.25 Zasebno življenje Sherlocka Holmesa, ameriški film -19.30 Policija, nan. - 20.10 Družina Soprano L, nad. - 21.05 Triler - 22.10 Glamour Cafe - 22.55 Seks in mesto - 23.20 Svet zabave - 23.50 Dela svetovnih muzejev
NEDELJA, 25.2.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Tabaluga; Pika nogavička; Miki Makin črkopis; Tekmovanje slovenskih godb; Pomagajmo si; Svet divjih živali, dok. nan.; 11.35 Obzorja duha; 12.00 Ljudje in zemlja -
13.00	Poročila - 13.55 Ema, pon. -15.30 Parada plesa -16.00 Čari začimb -16.30 Poročila -16.50 Vsakdanjik in praznik - 17.45 Slovenski magazin - 18.15 Razgledi slovenskih vrhov -
18.45	Risanka - 18.50 Žrebanje lota - 19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik -
20.05	Zoom - 21.40 Portret - 22.40 Poročila -
23.05	Oddaja o kulturi - 0.15 Balet
SLOVENIJA 2
8.45	Videospotnice - 9.50 Noro zaljubljena, nan. - 10.10 Emily z mesečeve domačije, nad. - 10.50 Superveleslalom (ž) - 11.00 Policija -
11.30	Euromusica - 12.30 Šport (nord. discipline; superveleslalom, m) - 19.30 Videospotnice - 20.05 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, dok. nad. - 20.50 Trend - 21.25 So leta minila, nan. - 21.50 Končnica - 22.50 Operni ples II., nemški film
KANAL A
8.00	Dobri sosed, film - 11.00 Kung fu, nan. -
12.00	Nesmrtna, nan. -13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop’n’Roll - 14.30 Vse, kar lahko dobiš, film -16.20 Divja Amerika, dok. odd. -17.10 Umoma Beverly Hillsu, nad. -18.00 Mer-lose Plače, nad. - 19.00 Prijatelji, nan. -19.30 Rosvvell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00Čed-no dekle, ameriški film - 23.05 Stilski izziv -23.40 Noč živih mrtvecev, angleški film
POP TV
8.30	Risanke -10.00 Power Ranger, nan. -10.30 Navihanka.nan. - 11.00 Šolski hodniki, nan. -
11.30	Šolska košarkarska liga -12.30 Ameriška gimnazija, nan. -13.00 Skrivnost izgubljene legende, film -14.30 Prva izdaja, nan. -15.30 Hotelski apartma, film -17.20 Obalna straža, nan. -18.10 VIP. nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Tat za vedno, nan. - 22.10 Športna scena - 22.55 Atlantic City, film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Mladinski RTV festival Črtica -18.30 Belokranjski obzornik - 18.40 Nas poznate -
18.45	Smo dobri gospodarji? - 19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 22.10 Športna scena
PONEDELJEK, 26.2.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4x4; Zares divje živali, dok. odd.; Pravljičar; Odprava zelenega zmaja; Zenit; Dosežki; Na vrtu: Umetnost življenja po svetu; Sledi - 13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja -14.20 Polnočni klub -15.30 Opus -16.00 Dober dan. Koroška
-	16.30 Poročila -16.45 Mikin Makin črkopis -16.55 Telebajski-17.20 Radovedni Taček-17.45 Dobervečer-18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik -20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nan. - 21.00 Odstiranja - 22.00 Odmevi - 22.55 odstiranja
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 8.25 Videospotnice -10.40 Grof Monte Cristo, nad. -12.35 BSE, nad.
-	13.30Trend-14.00 Sobotna noč -16.00 Policija- 16.30 Raymonda imajo vsi radi. nan.-17.00 Nash Bridges, nan. -18.00 Regionalni program -18.30 Jasno in glasno-19.30 Videospotnice-20.05 Skrivnost vojne, nad. - 21.00 Studio City
-	22.00 South Park. nan. - 22.30 Metropolis -
23.00	Brane Rončel izza odra - 0.25 Vprašanje življenja in smrti, angleški film
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills 90210 - 11.50 Ricki Lacke -12.45 Dannyjeve zvezde - 13.4^ Zmenkarije -' 14.45 Ricki Lake - 15.40 Mladenič v modrem,
Nagrade v Novo mesto, Leskovec in Kamnik
Žreb je izmed reševalcev 6. nagradne križanke izbral Jožeta Jamnika iz Novega mesta, Marijo Seme iz Leskovca pri Krškem in Sebastijana Skubica iz Kamnika. Jamniku je pripadla denarna nagrada, Semetova in Skubic pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 5. -marca na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 8”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 6. križanke
Pravilna rešitev 6. nagradne križanke se. brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STOKALO, ERGOT1N, TEORIJA, ZOBNIK, INN, DATA, HLEB. 1KA, ON, RUMENKA, SRT. ATILA, RTINA, MER, COPATAR, BIALIK, SADE, ANTIKA. TROS.
nan. -16.35 Zlata krila, nan. -17.30 Fant zre v svet,nan,-18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. -19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Helikopterska enota, nemška nan. - 21.00 Ubežnika, film - 22.45 Dosjeji X, nan. - 23.40 Dannyjeve zvezde
POP TV
10.00 Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Milady, nad. - 13.15 Športna scena - 14.10 Otroški zdravnik, nan. - 15.30 Oprah show - 16.25 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nad. -18.15 Večna ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.55 Sedma nebesa, film - 21.50 Možje v belem, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 Taksi, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.40 Video strani - 16.30 Mednarodni RTV festival Črtica - 18.30 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan! - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Rezerviran čas - 21.45 Športni pregled
TOREK, 27.2.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Srebrnogrivi konjič; Radovedni Taček; Oddaja za otroke; Dober večer; Pomagajmo si; Gozdarska hiša Falkenau, nan. -13.00 Poročila - 13.50 Odstiranja - 16.00 Prisluhnimo tišini - 16.30 Poročila - 16.45 Sprehodi v naravo - 17.10 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nad. -
17.45	Zibelke svetovnih kultur - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Peta hiša na levi, nan. - 20.35 Sprehodi z dinozavri - 21.10 Aktualno - 22.00 Odmevi -
22.50	Angleška drama
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 8.25 Videospotnice -
8.50	Šport - 10.00 Tedenski izbor: Nash Bridges, nan.; Skrivnosti vojne, nad.; Nove pustolovščine Nicolasa Hulota. dok. odd.; Veliko pričakovanje, angleški film; Studio City; Metropolis - 16.30 Raymonda imajo vsi radi, nan. -
17.00	Nash Bridges, nan. -18.00 Crossmaheart, film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Glasbeni festival - 21.00 Petnajstletnica, film - 22.20 Na univerzi, oddajaTV Maribor - 22.50 Svet poroča - 23.45 Turška kopel, film
KANAL A *
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills 90210. nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 PopVRol! - 13.45 Stilski izziv -
14.45	Ricki Lake - 15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Zlata krila. nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. -19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Pobesneli Max 3, avstralski film - 21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. -
22.50	Udarci pravice, nan.
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti. nad,-11.50 Milady, nad. - 13.10TV Dober dan -14.05 Otroški zdravnik, nan. -15.30 Oprah show - 16.25 Milady, nan. - 17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Zgodnja zmrzal, ameriški film -
21.45	Naša sodnica, nan. - 22.40 Jag, nan. -23.30 Taksi, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 16.55 Risanka - 17.30 Mednarodni RTV festival Črtica - 18.30 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur -
20.00	Zgodnji mraz, ameriški film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled
SREDA, 28.2.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan. Koroška; Risanka; Ebba in Didrik, nad.; Sprehodi v naravo; Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad.; Lingo; Zibelka svetovnih kultur; Peta hiša na levi, nan.; Sprehodi z dinozavri -
13.00	Poročila - 13.15 Obzorja duha - 13.45 Sposojeni otrok, nemški film - 15.15 Aktualno - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 Pod klobukom - 17.45 Nosorog in prijatelji, nan. -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.00 Sedmi pečat, film - 22.10 Odmevi - 23.05 Gospodarski izzivi - 23.325 Glasbena oddaja
SLOVENIJA 2
8.00	Simpsonovi, nan. - 8.25 Videospotnice -
10.00	Tedenski izbor: Nash Bridges, nan.; Petnajstletnica, film; So leta minila, nan.; Na univerzi; Jasno in glasno; Šport -15.25 Umetnost violinske igre -16.30 Rajmonda imajo vsi radi, nan. -17.00 Nash Bridges, nan. -18.00 Ameriški film -19.35 Videospotnice - 20.05 Nogomet - 21.05 Tenis - 22.00 Otroci prerije, nad. - 23.30 Combat de fauves, francoski film
KANAL A
9.00	Križarjenje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. -10.25 Beverly Hills 90210, nan. - 11.50 Ricki Lake -12.45 Dannyjeve zvezde -13.45 Komedija zmešnjav - 14.45 Ricki Lake - 15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Mož pravice, nan.
-	17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. -19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav -
20.30	Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Mesto greha, nan.
POP TV
10.00	Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. -11.50 Milady, nad. -13.10 Naša sodnica, nan. - 14.05 Otroški zdravnik, nan. -
15.30	Oprah show -16.25 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nan. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Padec v temo, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan. -22.40 Jag, nan. - 23.30 Taksi, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -17.00 Romper Stom-per, film -18.30 Smo dobri gospodarji? -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice
-	21.15 Brez panike - 21.40 Turistična oddaja
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
Za najmlajše bomo danes ob 17. uri predvajali risanko Guliverjeva potovanja, ob osmih zvečer pa lahko pokličete v naš studio na številko 07/39-30-868 in se pogovarjate z vedeževalko Saro.
Jutri vas vabimo pred male zaslone že ob šestih zvečer, ko si lahko ogledate Kmetijske razglede. Mladinska oddaja Povej! Irene Potočar Papež bo na sporedu ob dvajseti uri. Z mladimi se je tokrat pogovarjala o branju. Oddajo bomo ponovili še v soboto ob desetih zvečer.	*
Mednarodni RTV festival Črtica bomo objavili v ponedeljek ob petih popoldne.
Zgodnji mraz je naslov celovečernega filma, ob katerem si boste lahko krajšali čas v torek ob 20. uri.
Zanimiv bo tudi sredin film Romper Stomper ob petih popoldne, ob 20. uri pa ne zamudite oddaje v živo. Vaša in naša gostja bo novomeška Agencija za šport, pogovor pa bo vodil Aleš Kirn. Ob pol desetih zvečer boste lahko spremljali tudi mladinsko oddajo Brez panike.
oi* Jjg	DESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Anici Selak, Novomeška 12, Šentjernej. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
L (3) Zvon želja - ansambel Toneta Rusa
2.	(1) Na Dolenjskem je dekle - ansambel Slapovi
3.	(2) Vsak klasje zlat - ansambel Tonija Verderberja
4.	(6) Moj dom - ansambel Slavček
5.	(4) Dekletova pesem - ansambel Rog
6.	(7) Njegove melodije pa not nič nimajo - ansambel Vrisk
7.	(5) Atov valček - ansambel Korenine
8.	(9) Kadar mame ni doma - ansambel Mačkoni
9.	(-)	Me vsak dan rajš’ ima - Mi trije in Stiski kvartet ,
10.	(8) Dekle iz mlina - ansambel Franca Potočarja Predlog: Naša družina - Kvintet Dori
§€---------
Kupon št. 8 Glasujem za: Moj naslov:
^4
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADNA KRIŽANKA 8
BRITANSKI
POP
PEVEC
LETNA VZDRŽEVALNI N A VLADARSKE HIŠE
JtENJSKI UST )LENJSKI UST
POPULAREN
SLOVENSKI
POPEVKAR
(ADI)
ŽENSKA,
KI GOJI KAKO
VRSTO TEKA
TRAVA
DRUGE
KOŠNJE
MRTVAŠKI
ODER
DOMAČE
ŽENSKO
IME
STARA
KULTURNA
RASTLINA
IME ŠVEDSKEGA PESNIKA HANSSONA
AVTOR:
JOŽE
UDIR
4. TON V TONOVSKI LESTVICI
IME AM. IGRALCA SCHWARZE-NEGGERJA
ZELOTRDA
TEŽKO
TAUIVA
KOVINA
MESTO
V
BAČKI
BOGOMILOM
SORODNA
KRŠČANSKA
LOČINA
DEL TELESA MED GLAVO IN TRUPOM
Španski
DRAMATIK
(ALEJANDRO
1903-1965)
BRITANSK
KELT
GRŠKI
MITOLOŠKI
STOOKI
VELIKAN
EDEN OD ZELENO-RTSKIH OTOKOV
OKR. ZA OPOMBO
PAS MED KOPNIM IN MORJEM
ANGLEŠKO
ŽENSKO
IME
BARABA
STAR
MOŽAK
VRTEČI SE DEL ELEKTR. STROJA PRIPOMOČEK ZA
TLAČENJE
POMOČNIK
DEL TELESA
KEM. SIMBOl ZA LUTECIJ
NERESNICA
PRINCESA VB IN SEVERNE IRSKE
NOVOLESOVI MOJSTRI - Od 67 zaposlenih v Novolesu, ki so lani spomladi začeti obiskovati prvi interni izobraževalni program za vodje proizvodnje v Straškem Novolesu, jih je izobraževanje uspešno zaključilo 56. Tem je glavni direktor Novo lesa Zvone Novina (desni) prejšnji četrtek na priložnostni slovesnosti izročil spričevala. Pomen takega izobraževanja je poudaril z besedami: ‘Hočemo postati najboljša lesarska firma v Sloveniji, za to pa tudi v neposredni proizvodnji potrebujemo izobražene in visoko usposobljene delavce."(Foto: A. B.)
NAJUSPEŠNEJŠE LETO - Minulo leto je bito za Prostovoljno gasilsko društvo Zbure najuspešnejše v svoji 50-letni zgodovini. Namenu so namreč predali novo gasilsko avtocisterno z visokotlačno črpalko in ostalo opremo (na sliki od leve proti desni ob vozilu poveljnik Slavko Smrekar; predsednik PGD Zbure Franc Anderlič in voznik Branko Vovk). Vozilo, ki je bilo lani največja pridobitev med gasilci v novomeški občini in Gasilski zvezi, je vredno 20 milijonov tolarjev. Polovico sla prispevali občina in gasilska zveza, ostalo pa so zburski gasilci z veliko truda od sponzorjev, donatorjev in pa seveda krajanov okoliških vasi sami zbrali. Dejavnosti je bilo še veliko, med njimi tudi 16. tekmovanje za poka! Zbur, izobraževanje na tečajih in seminarjih ter udeleževanje na tekmovanjih. Dve večji letošnji naložbi pa sta dopolnitev avtocisterne s tehnično in gasilsko opremo ter zamenjava kritine na gasilskem domu, pozornost pa bodo posvečali tudi izobraževanju ter vključevanju mladih in žensk v svoje vrste.(Foto: M. Žnidaršič)
PRVO VIŠJEŠOLSKO BRUCOVANJE - V krškem Motelu Pacific se je 6. februarja zbralo na prvem brucovanju blizu 150 študentov in okrog 20 profesorjev Višje strokovne šole Novo mesto in Višje strokovne šole Brežice. Zbrane sta pozdravila mag. Iris Ucman, ravnateljica Višje strokovne šole Novo mesto, in prof. Franci Pacek, ravnatelj Višje strokovne šole Brežice. Dobre volje ni manjkalo, najpomembnejše sporočilo prijetnega srečanja pa je zagotovo naslednje: študentje bodo s skupnimi močmi premagali vse tegobe in napore, kijih vodijo do nove izobrazbene stopnje, v boljši jutri. Na fotografiji predstavnika V. Š. Novo mesto Janez Golob in V. Š. Brežice Gregor Jordan. (J. G.).
V TEKSTILNI ŠOLI METLIKA OŽIVILI LUTKE - Dijakinje 5. letnika Tekstilne šole Metlika z mentorico Marijo Nemanič smo v Veselem decembru v Metliki premierno odigrale lutkovno igro Pepelka, od koder so nas kulturniki z navdušenjem poslali na turnejo po vrtcih in osnovnih šolah. V dneh pred slovenskim kulturnim praznikom pa smo kar nekaj otrokom, mlajšim in starejšim, obogatile predpraznične misli. V dveh dneh smo odigrale 6 predstav po novomeških vrtcih, navdušite smo varovance v domu starejših občanov v Metliki in gostovale v osnovni šoli Podzemelj. Največji uspeh za lutkarice in polno plačilo za ves trud pa so velike otroške oči, ki niso hotele odmakniti pogleda od lutk: te so sešite in lutkaricam pomagale oblikovati učiteljice praktičnega pouka. Najbogatejše spoznanje in priznanje mentorici pa sta njihovi vrlini požrtvovalnosti in odgovornosti: "Kljub povišanim temperaturam in gripi sem vedeta, da bo vseh 12 lutkaric in naš glasbeni mojster Bojan na vseh 10-ili predstavah na mestu o pravem času!"
Prstne igre privabile majhne in velike
Lutke v knjižnici
BREŽICE - Knjižnico Brežice je 13. februarja obiskalo toliko mladih, kot že dolgo ne. V počastitev slovenskega kulturnega praznika je lutkovno gledališče Zapik iz Ljubljane pod vodstvom dramaturginje Jelene Sitar in mag. Igorja Cvetka, etnomuzikologa, izvedlo predstavo slovenskih otroških prstnih iger Ta z drevesa hruške stresa. Dopoldne so igre s prsti navdušile prvošolce osnovnih šol brežiške občine, popoldne istega dne pa pri četrti predstavi še starše, ki sojih otroci pripeljali na lepo in zanimivo prireditev. Nekaterim dopoldanskim obiskovalcem je bila tako všeč, da so si jo prišli popoldne ogledat še drugič.
Poleg dopoldanskih “naročenih” obiskovalcev (263 na treh predstavah) je za organizatorja pomembno tudi popoldansko število (57), kar je precej nad dosedanjim povprečjem obiska tovrstnih prireditev. To dokazuje, da v Brežicah primanjkuje predstav, na katerih najmlajši lahko tudi ustvarjalno sodelujejo.
Gledališče Zapik je z izvedbo slovenskih otroških prstnih iger prejelo nagrado na 21. festivalu gledališke avtorske poetike v Mostarju poleti 2000.
D.	PIRMAN
Poznate naravno dediščino?
V črnomaljski občini so menili, da še preslabo, zato so izdali zanimivo brošuro o njihovih naravnih znamenitostih
ČRNOMELJ - V Beli krajini je evidentiranih 500 enot naravne dediščine, katerih varstvo zagotavlja Zakon o ohranjanju narave, od tega več kot 300 v črnomaljski občini. Posebej so Črnomaljci z občinskim odlokom zavarovali 24 naravnih spomenikov, dva naravna rezervata in dva krajinska parka, a kljub temu tako domačini kot obiskovalci premalo poznajo to naravno bogastvo.
Zato so se v črnomaljski občini odločili izdati brošuro z naslovom “Naravna dediščina v občini Črnomelj”. Ta je, kot je na predstavitvi pred tedom dni v tukajšnjem Pastoralnem centru dejala Greta Au-guštin z občinske uprave, najboljša predstavitev črnomaljske naravne dediščine doslej in ena najboljših v Sloveniji. Prvi korak, torej strokovno ovrednotenje naravne dediščine, je že narejen in Mira Ivanovič z novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine gaje s sodelavci dobro opravila. Na občinski upravi pa se dobro zavedajo, da morajo drugi korak, trženje naravnih bogastev v turizmu, storiti sami.
V brošuri z odličnimi fotografijami in kratkim, a jedrnatim tekstom so na prijeten način prikazani izjemnost, bogastvo in raznolikost kraške-
Mira Ivanovič na predstavitvi brošure "Naravna dediščina v občini Črnomelj"
ga sveta v občini. Kot je dejala Iva-novičeva, je brošura rezultat dolgoletnega dela pri varstvu narave. Še posebej so v njej opozorili na vrednote, ki vsak dan spremljajo ljudi, a nanje niso pozorni. Z na desetine diapozitivi pa je na predstavitvi lva-novičeva s sodelavcema Andrejo Škedelj-Petrič in Andrejem Hudoklinom razkrila še marsikatero črnomaljsko naravno lepoto in skrivnost. Pa naj gre za geološke posebnosti, živalski, rastlinski ali podzemski svet, reke, potoke in izvire. Kdor ni prišel na predstavitev, je za marsikaj prikrajšan. V pomoč pa mu ostaja brošura, ki ni le pomemben vodnik turistom, temveč tudi dobrodošel učni pripomoček šolarjem.
M. B.-J.
MESTNA OBČINA NOVO MESTO
Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto Razpisi Mestne občine Novo mesto za dodelitev proračunskih sredstev v letu 2001
1.	Razpisi za dodelitev proračunskih sredstev za področje kulture
1.1.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za projekte s področja kulture ’
1.2.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za perspektivne posameznike s področja kulture
1.3.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za akcije zaščite kulturne dediščine
1.4.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za založništvo
1.5.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za redno delo kulturnih društev
2.	Razpisi za dodelitev proračunskih sredstev za področje socialne dejavnosti
2.1.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje preventivnih programov socialnega varstva
2.2.	Razpisi za dodelitev proračunskih sredstev za delovanje dobrodelnih in invalidskih organizacij ter organizacija za samopomoč
3.	Razpisi za dodelitev proračunskih sredstev za področje športa
3.1.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za strokovno izobraževanje
3.2.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za dotacije klubom in redno delo z mladimi
3.3.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za šport invalidov
3.4.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za obnovo vaških igrišč
3.5.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za projektno delo z mladimi
3.6.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za večje športne prireditve
3.7.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za nastope športnikov v tujini
3.8.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za rekreacijo in množične projekte
4.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za mlade
4.1.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za mladinske projekte
5.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za znanstveno dejavnost
5.1.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za izvajanje raziskovalnega programa
6.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za področje izobraževanja
6.1.	Razpis za projektno delo, raziskovalne naloge in tekmovanja učencev v znanju v osnovnih šolah v šolskem letu 2000/2001
7.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za dejavnost v kmetijstvu
7.1.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za učence kmetijske usmeritve za naslednike kmetij
8.	Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za dejavnost v turizmu
8.1.	Razpis za sofinanciranje programov turističnih društev in turistične zveze
Natančnejši pogoji za prijavo na vsak posamezen razpis za leto 2001 so objavljeni na oglasni deski Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto. Dodatne informacije lahko dobite tudi v sekretariatih MO Novo mesto, ki so pristojni za posamezen razpis, po telefonu 07/3939202.
Rok za prijave na vse razpise je do petka, 23. marca 2001.
ŽUPAN
Mestne občine Novo mesto
Anton Starc, dr. med.
Prijaznost na vsakem koraku
Vzgoja srca - celoletni projekt novomeške OŠ Šmihel - Od strpnega pogovora, uporabe čudežnih besed do kulture prehranjevanja
90 LET JOŽETA MAVRIČA IZ KRIŽA - Ravno ob slovenskem kulturnem prazniku so se številni domačini, sorodniki in gostje zbrati v Malusovi zidanici na Malkovcu, da bi počastili okroglih devet križev še krepkega Mavričevega ata iz Križa 37. Ker stoji trdna kmetija Mavričevih, v kateri je bilo 6 otrok, ravno na meji med boštanjsko in tržiško krajevno skttpnostjo, sta jubilantu poleg “tapravega”sevniškega župana, Kristijana Janca, čestitala še oba "mini župana": Jože Udovč in Marjan Jamšek. Slavljenca so s pesmijo prijetno presenetili Fantje s Preske, še najbolj pa se je razveselil nagovora vnukinje Anke in vnuka Petra, ki je dedku v imenu vseh 12 vnukov tudi izročil darilo (na posnetku).
Nadomestilo enako kot lani
LITIJA - Po podatkih oddelka za finance se je v letu 1999 iz naslova nadomestila za uporabo stavbenega zemljišč^ v občinskem proračunu zbralo od pravnih oseb 34,376 milijona, od fizičnih oseb 40,861 milijona in 2,543 milijona tolarjev zamudnih obresti. Od 1. januarja do 24. novembra lani pa se je nabralo od pravnih oseb 36,106 milijona, od fizičnih oseb 39,861 milijona in 1,029 milijona tolarjev zamudnih obresti. Na podlagi teh podatkov in na predlog oddelka za gospodarsko infrastrukturo so svetniki litijskega občinskega sveta na svoji zadnji seji v lanskem letu potrdili vrednost točke nadomestila za uporabo stavbenega zemljišča v občini Litija v enaki višini kot lani, in sicer 1,20 tolarja na kvadratni meter.
K. Š.
NOVO MESTO - V osnovni šoli Šmihel so med 5. in 16. februarjem pod geslom Prijaznost na vsakem koraku potekali dnevi, ki so del celoletnega šolskega projekta z naslovom Vzgoja srca. Teden okoli kulturnega praznika so posvetili prijaznosti do sošolcev, naslednjega pa ljubezni (delovala je Valentinova pošta, šolo so okrasili s srčki...).
Minuli četrtek pa so si učenci predmetne stopnje ogledali potujočo gledališko predstavo gledališča Pro fortis in na temo le- te delali tudi v delavnicah. Tako so si v 5. in 6. razredu ogledali predstavo z naslovom “Naučimo jih in pustimo jim živeti" na temo zasvojenosti in aidsa, učenci sedmega in osmega pa o nenasilnem vedenju. Pester in poučen dan so zaključili s koncertom priljubljenega Adija Smolarja, ki je, kot je povedala mentorica projekta Milena Košak, na simpatičen način v pesem in besede strnil vse, kar so učenci delali cel dan.
Projekt Vzgoja srca je nekakšno nadaljevanje tem lanskega in letošnjega otroškega parlamenta, pobudniki zanj pa so bili dejansko otroci sami. Rdeče niti so strpen pogovor
(poslušanje, nenasilje, spoštovanje drugačnosti, obvladovanje jeze, odprava kletvic itd.), pozdravljanje in uporaba čudežnih besed (hvala, prosim, izvolite, dober dan...) in kultura prehranjevanja. Slednja bo pod geslom "Dober tek nekoliko drugače" tema meseca marca, april pa bo posvečen knjižni kulturi. V dejavnosti se vključujejo prav vsi učenci šole pa tudi učitelji, vodstvo in ostali delavci šole. Vsak učenec od 5. do 8. razreda izdeluje svoj t.i. srčni dnevnik, najbolj izvirne bodo ob koncu leta tudi razstavili, dejavnosti spremlja tudi likovno ustvarjanje. Središče dogajanja je šolska avla s panoji, na hodnikih je prikaz dejavnosti posameznega oddelka, vse skupaj pa dopolnjujeta še šolski radio in medijski center.
Omenjeni preventivni projekt in njegove dejavnosti so se po besedah Košakove že dotaknile učencev, saj se odnosi med učenci in v samem oddelku že izboljšujejo. Ti pozitivni učinki kažejo pravilnost in upravičenost tovrstnih projektov, ki prispevajo, da bo nasilja vse manj, zato bodo z njimi nadaljevali tudi v prihodnosti.	M. Ž.
JELOVICA V TURČIJI - V stanovanjskem naselju Kemer Country v Istanbulu bo te dni pripravljena za otvoritev prva vzorčna montažna hiša škofjeloške Jelovice, saj je po zadnjih potresih zanimanje za tovrstno gradnjo izredno veliko. Država montažno gradnjo spodbuja s posojili in donacijami, ponekod je celo določena s predpisi. Postavitev vzorčne hiše evropskega tipa z določenimi detajli, ki so prilagojeni okusu turških kupcev, je, kol kaže, prava poslovna poteza, saj je zanimanje investitorjev izredno veliko. Zaradi visokih transportnih stroškov v Jelovici že razmišljajo o prenosu tehnologije in znanja na to področje. Jelovica ho hiše v Turčiji prodajata pod lastno blagovno znamko. (Majda Luzar, EPS)
p
DOLENJSKE PEKARNE, d.d.
Novo mesto, Ločna 2
RAZPISUJEJO
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNINE Predmet razpisa
• poslovna stavba v izmeri 280 m2 in dvorišče v izmeri 553 m2 pare. št. 1256/31, k.o. Loka pekarna v nekdanji vojašnici MAJER - Črnomelj
1.	Ponudbe lahko posredujejo domače fizične in pravne osebe. Ponudniki se ob vložitvi ponudbe izkažejo s potrdilom o državljanstvu, kar velja za fizične osebe in z izpiskom iz sodnega registra za pravne osebe.
2.	Varščino v znesku 1.000.000,00 SIT morajo ponudniki vplačati na žiro račun Dolenjskih pekarn št. 52100-601-10820 in prodajalcu do poteka roka za zbiranje ponudbe predložiti potrdilo o vplačani varščini. Varščina bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa bo vrnjena brez obresti v 8 dneh po izboru.
3.	Nepremičnina je na prodaj po načelu videno-kupljeno in preide v last, ko bo nepremičnina v celoti plačana.
4.	Vse dajatve v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
5.	Kot veljavne se štejejo ponudbe, ki prispejo do 10.3.2001 vzaprti ovojnici na naslov:
DOLENJSKE PEKARNE, d.d., Ločna 2,8000 Novo mesto
z oznako: ZBIRANJE PONUDB.
6.	Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbo o prodaji nepremičnin s katerimkoli ponudnikom.
Dodatne informacije in pogoje nakupa lahko dobite vsak dan do izteka
roka za zbiranje ponudb na tel. št. 07/39-30-750 ali 041 /630-958
g. Alojz Muhič.
Ogled nepremičnine je možen po predhodni najavi.
DOLENJSKE
l
EKA^flE

i / INOVOME^ke pOROd NiSfM i c i
V času od 5. do 12. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Mojca Miketič iz Gorenjcev - Kevina, Mateja Muhič iz Dol. Mraševega - Mojco, Zvonka Laj iz Metlike - Mašo, Jerneja Požun iz Podbočja - Saro in Jana, Melita Udovč iz Črmošnjic - Lejo, Slavka Kafol z Drske - Zalo, Alenka Lindič s Trščine - Suzano, Vera Rozman iz Dol. Toplic - Amadeja, Mi-helca Gračan Dolenšek iz Mokronoga
-	Ines, Andrejka Kramar s Krke -Mijo, Zdenka Mojstrovič iz Dobrave
-	Jaša, Medeja Kurent iz Kamnja -Klemena, Marica Živkovič z Drske -
Leonarda, Tatjana Kerin iz Krškega -Luka, Martina Vardič s Krasinca -Anjo, Irena Sever s Sel - Tino, Marija Klemenčič iz Plemberka - Tilna, Renata Pucelj iz Stranj - Luka, Andreja Perc z Mirne - Janija, Vesna Ponikvar iz Gabrja - Mateja, Mateja Muhič z Velikega Kala - Alena, Tatjana Krnc iz Segonj - Špelo.
Iz Novega mesta: Mateja Kavšček, Belokranjska cesta 44 - Petrino, Liljana Čavič, Slavka Gruma 26 - Ksenijo, Ana Lapanovič, Ulica Slavka Gruma 20 - Davida, Sonja Nemanič, Smrečni-kova 41 - Filipa, Mojca Boškovič, Šegova 6 - Tino, Nataša Koprivnik, Šegova 18 - Nežo, Katica Gašpar, Mestne njive 5 - Laro.
Čestitamo!
ZAHVALA
V 91. letu starosti se je iztekla življenjska pot naše drage mame
ANTONIJE BELE
rojene Smrekar
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo zdravstvenim delavcem Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in delavcem Doma starejših občanov. Zahvaljujemo se gospodu proštu Lapu za opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem pevskega zbora Šmihel in pogrebni službi Komunale Novo mesto.
Hčerke Erna, Nika, Danica in Silva z družinami
OBVESTILO
Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo na osnovi sklepa župana Mestne občine Novo mesto z dne 6.2.2001 izvedena
JAVNA RAZGRNITEV
a)	osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje
od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Novo mesto (PZ za spremembo LN severne obvoznice Novega mesta - bencinski servis OMV Istrabenz na odseku Bučna vas - Muhaber)
b)	osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah lokacijskega načrta za severno obvoznico Novega mesta - bencinski servis
OMV Istrabenz na odseku Bučna vas - Muhaber
v času od 23.2.2001 do 23.3.2001
•	v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6,
III. nadstropje
•	za krajevno skupnost Bučna vas: v gasilskem domu v Bučni vasi
•	za krajevno skupnost Bršljin v pritličnih prostorih poslovne stavbe na Kočevarjevi ul. 1
Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, Novo mesto.
Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Javna obravnava osnutkov dokumentov za obe krajevni skupnosti bo potekala v jedilnici Cestnega podjetja Novo mesto (kletni prostori), Ljubljanska cesta 47 in sicer v torek 20.3.2001 ob 19.30.
Na javni obravnavi bo izdelovalec dokumenta podrobneje obrazložil osnutka dokumentov in prisotnim dajal pojasnila.
Vljudno vabljeni!
Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6
ZAHVALA
Ob smrti naše mame
AMALIJE ŽEN
se zahvaljujemo vsem, ki so seje spomnili in jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in drugim za izraze sožalja, za cvetje in sveče. Zahvala ge. dr. Munkovi, gospodu župniku, ge. Slavki, ge. Vesni in ge. Rezki za poslovilne besede.
Vsi njeni
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl upokojeni delavec TRIMO, d.d., Trebnje
JOŽEF BUKOVEC
ključavničar
Ogranili ga bomo v trajnem spominu.
Kolektiv TRIMO, d.d., Trebnje
OBČINA METLIKA Metlika, Mestni trg 24
RAZPISUJE
na osnovi 33. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 41. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) in 60. člena Statuta Belokranjskega muzeja Metlika
dela in naloge direktorja Belokranjskega muzeja Metlika.
Pogoji: Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in statutom zavoda:
-	da je državljan Republike Slovenije
-	kandidat mora imeti visoko izobrazbo družboslovne smeri
-	opravljen mora imeti strokovni izpit iz muzeološke stroke
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj, pridobljenih na podobnih delih in nalogah v muzeju
-	organizacijske sposobnosti
-	da je doslej pri delu dosegel delovne rezultate iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge strokovnega vodje zavoda
Kandidat bo imenovan za dobo 5 let in je po poteku mandata lahko ponovno imenovan. Rok za prijavo je 10 dni od objave razpisa.
Kandidati naj prijave s potrebnimi pisnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in potrdilom o državljanstvu Republike Slovenije pošljejo na naslov: Občina Metlika, Mestni trg 24, 8330 Metlika, z oznako ‘Razpis - direktor Belokranjskega muzeja"
ZAHVALA
Pridnost, delo in poštenje • tvoje je bilo življenje.
V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga
ANA STUŠEK-
z Vrhka 31 pri Tržišču
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem za izraze sožalja in darovano cvetje in sveče. Hvala osebnemu zdravniku dr. Stoparju, Domu upokojencev Trebnje za lajšanje zadnjih trenutkov, g. Jamšku iz KS Tržišče za občutene poslovilne besede, pevcem iz Mokronoga za zapete žalostinke, Društvu upokojencev in g. župniku za opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
T
BREŽICE
RADIO
na 88,9 in 95,9 MHz
OGNJIŠČE
M	
	
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajne
•	od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava
ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
•	od 8, do II, ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
V _______________________________________/
TELEVIZIJA NOVO MESTO
An
NAGROBNE SPOMENIKE izdelujemo, obnavljamo in postavljamo. KAMNOSEŠTVO STEPAN MARJAN s.p. Volčičeva 17, Novo mesto Tel. 07/30 21 188 GSM 031/362 205
ZAHVALA
V 47. letu nas je nepričakovano zapustil naš dobri, skrbni mož in ati
CVETO
MIŠO
JUREJEVČIČ
iz Prešernove 6, Črnomelj
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih slovesa. Posebej zahvala Pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto, zdravnici dr. Kambičevi, vsem sosedom, predvsem gospodu Simoniču, ki nam je nesebično pomagal. Hvala tudi pogrebni službi Malerič. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli iskreno radi
ZAHVALA
Vse do zadnjega si upal, da bolezen boš pregnal, a pošle so ti moči in zaprl trudne si oči.
V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
STANKO NOVAK
iz Zabrdja 3, Mirna
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Še posebej se zahvaljujemo zdravnici dr. Bojani Tratar, cerkvenemu pevskemu zboru, ge. Mari Logar za ganljivi govor in gospodu dekanu za lepo opravljen obred. Hvala kolektivu Dani in Tomplast. Hvala tudi vsem, ki ste se našega ata v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Odpočij zdaj trudne si oči, za vse še enkrat hvala ti.
Dobrota tvojega srca ne bo nikoli pozabljena.
Prazen dom je in okoliš,
zaman oko te naše išče,
le solza in duša ve, kako boli,
ker te, ljubi ati - mož, več med nami ni.
V 54. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož in ati
JOŽE VRTAČIČ
Naselje B. Kidriča 3, Metlika
Ob izgubi dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom ter delavcem Predilnice Novoteks Metlika, sodelavcem DO Beti, še posebej pa sodelavkam trgovine Beti za izraze sožalja in vso podporo. Iskrena hvala pogrebni službi Piškurič, pevcem ter gospodu župniku za cerkveni obred.
Žalujoča družina ^rtačič
nr\ rj^n^nrf] W7/A G{ 97 /i\ f^] Sl H~\ R\ TEDENSKI K0LEDAR * KIN0 • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO U Lnl U L3L_/iJjLKJ \JLr\CJ Z_fjZj-iAlKJL!La!AA£_nA POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI ♦ SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 22. februarja - Marjeta Petek, 23, februarja - Marta Sobota, 24. februarja - Matija Nedelja. 25. februarja - Sergej Ponedeljek, 26. februarja - Andrej Torek, 27. februarja - Gabrijel, pust Sreda, 28. februarja - Roman
Lunine mene
23. februarja ob 9.23 - mlaj
kino
BRF.ŽICEr. 22. in 23.2' (ob 16. uri j Misija: Nemogoče 2. 22. in 27.2. {ob-1-8. uri), 24. in 25.2.4ob 20.15) ter 26. in 27.2. (ob 20. uri) Celica. 22. in 23.2, (ob 20. uri) ter 24. in 25.2. (ob 18. uri) Vertikalasmrti, 24. in 25.2. (Ob 16: uri) Dobre mrhe/ 28.2. (ob 20. uri) Himalaja.
ČRNOMELJ: 23.2: (ob 20. uri) ter
24.2.	:(ob 18. uri in 20.30) Brodolom. .
25.2.	(ob 18. uri in 20.30) Šesti dan.
GROSUPLJE: .23.2. (ob 19. uri) Brez povratka.
IVANČNA GORICA: 22.2. (ob 19. uri) Brez povratka.
KOČEVJE: 25.2. (ob 19. uri) Brez povratka.
KRŠKO: 22.2. (ob'19. uri), 24.2. (ob 20, uri) in 25.2. (ob 18. uri) Potopljene sence. 27. in 28,2. (ob 19. uri) Šesti dan.'
METLIKA: 23.2. (ob 20. uri) Šesti dan. 25.1 (ob 18. uri in 20.30) Brodo- , - lom.
NOVO MESTO - Dom kulture: Od
22,do 25.2. (ob 17. in 19. uri) tčr-od-26. dp 28 2.-(t>b 18. uri) Začaran. Od. 22.' do 25.'2. (ob 21. tiri) ter od 26; do‘.‘
28.2.	(ob 20. uri) Frekvenca.
‘ NOVO MESTO KC Janeza Trdine: Od 22. do 28.2. (ob 20. uri) Magnolija-.-	. .
RIBNICA: 24.2. (oh 21. uri) Porno" film: -
TREBNJE: 23.2, (ob 20. uri) in
25.2.	(ob 17,-uri).Dinozaver.
VELIKE LAŠČE: 24:2. (ob 19. uri)
Porno film.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
SAMOHODNO ŠKROPILNICO Solominor in trosilec umetnega gnoja 450 E s kardanom prodam, ff (07)4957568 ali (041)595722. VRTAVRaSTE BRANE, širina 3 m. prodani. Judež, Prapreče 2, Šentjernej.	427
HLADILNI BAZEN za mleko, stabilen. 500 1, prodam ali menjam za večjega. Stanko Kramar, Gor. Kamenje 3. Novo mesto, B i 07)30-25-850.	379
KUPIM
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto. tT (07)3930262.	237
ZAZIDLJIVO PARCELO v Šentjerneju in okolici kupim. tt(04J (3 5 9-874	3 94
STREŠNO kritino Kikinda 272 kupim. ff( 07)81-41-528.	406
TRAKTOR TOMO VIN KOVIČ, rabljen ali podoben, kupim. S(07)30-44-549.	396
MOTORNA VOZILA
ZASTAVA 128, letnik 1988. registriran, prodam. © (07)3321594.
POSEST
HIŠO ali vikend, cca 150 m!, v okolici Novega mesta najamem, tt (041)944-459.	155
V TREBNJEM, v neposredni bližini centra, prodamo stanovanjsko hišo na lepi in mirni lokaciji. 1000 mJ. S (040)629-087 ali (07) 3044808.	429
Izdajatelj: Dolenjski list Noro mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič.
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlaži 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov r I. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino lemo 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolporlažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odsl. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mešecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev J. na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev), za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. DDV
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881 Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto. 970-7100-4405/9 Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514. naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506
Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
ZAŽIDUIVO PARCELO z vinogradom (asfalt. elektrika), v Starem Ljubnu ugodno prodam. S (041)976-913 .	416
VINOGRAD, vikend zidanico z vodo, elektriko, telefonom. asfalt in vinograd nanovo nasajenih 500 cepljenk, in dokumentacija 'za novo zidanico pri Šmarjeških Toplicah prodam. 0(04)574-26-95.	382
PREPIS VOZIL
041/546-159
JEEP CHEROKE 2.5 TD, letnik 1996, zelene barve, registriran do 11/1001, klima, električni pomik stekel, ogledal, air back. radio, mobitel, vlečna kljuka, prvi lastnik, prodam. 0(041)627.667.	392
OPEL FRONTERO šport, staro 4 leta, 54.000 km, prodam. 0 (041)415165 .	408
LADO NIVO 1700 TRIGLAV, tetnik 1995/ 96, registrirano do 12/01, prodam. Možna menjava. O (031) 363543.	•	413
TWlNGO BASE, letnik 1998, 45.000 km. registriran do 7/01, bel, prvi lastnik, servisna knjiga, prodam. O (031)374136.	414
RENAULT T.WINGO, letnik 1999, prodam. 0(031)300-978 .	390.
CLIO 1.2Jetnik 1991, prodam. 0(041)542-. 115.	404
PRODAM
KUHINJO, še zapakirano: prodam. O (07)3059612 ali (07)305,8380.	'	219
PEG OPB 16/3.0 za centralno kurjavo na olje. rabljeno trLmesece, prodam, o (07)30-48-533.	.	■	'	378.
KOZOLEC' in skedenj prodam. 0(07)49-75-098.	386
. KOSTANJEVO KOLJE, možna dostava, prodam. 0(07)30-49-4ŠD. . •	, 3Š7
40 m’ lamel parketa ugodno prodam. 0(07.) 30-27-586.(041)880-853.	393
MIZO. 4 stole, opremo za dnevno sobo in , predsobo prodam. O(07J3341-298/	395
KOSTANJEVO KOLJE-prodam. O (041) * 926-43’. '	409
DVOJNO belo korito za kuhinjo, zapakirano, dimenzije. 83 x 49 cin, ugodna prod um. O (041)860134.	. 415
STROJ za izdelavo betonskih cevi, od fi 10 do fi 60, prodam. © (07)4926605.	417
‘ KOSTANJEVO KOLJE in 10 komadov stojišč zativino prodam. © (07)30-83-690.	377
TRI NAKLADALKE mrve prodam. ©(07) 33-25-066.	385
KOSTANJEVO KOLJE, rabljeno, večjo količino, poceni prodam. ©(07)33-46-055.
KVALITETNO balirano seno in jedilni krompir prodam. ©(041)295-155.	405
KROMPIR za krmo prodam © (07)33-25-308.	373
SEMENSKI KROMPIR brajt, traktorsko škropilnico, pajek, silokombajn Vihar 40 in teden starega telička prodam. ©(041)508-892.	391
KORUZO PRODAM. RafkoJorda, Ruhna vas 4, Škocjan.	375
KOSTANJEVO KOLJE in kozla srnaste pasme prodam. ©(07)30-73-793.	407
NOVO temnorjevo globoko rezano hrastovo skrinjo, velikosti 118 x 66 x 50 cm, prodam. Primerna za darilo. ©( 041 )529-527.	399
RAZNO
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. © (041 )642-762. 172 POSLOVNI prostor, 22 m:. na Novem trgu v Novem mestu prodam ali oddam. © (07)33-71-590 ali (050)628-208.	376
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/202 868
Peko prvovrstnega domačega peciva (piškoti, rolade, rezano pecivo, potice, torte, krofi) naročite:
Slaščičarstvo ROGLJIČEK Kronex, d.o.o.
Gor. Kronovo 8, Otočec tel.: 07/30-73-083 041/746-330
•	Polaganje parketa, laminatov, plute, toplih podov, itisona, tapisona
•	Beljenje stenskih površin
•	Polaganje keramike
Tel. 07/33 26 657 ali 041/214 591
GOTOVINSKA
POSOJILA
SAS, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
garancija: plačilne kartice
Novo mesto: 041/538-235
delovni čas: vsak dan non-stop
REALIZACIJA TAKOJ !!!
IŠČEMO mlajšo upokojenko za celodnevno pomoč pri babici v Stični. Nudimo stanovanje, hrano in denarni dodatek po dogovoru. ©(01)7878409.	.	400
LOKAL v Brežicah, 76 nr, ugodno pfodamo. ©(041)642556.	.419
SLUŽBO DOBI
OKREPČEVALNICA AS pri-AMZS na Otočcu za določen čas zaposli dekle za delo v strežbi. Lahko je tudi študentka. ® 041/ 730151..
BAR NA MLINU. Tržišče 15. zaposli prijetno dekle za.strežbu. Zažetjena gostinska šola. Možnost bivanja. Ostalo po dogovoru. © (050)657,607.	’	359
PRI KUPNO D E KLE ali f AN TA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. O 07/33 22-765 all‘041/628'385,	-
V Restavraciji SILVESTER, Raka 113, zaposlimo NATAKARJA(-ICO).
Pisne prijave z: življenjepisom pričakujemo do 25.2.2001 na naslov:
K0PR0S d.o.o, Cirje 6,8274 Raka
informacije na fel. 07/475 70 10.
Strojnega tehnika z izpitom B kategorije za delo v tehnologiji zaposlimo takoj. Kovinar, d.d.
Ljubljanska 36, Novo mesto. Informacije osebno ali po tel. 07/33 22 316.
RESNIM interesentom iz omrežhe skupiije 07 omogočamo dober zaslužek. Za informativni pogovor se prijavite na VT(07)30'4-78-43 ali (031)840-515. Tara, Rade Stamenkovič, š.p„ Borova vas 26,2000 Maribor.	.401
2 AVTOMEHANIKA s prakso zaposlimo. Kop Longar, d.o.o., Rumanja vas 30. Straža, 3(07)3083147.	412
MINI MARKET Šparovec. Vavta vas 2, Straža, redno zaposlimo prodalajko živilske stroke z dvema letoma delovnih izkušenj. 3 (041)653-877.	418
AVTOPREVOZN1ŠTVO in gradbena mehanizacija Marjan Prešeren, s.p., Brezovica 3, Šmarješke Toplice, zaposlimo izkušenega šoferja C- in E- kategorije za opravljanje mednarodnih prevozov. 3 (07)3073570 ali (050)646791.	420
COMMEX NOVO MESTO, d.o.o., Lastovče 36, servis za čiščenje, zaposli 2 čistilki in enega Strojnega čistilca. 3 ( 041)757-648.	425
STANOVANJA
NAJAMEM večjo garsonjero ali enosobno stanovanje, delno opremljeno (kuhinja), brez posrednikov.3 (041)508-150.	380
STANOVANJE z garažo v Novem mestu oddam. 3(07)33-47-095.	384
DVOINPOLOSBNO STANOVANJE, 71 m:. pritličje, Ljubljana - Šiška, prodam. 3 (07)3023063.	423
GARSONJERO. 24 nr, drugo nadstropje, z garažo 12 m2, Ljubljana - Šiška, prodamo. 3 (07)3023063.	424
UPOKOJENKA najame manjše stanovanje v okolici Novega mesta. 3(031 )543-295. 402
ZAHVALE
ISKRENA HVALA g. župniku Janku Štamparju, g. županu Janku Bukovcu, gospema Metki in Tini, sosedom in vsem, ki ste me obiskali ob mojem rojstnem dnevu, za lepe želje in darila! Lojzka Lavrin.	421
ŽENITNE PONUDBE
33 - letni kmečki fant iz Dolenjske želi spoznati dekle za skupno življenje na svoji kmetiji. 3(041 )392-735 .	398
ŽIVALI
VALILNICA na Senovem obvešča, za zbira naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev. 3 (07)4973190. Naročila pa bomo zbirali tudi v trgovini Graben v Novem mestu na 3 (07)3323141 in v trgovini Popotnik, Dobrava (gasilski dom), 3 ( 07)3081133 . 55
SPREJEMAMO NAROČILA za bele enodnevne in kilogramske piščance, rjave in gra-hastejarkice. 3(07)8189038, Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec.	■ 126
PRAŠIČA, 130 kg, prodam. 3 (07)3091232 ali (041)929723.	410
$ SUZUKI
prodaja vozil servis vozil vulkanizerstvo kleparstvo ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto ® 07/30 24 791
AKCIJA!
Novo testno vozilo BALENO 1.3 HB za 1,778.260 SIT + 4 gume + 4 platišča + avtoradio
JARKICE PRED NESNOSTJO, bele piščance, enodnevne in večje, za dopitanje. ter gra-haste jarkice naročamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, © (07)3380360.	184
NESNICE. mlade. hisex. rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec. Črnomelj, © (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, (07)4967587 in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas. © (07)3084111.	241
RJAVE JARKICE pred nesnostjo prodam in zbiram naročila za bele piščance in kokoši. Ramovš, Šentrupert. ©(07)30-40-189, (041)542-756.	389
RJAVE JARKICE, stare 16 tednov, prodajamo. zbiramo pa naročila za bele, težke 1 kg. Vrtačič. Pristavica 1, © (07)3071287 ali (031)712995.	411
KRAVO, brejo 9 mesecev, ali brejo telico prodam. ©(07)8140003.	422
TOPLOKRVNO ŽREBICO, staro 15 mesecev. hanoveranko arabec. prodam ali menjam za hladnokrvoo kobilo. Jože Primc, Zagorica 19. Dobrnič. ©(031)722-885.	428
10 TELIC, polovica osemenjenih, prodam. © (07)3083227.	430
BIKCA SIVCA, starega 8 tednov, in-kravo sivko, staro 5 let prodam. © (07)30-89-009.
2 OVCI in hlevski gnoj prodam. ©(07)33-44-007.	397
PRAŠIČA, težkega 150 kg, domače krmljen, in kravo sivko, brejo 6 mesecev, prodam. ©(07)49-75-405.	388
PSA MEŠANČKA, starega 6 mesecev, prijaznega, oddamo ljubiteljem živali. © (07)3068647.	381
PRAŠIČA. 130 in 180 kg, in odojke prodam. ©(041)392-386.	372
PRAŠIČA, 140 kg težkega, krmljenega z domačo krmo, prodam. ©(07)30-71-^58.
fr	—	-■■■Z==N\
‘S 07/33 24 377
—0
®OrOdl nerjavni dimniki
Zvonimir KADILNIK s.p.
Dol. Boštanj 4la. BOŠTANJ
Tel.: (07)81 41 147 (07)81 62 900 Fax.: (07) 81 62 901
♦	sanacije dimnikov
♦	gradnja novih dimnikov
W
H
<
O
U.
H
CC
w
u
♦	dimniki s kovinsko izolacijo
♦	priključni kosi (kolena, cevi,dušilci...)
Obiščite nas na sejmu DOMOFIN v Celju!
te

KZ KRKA, z.o.o., PE Trgovina in storitve, OC AGROSERVIS -PRODAJA VOZIL - LEASING, Knafelčeva 2, Novo mesto, objavlja javno licitacijo poškodovanih in rabljenih vozil, ki bo v soboto. 24.2.2001:
Zap.
št. Znamka in tip vozila	Letnik Izkl. cena v SIT
1.	R-MEGANE COUPE 1,6	1999	1.300.000
2.	VW PASSAT TDI 85 KW	2000	1.200.000
3.	KIA SEPHIA 1,5i GTX	1998	600.000
4.	AVTODOM FIAT DUCATO 2,8	2000	4.500.000
5.	R-MEGANE SCENIC 2,0 16 V 4x4	2000	2.500.000
6.	CITROEN SAXO 1,0	2000	600.000
7.	ŠKODA OCTAVIA Combi TDI 4x4	2001	2.700.000
8.	TOYOTA Hi Lux 2,4 4x4	1995	2.700.000
9.	FIAT DUCATO COMBINATO 2,8	1999	2.600.000
10.	Električna črpalka GROCO za pleskarje 1999		700.000

Licitacija bo v soboto, 24.2.2001, ob 9. uri v prostorih OC Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 23.2.2001, od 8. do 12. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije.
10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Vozila pod zap. številko 8 in 9 so rabljena, nepoškodovana in v voznem stanju. Oprema pod zap. številko 10 je rabljena in v brezhibnem stanju,
KZ Krka Z. O. O. Novo mesto

PODGORJE, d.o.o.
TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA Trubarjeva c. 24, 8310 Šentjernej vabi k sodelovanju več
LESNIH TEHNIKOV IN MIZARJEV
(z možnostjo opravljanja pripravništva)
za vodenje proizvodnje in delo na lesno-obdelovanih strojih.
Pogoji za zasedbo delovnega mesta so:
•	končana IV. ali V. stopnja lesne šole
•	vozniški izpit B kategorije
•	poznavanje računalniških aplikacij
•	odslužen vojaški rok
•	državljanstvo RS
Za zgoraj navedeno delovno mesto bomo z izbranim kandidatom sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s poskusnim delom treh mesecev.
Vaše ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujem v 8 (osmih) dneh po objavi na naslov: PODGORJE, d.o.o., Tovarna ploskovnega pohištva, Trubarjeva 24, 8310 Šentjernej, v kadrovsko splošno službo.
Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo.
mondeo
PRIDRUŽITE SE NAM!
Prodajni center podov
PCP PUREBERi
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
U NIV 0 X
T2IJ IMH3J0(I
MAVRICA
MAVRICA
trgovsko podjetje z barvami in laki, d.d. Ljubljana, Resljeva c. 1
objavlja
za prodajalno v Novem mestu. Kandiiska c. 60
prosto delovno mesto
prodajalca z izpolnjevanjem pogojev izobrazbe v skladu s pravilnikom o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost in 3 leti ustreznih delovnih izkušenj. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, z možnostjo podaljšanja oz. prekvalifikacije v nedoločen čas, s polnim delovnim časom in z dvomesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: MAVRICA, trgovsko podjetje z barvami in laki, d.d., Ljubljana, Prodajalna Novo mesto, Kandijska c. 60. Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po izbiri.
* NIVEA *
SKUPAJ SE BOMO
ZABAVALI IN PELI
Nobbi
Mokri zmaj Romana Krajnc Andrej Rozman
V Mercator centra:
Brežice; 23.2., ob 18.
Tvfr
flisMm mkUj
GOSTILNA-PRENOČIŠČA '
l8321 BRUSNICE, RATEŽ 48/
TEL.: 07/30-85-603 FAX: 07/30-85-400
MHz
RADIO
novi fordmonaeo
ustvarjen za zmagovalca
od 16. februarja
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
K--------------------
Naročilnica za
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:_______________
DOLENJSKI LIST
Upokojenec:
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:
Datum:
Podpis:
LERAN
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mait: leran@siol.net telefon:	07/33 79 940
07/33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	050/633 553
041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Dol. Brezovici, Jagodniku, v Krškem, Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku:
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Dolenjskih Toplicah, Škocjanu, Šentjerneju;
•	VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrhi, Straži, Škocjanu (okolica);
•	GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, nad Tuševim Dolom, v Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu, Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah:
•	POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje);
•	KMETIJE: Šentjerneju (okolica), Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica).
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
nrvTvmnm
V4\N$
turistično, osenčijo
Katalog za prvomajske praznike je že na voljo. Pokličite 07/33-21-115 ali 33-25-477 in poslali vam ga bomo!
Za KLUB HVAR z Dolenjskim listom in Mano že zbiramo rezervacije.
DOLENJSKI LIST
PORTRET TEQA TEcllNA
Metka Kovačič
Skupaj s sestro sta, skoraj 40 let od tega, operirali deževnika, da bi videfi, kajje v njem. Poznana brežiška otroška zdravnica dr. Ježeva je njuno mamo potolažila. Ger-jevičevi deklici sta bila pač radovedni in polni idej o podvigih, zato ni čudno, da je ena zrasla v zdravnico in druga v babico. Danes se Metka, mlajša od raziskovalk, piše Kovačič in je zrela gospa z dvema odraslima sinovoma. Že 27 let je babica v novomeški bolnišnici in od preteklega tedna tudi slovenska babica leta 2000. Kot smo že pisali, so ji ta naziv podelili bratci revije Moj malček.
Toliko let napornega in odgovornega deta, nič kolikokrat več dni ali noči zapored, se ji na pogled sploh ne pozna. Ali pač: polna je energije, toplih in pozitivnih misli, načrtov. V teh letih je, kot izdaja njena skrbno vodena knjižica, zavezala že 7.300 popkov. Toliko bitij je odšlo v svet tudi z njeno pomočjo in kdo ve, kaj vse so že ali pa še bodo postali in dosegli! “Ko prerežeš popkovnico, dete postane lastna osebnost, pa si mislim, morda bo novi Einstein, pomemben mirovnik, biolog! Vsako novo rojstvo mi vlije vedrino," pravi.
Pri starših v Brežicah je dobila bogato popotnico za življenje: pri očetu zlasti občutek za sočloveka in smisel za humor in pri mami delavnost in poštenost. S tem in s končano šolo v Ljubljani se je korajžno odpravita v Novo mesto, kjer so potrebovali babico, in ostala. “Ko prideš iz šole, imaš polno
glavo znanja, toda v praksi si ,bumbar', “ pravi šegavo, "potem poslušaš sodelavce in jim kradeš znanje."
Tega ni nikoli dovolj. Kot pravi, babica potrebuje vsaj 3 leta izkušenj, da je sama vase zares prepričana in da tako deluje tudi na bodoče mamice. Potrebno je stalno izpopolnjevanje in primerna osebnost: umirjena, taka, ki daje ženskam občutek varnosti in topline, ter s primerno psihološko sposobnostjo, da lahko pretehta mamico v nekaj urah in ravna ravno prav. V vsakem primeru pa čudeže dela lepa in pomirjujoča beseda in poleg nje še roka, ki kdaj pa kdaj poboža potne, zariple in prestrašene obraze. Babica Metka se zaveda, da je mnogokrat bolj kot vse drugo pomembno, kako rečeš dober dan.
Ko je v otroških letih ogledovala podobe v cerkvah in kapelicah, ni videla angelčkov, ampak dojenčke. Že nekje v četrtem razredu je začela govoriti, da bo babica, s čimer je pošteno prestrašila svojo mamo, ki se je zavedala, kako težak poklic je to. Mnogo mamic bi potrdilo, da je imela prav, ko je vztrajala. Zaradi tega res nima toliko časa v zasebnem življenju, kjer se je morala marsičemu odreči in skopo odmerjeni čas posvetiti domu in družini. “A otroci zrastejo in odidejo, zasebno zaideš v krizo, morda si čisto na dnu, in takrat je dobro, če imaš vsaj poklic, ki ga z veseljem opravljaš. Z voljo se vse da, “ pogosto pravi kolegicam, ki bežijo iz poklica.
Metka Kovačič seveda ostaja, in če bi se odločala še enkrat - se ve! Še bo razpeta med porodnimi sobami in porodnicami, iskala bo tople besede in čakala otroški jok ali pa predavata bodočim staršem v šoli, ki jo je postavila na noge. Ko bo službe konec, bo poklepetala s sinovoma, se sprehodila po naravi ali načrtovala novo potovanje. Rada potuje in ne more skriti: rada ima naravo in ljudi. Vedno si utrga čas zanje. Zdaj so ji vrnili.
BREDA DUŠIC GORNIK
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
Postojnska jama,
Sv. Peter, Portorož
V soboto, 10. marca, gremo na prvi letošnji enodnevni izlet. Odhod bo ob 7.30 izpred novomeške avtobusne postaje, prihod domov v večernih urah.
Mimo Ljubljane se bomo peljali do Postojnske jame, kjer nas bodo ob 10. uri popeljali v čudovito svetovno znano kraško jamo. Po ogledu bomo vožnjo nadaljevali po slovenskem delu Istre do vasice Sv. Peter, kjer je v Tonini kmečki hiši etnografski muzej. Ogledali si bomo način življenja istrskega kmeta v preteklosti in prikaz pridobivanja olja. V domači gostilni se bomo ustavili na kosilu in se nato odpeljali do Portoroža na ogled termalnega kompleksa hotelov Palače.
Cena za naročnike Dolenjskega lista je 5.400 tolarjev in za ostale 6.200 tolarjev. V ceno je vključeno: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, ogled etnografskega muzeja in term Palače, kosilo, vodenje in organizacija izleta. Doplačilo: vstopnina v Postojnsko jamo je za upokojence 1.100 SIT, za ostale 2.200 SIT.
Prijavite se lahko do ponedeljka, 5. marca, na tel. številkah: 07/33-21-115, 33-25-477.
DOLENJSKI LIST
in
manJs*
tutiitičnA tZejencija
Pustovanje v Alkatrazu
GRADAC - Dijaška sekcija Kluba belokranjskih študentov bo pripravila v soboto, 24. februarja, ob 21. uri pustni karneval v diskoteki Alkatraz v Gradcu. Maškare bodo imele prost vstop, na voljo pa bo obilo zabave, družabnih iger in plesa.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Vandale z imeni in sliko! - Še dobro, da Novo mesto premore restavracijo v hotelu Krka - V petih letih 28 tisočakov za števnino, novi strošek pri oskrbi z vodo
Lojza iz Novega mesta jezi vse pogostejša nečedna dejanja vandalov. Meni, da bi morali policisti poostriti nadzor na nekaterih mestih, še posebej ponoči, in se na terenu pojavljati tudi v civilu. “Če povzročitelje škode že dobijo, bi jih morali objaviti s celim imenom in sliko, da bi jih bilo pošteno sram!” je predlagal.
M. K. iz Novega mesta, ki že pet let redno zahaja v restavracijo Hotela Krka, je pohvalila tamkajšnjo kuhinjo in vse osebje. “Gospa Vanja Munih je zelo veliko naredila za ta hotel in za to, da Novomešča-nov ni treba biti sram, če morajo koga odpeljati na kosilo. Za relativno malo denarja nam pripravljajo kraljevsko hrano, pri čemer vodja kuhinje Breda ničesar ne zanemari, prijazni pa so tudi natakarji. Celo receptorji nas z nasmehom pozdravljajo, četudi pridemo k njim samo na malico," je zadovoljna.
Janez, ki je doma iz okolice Novega mesta, pa ni tako zadovo-
r	>
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telejonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili ram bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
\_________________________S
ljen, nasprotno: jezi ga zadnji račun novomeške Komunale. Izračunal si je, da se je pri 17 kubičnih metrih porabe voda podražila za 52 odstotkov glede na prejšnji mesec, ko je plačal 2.886 SIT (zdaj 4.391 SIT). Posebej ga moti štev-nina, ki sojo začeli zaračunavati s 1. januarjem letos in je menda namenjena za stroške zamenjave števcev. “Če nam nameravajo toliko zaračunavati vsak mesec, bom v 5 letih plačal 28.000 SIT. To so kar dragi števci! Tudi taksa za obremenjevanje voda seje podražila za 300 odstotkov!” je preračunal.
Kot so nam povedali v Komunali, primerjava s položnico za december morda ni najboljša, saj so takrat imeli poračune in je bila taksa obračunana nižje. Sicer je taksa za obremenjevanje voda predpisana z zakonom in odvisna od cehe vode. Novembra je znašala 74 tolarjev za kubični meter vode, januarja pa 87 SIT. Po besedah Iztoka Zorka, vodje vzdrževanja na področju vodooskrbe pri Komunali, se števnina obračunava na osnovi odloka v občini Novo mesto od 1. januarja letos. Plačuje se kot strošek za redno menjavo števcev (po zakonu jih je Komunala dolžna menjavati na 5 let oz. na 3 leta pri večjih odjemnikih), za stroške pri menjavi in za stroške z odčitavanjem števcev vsake tri mesece. Števnina je odvisna od cene vode in od velikosti pretoka preko števca. “Večina večjih komunalnih podjetij po Sloveniji tak strošek že zaračunava. Težave smo imeli predvsem s priključki po zidanicah, kjer nihče ne živi in porabe vode ni, stroški z odčitavanjem in zamenjavo števcev pa vseeno nastajajo, čeprav jih nihče doslej ni plačeval.“ je še povedal.
Kmet z Dolenjskega, ki se je sicer lepo predstavil, pa zaradi sporov z okolico, ki jih ima že čez gla-
vo, ne želi nastopati z imenom niti z navedbo kraja bivanja, vprašuje, ali je podjetje Elektro dolžno prispevati za vzdrževanje zasebne poti, če ima po njej služnostno pot do svojih objektov. Enako ga zanima še, če je dolžna kaj prispevati krajevna skupnost, če ima služnost po zasebni poti del vasi.
Izgnanka iz Novega mesta je zelo zadovoljna, da se je Dolenjskem listu končalo pisanje o kočevskih Nemcih. “Če bi toliko pisali o izgnancih, bi že zdavnaj dosegli svoje pravice. Na naše domove so se naselili Kočevarji; prišli so na polne kašče in na postlane postelje,” se spominja.
B. D. G.
8.	pohod po Jurčičevi poti
MULJAVA - Ljubitelji narave in aktivnega življenja bodo letos že osmič krenili peš po Jurčičevi literarni poti od Višnje Gore do Muljave. Tradicionalni pohod je prerasel v pomemben kulturni dogodek v spomin na pisatelja in časnikarja Josipa Jurčiča, na njegovo dobrih 12 km dolgo pot od doma do Višnje Gore. Organizatorji Planinsko društvo Viharnik in PD Polž Višnja Gora, Društvo podeželskih žena Ivančna Gorica, krajevni skupnosti Muljava in Višnja Gora, turistična društva Krka, Muljava in Višnja Gora ter izpostava sklada za ljubiteljsko kulturo zagotavljajo, da bodo poskrbeli za dobro počutje na tisoče pohodnikov od začetka poti (najkasneje do
9.	ure) do zaključnega dela prireditve, ki bo ob 11.30 pri Jurčičem muzeju na prostem na Muljavi. Za vrnitev na izhodiščni položaj bo za manjše število pohodnikov zagotovljen tudi avtobusni prevoz, zato priporočajo samostojen prevoz.
Že zlata Nuša Derenda
Še pred uradno predstavitvijo prodali že v 6500 kaset in zgoščenk Nuše Derende z naslovom “Ni mi žal”
LJUBLJANA - Prav na Valentinovo, na dan zaljubljencev, je pevka Nuša Derenda iz Artič, ki je srca slovenskih poslušalcev začela osvajati pred dobrimi tremi leti, javnosti v ljubljanskem Jazz klubu Gajo tudi uradno predstavila svojo drugo kaseto m zgoščenko z naslovom “Ni mi žal”. Plošča, kije izšla tik pred novim letom, se je v pičlih dveh mesecih posrebrila, po zadnjih podatkih - na dan predstavitve so prodali že 6500 izvodov - pa že pozlatila.
Tisti, ki ste Nušo že videli nastopati, morate priznati, daje vedno polna energije in z nasmehom na ustih. Tudi tokrat je bila prav taka, v sproščenem klepetu z voditeljico predstavitve Bernardo Žarn in Ivom Umekom, direktorjem založbe kaset in plošč RTV Slovenija, pri kateri je zgoščenka
Pust gotenski
NOVO MESTO - Kulturno društvo Gotna vas pripravlja za pustno nedeljo, 25. februarja, prireditev Pust gotenski. Maškare se bodo ob 14. uri zbrale pri podjetju Avtoga-lant, obhodile naselje ter se vrnile na zbirališče, kjer bodo izbrali najboljše maske. V pustnem sprevodu bodo sodelovale tudi skupinske maske OŠ Grm, Šmihel in Stopiče. Na Belokranjski cesti bo v času od 14.30 do 16. ure trikrat po 10 minut popolna zapora prometa, na lokalnih pa sprotna.
Izletniki so znani!
NOVO MESTO - “Za časnik po vaši meri", kakor smo naslovili anketo, je svoje poglede na Dolenjski list podalo več kot stopetdeset bralcev. Anketni listi so zdaj v računalniški obdelavi - in ko bo ta končana, bomo razčlenitev odgovorov povzeli v Dolenjskem listu, med udeleženci ankete pa je žreb na izlet povabil: Marijo Batinič iz Vrtne 10 v Črnomlju, Jožico Borin iz Rimske ceste 14 v Trebnjem, Franca Seničarja iz Markljeve ulice 5 v Novem mestu, Antona Starca iz Dol. Lepe vasi . 2 pri Krškem in Zvonko Žnidaršič iz Dol. Vrhpolja 17 pri Šentjerneju. Izletniki bodo o podrobnostih seznanjeni po pošti, vsem sodelujočim v anketi pa se zahvaljujemo za pozornost.
Uredništvo Dolenjskega lista
V	nedeljo otroška pustna parada
METLIKA - Tukajšnji otroci se bodo ob koncu zimskih počitnic lahko jutri, 23. februarja, ob 10. uri v metliškem kulturnem domu zabavali ob ogledu filmske komedije.
V	soboto, 24. marca, bo ob 17. uri v gradaškem kulturnem domu otroško pustno rajanje z ansamblom Hop, Cefizelj. Na pustno nedeljo, 25. februarja, pa bo ob 15. uri krenila z metliškega Trga svobode skozi mesto proti Gali otroška pustna parada. Na ploščadi pred Galo bosta rajanje in srečelov, vsaka maškara pa bo dobila krof.
Maškarada na Bučki
BUČKA - Kulturno društvo Bučka pripravlja na pustno soboto, 24. februarja, maškerado v tamkajšnji dvorani. Zabava se bo začela ob 19. uri in trajala tja do polnoči. Izbrane maske bodo nagradili, poskrbeli pa bodo tudi hrano in pijačo. Kulturno društvo vabi na pustno rajanje prav vse - z masko ali brez.
Za pusta v Ponikve
PONIKVE - Na pustni torek bo spet glavna pustna prireditev v Dobrepolju na Ponikvah. Razne pustne prireditve bodo skozi ves dan, po običaju pa bo osrednja popoldne na urejenem vaškem središču. V občini Dobrepolje je bilo nekdaj več pustnih prireditev, vendar so počasi zamrle, redna pa je ostala pustna prireditev na Ponikvah, ki jo pripravljajo vedno domači fantje. Lani so po več letih obnovili tudi pustno prireditev v Zagorici.
tudi izšla, je odkrila delček svojega življenja, ki se veže na njeno glasbeno pot. Ta je tesno povezana z njenim možem Frenkom, s katerim sta leta v ansamblu nastopala po Nemčiji, nato ustanovila skupino Happy Hour, sedaj pa Nuša ob njegovi podpori stopa po samostojni glasbeni poti.
Pričujoča zgoščenka vsebuje 10 skladb, med njimi kar pet nagrajenih na različnih festivalih: Boginja, Čez dvajset let, Ne kliči me, Ni mi žal in Dan po tebi mi diši, našli pa bomo tudi priredbo poznane pesmi Gdje Dunav ljubi nebo. Pri njenem nastajanju je med drugim sodelovala z Matjažem in Uršo Vlašič, Boštjanom Grabnarjem, Matijo Oražmom, Martinom Štibernikom in Karmen Stavec... Bilo bi jih preveč, da bi vse našteli, morda bi bile besede Nuše Derenda, ki jih je zapisala na ovitku zgoščenke, pravšnje: “Vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri tem projektu, se najlepše zahvaljujem. Moja iskrena zahvala pa velja moji družinici, Franku, Matevžu in Gašperju (op.p. sinova), brez katerih tudi največji uspehi ne bi imeli nobenega pomena. Mama Tinka in mama Helena - zlati sta!”
M. Ž.
PIŠECE - V Pišecah na Riglju so 14. februarja trgali grozdje. Po mrzlem jutru tega dne je kmalu posijalo sonce, vendar je trgače brežiškega podjetja Vino še malo zeblo v roke. Premalo, da bi trgali grozdje za ledeno vino. O tokratnem obiranju grozdja je povedal Roman Šepetave, direktor enologije v Vinu: “Želeli smo pridelati ledeno vino. Toda letos zanj ni bilo pogojev.” Tako bodo Vinovi kletarji iz tokratne trgatve pridobili suhi jagodni izbor. Tega vina bo vsega 50 do 60 litrov, zato bo na voljo le v nekaj specializiranih trgovinah po Sloveniji, in sicer še ne takoj. Trenutno je po državi v prodaji Vinovih 40 različnih predikatnih vin zadnjih 10 letnikov.
Na Riglju je na 10 hektarih Vinovih vinogradov letos počakalo na zapoznelo trgatev 900 trt. Rozi naste grozdne jagode, ki so ostale
Pustna presenečenja na Studiu D
NOVO MESTO-Studio D, novomeška regionalna radijska postaja, pripravlja za letošnje pustne dni s sodelovanjem novomeških Dolenjskih pekarn in zlatarja Andreja Grosa iz Grosuplja že tradicionalno nagradno igro. Na pustno soboto, 24. februarja, in pustni torek, 27. februarja, bodo peki Dolenjskih pekarn v testo za pustne krofe zamesili 42 nagradnih kuponov, s katerimi bodo srečni jedci krofov v poslovalnicah zlatarja Andreja Grosa dobili zlate nagrade. Te so: zlata verižica, 5 zlatih prstanov, 5 parov zlatih uhanov in 31 zlatih obeskov, zato pazite “kaj boste letos za pusta dali v usta”, in poslušajte Studio D!
Pustovanje v Šmarjeških Toplicah
ŠMARJEŠKE TOPLICE -Zdravilišče Šmarješke Toplice priredi v soboto, 24. februarja, ob osmih zvečer pustovanje z ansamblom Vasovalci in posebnim gostom. Maškare se bodo potegovale za vabljive nagrade.
na njih, so dale vino posebnega imena. “Danes, ko trgamo, je Valentin. Zato bo Valentinovo vino," je pojasnil Šepetave.
Vinski letnik 2000 je‘odličen letnik za običajna vina. Za predikat-na vina je bil po Šepetavčevih besedah manj primeren od lanske letine.
M. L.
Pustovanje na Otočcu
OTOČEC - V soboto, 24. februarja, bo v restavraciji Tango na Otočcu pustni ples z ansamblom Objem in plesno skupino. V krofe bodo skrili zlatnike, najboljše maske čakajo lepe nagrade, na plesu bodo podelili tudi prehodni naslov “otoškega pustnega patro-na”. Na pustno nedeljo od 14. ure naprej bo na Otočcu pustni živžav za najmlajše. Za zabavo bo poskrbel igralec in animator Sten Vilar. Vse pustne maske čakajo lepe nagrade.
PREDANA GLASBI - Nuša Derenda je zbranim znanim obrazom slovenske glasbene scene in ostalim gostom v Jazz klubu Gajo zapela nekaj svojih uspešnic, predstavili pa so tudi nov video spot zmagovalne pesmi Hit festivala Ni mi žal, ki je nastal v produkciji TV Slovenija in režiji Njegoša Mara vica. S pesmijo Ne, ni res bo Nuša ta konec tedna nastopila na izboru slovenskega predstavnika za Evrosong Emi 2001. (Foto: M. Žnidaršič)
TRGATVE POZNIH DNI - Na lanski decembrski trgatvi šardoneja je Vino nabralo grozdja za 5101 suhega jagodnega izbora. Brežiški vinar, kije čakal od decembra do zdaj se je vda! in dal potrgati februarja. Če že tega meseca, naj bo I4„ da bo zadoščeno domačemu izročilu in morda tudi tujemu praznovanju. (Foto: M. L.)
Valentin in njega vino
V Pišecah na Riglju so 14. februarja trgali - Zeblo jih je v roke, a premalo za ledeno vino - odličen in ‘slab ’ letnik