MUZIKOLOŠKI ZBORNIK — MUSICOLOGICAL ANNUAL II, LJUBLJANA 1966
ŠTAJERSKI DEŽELNI TROBENTAČ JAKOB GLOBOČNIK
Primož  Kure t
O deželnih trobentačih na splošno so pisali že H. J. Moser,1 Schüne-mann2 pa tudi Altenburg,3 ki so našli zanimive podatke o njihovem pomenu in položaju v tedanji družbi ter oteli pozabi skladbe, ki so jih izvajali. O deželnih trobentačih na Štajerskem je pisal zlasti H. Federhof er.4
Med pisano mednarodno muzikantsko druščino, ki se je prelivala po vsej Evropi, so bili tudi muzikanti slovenskega rodu. Med njimi je življenjska pot Jakoba Globočnika najbolje dokumentirana.5
V Gradcu je bilo največ trobentačev iz Nemčije; Italijanov je bilo precej v 16. stoletju in v prvi polovici 17. stoletja, prav tako pa niso redka tudi slovenska, hrvaška in češka imena. Poleg Jakoba Globočnika najdemo še imena kot Kaspar Simbschitz iz Gorice, Peter Secolitsch, Sebastian Krobath, Franz Gescheckh in Joseph Andreas Motschckh (t 1756 v Gradcu, rojen v Krumlovu na Češkem).6
Deželni trobentači in pavkisti, ki jih sledimo na Štajerskem več kot tristo let (od 1527 do 1861), so opravljali službo ne samo kot muziki, pač pa tudi kot sli, glasniki in deležni uradniki v različnih službah. Prvega trobentača v Gradcu zasledimo že 1. 1345 v spremstvu vojvode Albrehta II.7
0  dolžnostih deželnih trobentačev so ohranjeni podatki v nastavitvenih dekretih. Najstarejši je iz leta 1538, ko je nastopil službo Hans Pol-lagkh. Njihove naloge so se v začetku omejevale le na »Felddienstlei" stung«, vojno službo, ki je bila v začetku najvažnejša. Nastavljali so jih vsako leto znova, vendar so to prakso kmalu opustili. Trobentači so mo-
1   H. J. Moser, Geschichte der deutschen Musik, Bd. 1., 5. Aufl., Stuttgart u. Berlin 1930, str. 198 ff.
2  Prim. G. Schünemann, Sonaten und Feldestücke der Hof trometer, v : Zeitschrift für Musikwissenschaft, Jg. 17 (1935), str. 147 ff.
3  J. E. Altenburg, Versuch einer Einleitung zur heroisch-musikalischen Trompeterund Paukerkunst, Dresden 1911, str. 29.
4  H. Federhofer, Die landschaftlichen Trompeter und Heerpauker in Steiermark, v: Zeitschrift des Historischen Vereins für Steiermark, Jg. 40 (Grats 1949), str. 63 ff.
5  Arhivalije o štajerskih deželnih trobentačih hrani Štajerski deželni arhiv (Steier-märkisches Landsarchiv = StLA) v Gradcu (Arb. II, Sektion V, Sonstige landschaftliche Beamte und Diener, 16.—18. Jahrh.). Listine o Jakobu Globočniku so v Seh. 3 (1661 do 1726), Heft 6 (Trompeter). Signature arhivalij, ki jih navaja Federhofer o.e., po novi postavitvi v arhivu ne veljajo več.
6  Prim. H. Federhofer, Die landschaftlichen Trompeter .. ., str. 78.
7  Prav tam, 63.
26
rali od leta 1570 dalje sodelovati pri cerkvenih slovesnostih. Njihova vojna služba je bila, vsaj v začetku, dokaj nevarna, saj so v 16. stoletju bili v prednjih vrstah. Sodelovali so v bojih proti Turkom in v bojih proti upornim kmetom.
Razcvet je ta glasbeni stan dosegel proti koncu 16. stoletja, kar dokazuje tudi število trobentačev, ki se je povzpelo leta 1598 na štirinajst, pozneje pa se ustalilo med osem in deset.
Služba in naloge so ostale v 17. in v prvi polovici 18. stoletja iste. Trobentači so nastopali v cerkvi, sodelovali so pri deželnih svečanostih, poklonitvenih aktih, cesarskih in knežjih sprejemih, banketih, na veselicah, pri ognjemetih, po gostilnah, ob pustnih prireditvah itd. Zato je njihovo sodelovanje na vojnih pohodih, ki je bilo v začetku najvažnejše, sčasoma izgubljalo svoj primarni značaj. Še vedno so deželne trobentače uporabljali tudi za vojaške zadeve, samo manj na bojišču, bolj v podporo deželnim komisarjem pri preskrbi in namestitvi vojaških enot, pri pregledih in naborih konj, pri obmejnih komisijah itd. Trobentače so nadalje uporabljali kot sle, zlasti v kritičnem letu 1683, ko so Turki oblegali Dunaj, v Gradcu pa so se bali turškega vpada na Štajersko.
Kot deželni uslužbenci so imeli stalne prejemke. V 16. stoletju so znašali ti letno 120 fl, ki so jim jih izplačevali najprej mesečno, nato pa četrtletno. Kadar so bili v vojaški službi, se je plača podvojila. Navadna plača se je v 17. stoletju zvišala na 144 fl (toliko je imel tudi Globočnik), od leta 1650 pa je dobil trobentač še za vzdrževanje konja letno 50 fl. Konja je lahko vzdrževal samo tisti trobentač, ki je bil že dolgo v službi. Poleg denarja za konja je dobil vsak trobentač tudi vsakih dve do šest let novo uniformo (livrejo) v štajerskih deželnih barvah.
Leta 1694 je predlagal deželni predsednik, naj bi vsak trobentač dobil še posebno nagrado in srebrno trobento z vgraviranimi deželnimi znamenji. Ta naj bi ostala vdovi in dedičem, vendar predlog ni uspel.
Med deželnimi trobentači štajerskih stanov v Gradcu je bil od leta 1683 do svoje smrti 1702 tudi Jakob (Jacob) Globočnik (Glo-botschnig, Globotschnigg) s Kranjskega. Prva zanesljiva letnica o Glo-bočniku je leto vstopa v graški jezuitski internat »Ferdinandej« oktobra 1674. Pripis ob njegovem imenu v »Katalogu« še pove, da je odšel po treh letih, ko je končal študij filozofije.8 Vstopil je v vojaško službo in služboval v Križevcih, v tako imenovani Slavonski krajini, pri generalu Ferdinandu Kristijanu grofu Trautmannsdorf fu, podpoveljniku Krajine. V Križe vcih ali v Slavonski krajini in vojaški službi je ostal šest let, nakar je 1. februarja 1683. zaprosil štajerske deželne stanove, da bi ga sprejeli za deželnostanovskega trobentača. Globočnik se je odločil za Štajersko, čeprav je bil po vpisu v »Katalog« Kranjec. Odločilno je bilo najbrž dejstvo, da je imel v Gradcu še iz časa svojega študija dobre zveze, zlasti pa velikega zaščitnika v osebi predsednika deželnih stanov. Ta je napisal za Globoč-nika tudi priporočilo stanovom in deželnemu knezu.9 V tem priporočilu se
8  Prim. P. Kuret, Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinadeju, Muzikološki zbornik I, Ljubljana 1965, str. 30 in 33.
9  Gl. StLA, Mil. (Sch. 3); gl. Dodatek A.
27
odkrije marsikatera zanimiva nadrobnost iz Globočnikovega življenja in opažanja o nameščanju deželnih trobentačev. Tako Globočnikov protektor ugotavlja, da deželnim stanovom še malo ni v čast, če sprejemajo v službo trobentače, ki svojega poklica ne znajo opravljati, kakor je treba, zlasti ne »in actibus publicis ali pri odličnih shodih«. Zato meni, da je treba med prosilci za prosta mesta izbrati samo »boljše subjekte«, kajti v nasprotnem primeru »preskrbimo samo plačo ,provizonerjem', stanovom pa ne dobimo pravih služabnikov.« Stanovi so sicer že obljubljali službo dvema trobentačema in jima zagotovili prednost, niso jima pa dali nobenega jamstva. Službe so se podeljevale — kot vidimo iz virov — le z izdatnim priporočilom tega ali onega člana deželnih stanov. Pri tem seveda niso vedno upoštevali zmožnosti prosilcev. Globočnikov protektor meni, da oba odbrana prosilca, »kakor je slišati, ne bosta dovolj ustrezala«. Svoje priporočilo opira posebno na potrebo, da se predlagajo le do kraja usposobljeni ljudje (perfecte qualificirte Leüth). Ko nato podrobneje opisuje Globoč-nika, omenja, da je »postaven, v glasbi dobro izurjen in sicer izučen trobentač, ki je zmožen treh jezikov, se pravi slovenskega ali hrvaškega, nemškega in latinskega. Do kraja je izkusil Vojno krajino in je zato pripraven, da ga lahko stanovi takoj pošljejo na vojne ali obmejne pohode. Tudi drugače je Globočnik močan in zdrav mlad mož, ki bo dolga leta lahko opravljal svojo službo«. Protektor nadalje še pristavlja, da je takih ljudi malo in da Globočnika ne pozna po govoricah, ampak osebno, iz izkušnje in po dejanjih samih.
Globočnik je tako imel trdnega zagovornika za svojo prošnjo. Le-temu je v soglasju z deželnim glavarjem Georgom Christianom von Saurauom uspelo zagotoviti Globočniku prvo mesto deželnega trobentača, ki bi se izpraznilo. K njegovi nastanitvi je pripomogla tudi turška nevarnost, saj so Turki v letu 1683 z veliko močjo napadli in oblegali Dunaj. Globočnikov protektor je zahteval, naj bi se Globočniku, čeprav bi službe še ne nastopil, takoj preskrbela uniforma, »livreja«. Zdi se, da je s tem hotel zavarovati Globočniku prihodnje prazno mesto. Livreja je bila namreč izredno draga.10
Globočnikova prošnja11 je bila sprejeta in že 10. marca 1683 je nasto" pil službo. Vzorec (koncept) besedila za odločbo o namestitvi (Bestallung)
10  Čeprav je bil izstavljen tri leta po Globočnikovi smrti, 23. aprila 1705, ohranja veljavo (Mil. Landschaftl. Trompeter, Sch. 5, Heft: Trompeter. Rechnungen — Einzelfälle — 18. Jh. 1705). Predvideva näbavo celotne opreme za osem trobentačev. Treba je bilo 46 vatlov padovanskega sukna za obleke, 46 vatlov blaga za podlogo, 52 vatlov sukna za plašče, 294 vatlov žametastih našitkov (port), 16 parov zelenih svilenih nogavic, 8 mestnih klobukov, 8 popotnih klobukov, 8 garnitur srebrnega okovja za pasove v teži 60 lotov, 4 vatle bele podloge za pasove, 32 srebrnih gumbov, 16 parov sponk za čevlje in podkolenske jermene, 10 lotov svilenega sukanca, 8V4 vatla zelenega barhenta, 35 vatlov raznega platna, 2% sukanca, 7 vrvic za trobente po 24V2 lotov, skupaj 1693/4 lotov (osmi iz osmerice je bil pavkist), 8 ovčjih kož, 607 vatlov srebrnih našitkov (port) za robove suknjičev, plaščev in podkolenskih jermenov, 26 vatlov našitkov (port) za pas (39 lotov), 13 vatlov našitkov (port) za mestne klobuke (193/é lotov), 8 vrvic za mestne klobuke. To je veljalo skupaj 1671 fl 24 kr. Krojač je dobil za delo 8 oblek 72 gl. Skupaj je veljala za trobentače oprava (brez škornjev ali čevljev) 1743 fl 24 kr, za enega torej blizu 218 fl.
11   StLA, Mil. (Sch. 3) št. 80, gl. Dodatek B.
28
trobentača in pavkista pa je bila izstavljena na ime Jakoba Globočnika šele 15. novembra 1863.12 Po tej odločbi je moral biti »v imenu slavnih deželnih stanov« vsak čas pripravljen za službo. Opravljati bi moral vse, kar bi mu bilo naloženo in ukazano. Vzdrževati je moral lastnega konja in se z njim pokazati na pregledu, kadar in kjer je bil razpisan ter iti, kamor bi bil poslan. »Kadar pa ni bilo vojnega stanja,« je rečeno v odločbi, »je moral biti na voljo predsedniku in poslancem ter jim izkazovati spoštovanje«. Odločba nadalje ugotavlja, da deželni trobentači in pavkisti svoja nedavno predpisana pravila precej zanemarjajo in da zaradi tega nastajajo nevšečnosti. Pravila posebej določajo, da mora trobentač, če ni vojnega stanja, spričo letne plače z »vso vdanostjo« streči poslancem. V lontovžu pred posvetovalnico sta morala biti vselej po dva na straži. Priti sta morala dovolj zgodaj in ostati na mestu do razhoda poslancev. Trobentači so bili pri »napovedovanju« sej večkrat zanikrni, zato niso prihajali k sejam niti člani deželnih stanov niti tajniki. To je narekovalo potrebo, da so to točko iz starih pravil vnesli tudi v odločbo. Za zanikrne trobentače so predvideli sredstva, »ki jim ne bodo prijetna, in naj se nobeden ne nadeja boljšega.« Vsak trobentač, ki je podpisal odločbo, je
12 StLA, Mil. Sch. 3, Heft 6. št. 79; gl. Dodatek C.
29
bil na to opozorjen in je moral »z besedo in v roko zvesto obljubiti«, da se bo držal pravil. Deželni stanovi so dajali trobentačem vsak mesec po 12 fl, za vzdrževanje konja pa letno 50 fl. Kadar so morali trobentači na bojišče, so dobili vojaško plačo.
O trobentaču Jakobu Globočniku obstaja še en lastnoročno podpisan dokument z njegovim lastnim pečatom (gl. sliko), ki predstavlja v grbu trobentača na konju, grb sam pa je okrašen z viteško čelado in nojevim perjem. Dokument je prošnja za izplačilo novoletne nagrade 20 fl, ki so mu jo leta 1684 — ne vemo zakaj — odtegnili od plače, a nato vendar izplačali.13 Splošno je zanimiv naslednji dokument, izdan 27. oktobra 1685, v katerem predsednik in odbornik vojvodine Štajerske odreja, naj bo Jakob Globočnik po predlogu grofa Rottmannsdorffa na službo ne samo generalu grofu Lesllieju, temveč naj opravlja tudi druge posle.14 Za pot-nino je dobil Globočnik izplačanih 30 fl.
O nadaljnjem življenju in delovanju Jakoba Globočnika nimamo več podatkov. Vemo le, da je umrl 19. februarja 1702. Po njegovi smrti je žena Marija Skolastika Globočnik vložila prošnjo za posmrtno podporo. Sama prošnja ni ohranjena, pač pa pismeno mnenje deželnega knjigovodje,15 ki povzema tudi razloge Globočnikove žene in jih po svoje komentira. Prošnjo je namreč oprla na navado, da so vdove podrejenih častnikov in služabnikov po moževi smrti vedno dobile kako podporo. Globočnik je bil v deželnostanovski službi kot trobentač nad 20 let ter so bili z njim vedno zadovoljni. Globočnikova vdova omenja baje v svoji prošnji tudi še nekatere druge podrobnosti iz življenja umrlega. Tako navaja med drugim, da je bil leta 1683 prvič vpoklican ob nevarnem turškem navalu, pri čemer se je »izpostavil največji življenjski nevarnosti, tako da je zaradi prestanih hudih naporov v vročini in mrazu svojemu zdravju pripravil občutno škodo, zaradi česar je zgodaj in še v svojih najboljših letih umrl.« Iz tega podatka sledi, da so Globočnika vpoklicali najbrž v času velikega turškega napada na Dunaj 1683, v času torej, ko Globočnik niti še ni bil redno nastavljen. Res je bil glavni turški cilj osvojitev Dunaja, toda notranje avstrijske dežele so morale skrbeti za obrambo vzhodne štajerske meje. V Gradcu so sklicali deželno brambo, na pomoč pa so prišli tudi kranjski strelci pod vodstvom zgodovinarja Janeza Vajkarda Valvazorja. Ker je bila potreba in stiska huda, Globočnik pa po oceni svojega protektorja, »močan in zdrav mlad mož, ki je preživel šest let v vojaški službi v Vojni krajini (pravilneje v Slavonski krajini)«, je brez dvoma moral imeti kot trobentač svoje mesto tudi pri teh dogodkih. Tu se je najbrž tudi »izpostavil največji življenjski nevarnosti« in iztaknil bolezen, zaradi katere je verjetno ves čas svoje poznejše službe bolehal in zaradi katere je tudi umrl.
Deželni knjigovodja je v svojem mnenju napisal, da vdovam in dedičem deželnostanovskih trobentačev »sub titulo milodari in odpravnine ne
13  StLA, Mil. (Seh. 3), št. 1685/192. Novoletna nagrada se je izplačevala redno od leta 1580 dalje, namesto običajnega vsakoletnega novoletnega obiska plemiške in viteške gospode v Gradcu. Prim, še H. Federhofer, 91 ff.
14  StLA, Mil. (Sch. 3).
15  StLA, Mil. (Sch. 3), št. 1703. Gl. Dodatek D.
30
gre ničesar«. Tega se prosilka tudi zaveda, ampak kljub temu »najponiž-neje prosi za pomoč iz usmiljenja«. Knjigovodja omenja velike Globočni-kove zasluge, odločitev pa prepušča naslovu in priporoča, da se morebitna podpora nameni raje otrokom iz Globočnikovega prvega zakona, »ubogim sirotam, ki so pri žičkem samostanu z vsem svojim premoženjem najbrž v veliki nevarnosti«, medtem ko je po njegovem mnenju prosilka docela preskrbljena (völlig abfertiget). Dostavlja, naj očetove zasluge uživajo predvsem njegovi preostali otroci.
Poročilo je datirano s 5. januarjem 1705, torej kar tri leta po Glo-bočnikovi smrti. Kako so otroci prišli v Žice in zakaj »so s svojim premoženjem v veliki nevarnosti«, iz podatkov, ki so na razpolago, ni mogoče ugotoviti. Pač pa nam drug podatek navaja, da je Globočnikova žena dobila po svojem umrlem možu denar za livrejo, in to 136 fl.16 Livreja deželnostanovskega trobentača je po preteku enega leta pripadla njemu, po smrti pa dedičem, od katerih jo je dežela odkupila. Livrejo je nato dobil naslednik. Tako je prevzel livrejo Jakoba Globočnika 1703 Joseph Philipp Prugleithner, vdova pa je dobila zanjo že omenjenih 136 fl.
V matrikah mestne fare pri Sv. Krvi v Gradcu najdemo zaznamek o Globočnikovi smrti.17 Pokopan je bil na pokopališču pri cerkvi sv. Jurija, ki je danes ni več in spominja nanjo le še ime ulice (St. Georgengasse). To graško pokopališče je bilo namenjeno revežem in kužnim bolnikom. Zakaj je bil Globočnik pokopan na tem pokopališču, iz virov ni razvidno. Po stanju in ugledu, ki so ga imeli deželni trobentači, bi mu šlo povsem drugačno mesto.
Kljub pomanjkljivosti nekaterih podatkov pa ostaja osebnost Jakoba Globočnika zanimiva predvsem zato, ker nam spet potrjuje, kako je slovenski živel j odhajal izven meja svoje ožje domovine in se uveljavljal drugod. Med številnimi trobentači, pavkisti in drugimi muzikanti bi našli lahko še vrsto slovenskih imen. Najdeno gradivo avtentično razkriva podrobnosti o glasbenem stanu trobentačev sploh in razkriva tudi usodo enega izmed graških deželnih trobentačev, Slovenca Jakoba Globočnika.
DODATEK
A
Priporočilo predsednika deželnih stanov  z dne 1. februarja 1683.  deželnim stanovom, naj sprejmejo v službo trobentača Jakoba Globočnika.
Alss Jacob Globotschnigg Trompeter, bisshero auf derer windischen Gränizen bey den Herrn General Obrist-Ambtsverwalter und Oberhaubtman zu Creüz Herrn Ferdinand Christen Grafen zu Trauttmanstorff, in die Sechs Jahr lange gedienet, und laut Abschid sich woll verhalten, so bittet Er aniezo  gehors. die löbl. Stände woltin
16  Prim. Federhofer, 90.
17  Gl. Stadtpfarre zum hl. Blut, Graz; Sterbematrikel Bd. 10, fol. 265 (1702). Zaznamek se glasi: Feb. 19. Der Edi Kunstreiche Hr. Jacob Kläwotschnikh, ein Landtschaft Trombphedter, ist in gott verschieden, und begraben worden, bey. St. Geörgy. Dt. 4 Gld.
31
Ihn vor einen Landschaft Trompeter aufnamben, desswegen Er ebnermassen umb ein gehors. fürschrift in Ein lobi. Laa. abzugeben, bey uns Einkhomben ist.
Nun miessen wir die Wahrheit bekhennen, das denen lobi: Ständen gar disre-putirlich fallet, wann Sie dergleichen Trompeter aufnemben, welche Ihr profession nit in der perfection Exercirn khönnen, zumallen in actibus publicis, oder bey vornemen zusamben khünffthen. die Schand in die Stand gleichsamb redundirt, dahero bey dennen vaccanzen und competirenten Supplicanten nur die besseren Subiecta aufzu-nemen sind, in widrigen lauter provisoner mit den Unterhalt, nit aber die Laa. mit dienstleüthen versehen wirt, und obzwar die Stende zwayen andern Trompetern ein Vertröstung Irer khünfftig vor ander zugedenkhen: doch aber dabei khein Exspectanz gegeben: so ist solches nur auf starkhe antringente recommendationes eines ojler andern Landtsmitglids, nit aber intuitu der Supplicanten fürtröfflichkheit, welche den Verlaut nach, nit genugsambe Satisfaction geben werden, beschehen.
Gleichwie nun dennen particular Landsmitgliedern dergleichen fürbitt zuolässig gewesen; umb sovill mehr hoffet dise gesambte Löbl. Stöll sich dergleichen intercession prävalirn zu dörffen, zummallen es zu kheinen andern Zill und ende angesehen, alss Einer hoehlöbl. Landschf: nur perfecte qualificirte Leüth in Irer profession vorzuschlagen.
Weillen dann vermelter Jacob Globotschnigg, nit auss anderwertigen hörn sagen, sonder in der experienz und in der Tath selbst erweiset, das Er ein stattlicher woll exercirter in der Music und sonst gelehrnter Trompeter ist, der dreyer Sprachen, alss windisch od. Croatisch, Teütsch und Lateinisch khündig, die windische Gräniz woll erfahren hat, und also zum schicken heut oder morgen in Khriegs- und Gräniz-lauffen tauglich, sonst auch noch ein starkher gesundter Junger Mensch ist, der lange Jahr guethe Dienst leisten khan, dergleichen Leüth mit so guten qualiteten hart und selten zu bekhomen seind.
Alss wollen Eur ... wir com.° cons.° mit Herrn Landtshaubtman es gehors, und dienstl. einrathen, das Sie diesen Trompeter vor allen andern, gleich aniezo ohne Besoldung, doch mit ieziger Verleichung der allernechst uäzirenden, in gnd: aufnemen, und Ihn auch gleich alsobald die Landschaft Libreri vergunnen möchten, darzuo wir Ihn hiemit bessermassen recommendirn, verhoffend, weillen es zu reputation und guter bedienung der hoehlöbl. Stende gedeyet, dadurch auch khein Neue besoldung erwaxet,
Eur fürstl.  gnädl____werden  hierin  in  gnd.  willigen.  Dahin  wir  und  gehors.  und
dienstl. empfeichen. Graz am 1. febrs: 1683.
B
Prošnja Jakoba Globočnika z dne 11. nov. 1683 za podelitev izpraznjenega mesta trobentača in podelitev mesta (22. nov. 1683).
Auss beyligentem Landtstags Rathschlag, haben Euer Hochgräfl. Excella... gnedig vuersechen, dass die hoehlöbl. Landt Ständte aida, mich unter dato 10. Marty 1683. für dero Trompeter doch mit der blossen Librery, und ohne Bestallung auf genomben haben, wan aber ein bestallung vacirendt werden solle, selbige mir zugleich verliehen seye.
Wann nun durch Ableiben Johann Lorenzen Ott, Hochgedachter Löbl. Laa. gewe-sten Veldt Trompeters, sich dessen bestallung den 15. 9bris in stehenten 1683isten, Jahres, erlediget:
32
Alss gelangt an Euer Hochgr. Excella . . . mein Untertst bitten Sie geruhen mir, inhaldt gedachtes Landtags remiss, solch vacirendt wordene Bestallung, von obstehenten dato des 15. 9bris an, gnedig zu uerwilligen, und derentwillen an gehörige orth, die gnedige Verordtnung ergehen zu lassen, zu gdiger gewehr mich Unterthst empfilche.
Euer Hochgrf. Excella ...
Unterthgst gehorbster
Jacob Globotsching Veit Und Laa. Trompeter
(Na prošnji sami rešitev:) In Graf ft hienebenligenden Lantags: Remiss will die löbl. Stöll, com.° con.o mit Herrn Landtshaubtman, auf Ableiben des Lorenz Ott, dessen vacirente Trompeter und Pferdtbestallung dem Supplicanten von dato. 15. November 683 als von dato der Vaccanz hiemit in gnaden assignirt haben, so bey der gegenschreiberey ad notam zunemen, und bei der Registratur der bestallungsbrief auszufertigen.
Graz. den. 22. November 1683.
C
Vzorec besedila odločbe o namestitvi (Bestallung) trobentača in pavkista
(izstavljena dne 15. novembra 1683 tudi na ime Jakoba Globočnika).
Neu aufgerichte Trompeter Bestallung
Wür der Einer löbl. Landschaft des Herzogtumbs Steyer Praesident, und Verordneter, bekennen hiemit, dss wir auf wolwermelten Einer löbl. Landschaft ergangenen Schluss, und ertailten Rathschlag, N. N. zu einem Landschafttrompeter bestält: an: und aufgenomben haben: nach: folgender gstalt: Und mainung.
Dass Er Erstlich iederzeit Uns in namen E. lobi, la: gewärtig seyn, und alles dss Jenige, so wir Ihme auflegen, und befehlen, ohne waigerung, angelegenes fleis-ses volfihren und verrichten, daneben auch ein eignes Ross haltten, und mit demselben in Musterung, wan, und wo dieselbe aussgeschriben wirdt, und wohin er beschaiden ist, erscheinen solle, doch die Rüstung zuführen verbunden sein, und wan sichs begibt, dšs Eine löbl. La: Rüstung gar, od. zum Theil, wie es die gelegenheit und fürfallende Noth weiset, auf gemahnt wirdt, soll Er, als ein Trompeter, einen löbl. la : Obristen Über die ganze Rüstung wer der sein wirdt, gehen, und vor dem Feindt allen schuldigen Gehorsam laisten, und erzeigen.
So aber dss Aufboth nit gehet, solle er iederzeit seines gehorsams gewärtigkeit, embsiges Aufsehen und gebührenden Respect auf Unss, oder Vnsern Nachkomenden Praesident und Verordneten haben. Und ohne Unser Vor wissen und austrukentlich gebeuter Erlaubnis ( : darum er so offts die Noth erfordert persönlich zu bitten schuldig sein wolle : ) von der Statt nirgentshin weder aufs landt, noch ausser land t, verraissen, auch gegen denen Herrn und landtleithen sament mit gezimender Veneration und sonst allenthalben dermassen sich erzaigen, und verhalten, damit ein löbl. la: schaft dessen Ehr, Ruhe Wolgefallen und keinen Statt habe, ferners, nach denen Sie Landschaft Trompeter, sambt und sonders, auch Paugger die noch vorlengst Ihnen vorgeschriben, Vnd geförtigte Ordnung seithero zimblich aus der Acht gelassen, uns aber dieselbe gar in die Vergössenheit oder Müssbrauch komen zulassen, nit gemaint ist, sintemaln daraus unterschidtliche invonvenienzen entstanden, Und beschwärdten vorkamen, als wollen wir, dass Er Trompeter gleichwie auch seine mitgesöllen, und vor Hörpaukher  derselben  allerdings, und bestendig fürtershin nachlebe.
3
33
Insonderheit ist Graf ft selbiger Ordnung unsere befehl hiemit, solang kein Auf-both gehet, und sie Trompeter gegen dem Feindt nit ziehen, so sollen Sie la: Trompeter und Paugger, vermög Ihres järliehen Bestallungs-Unterhalt, mit aller Unterthe-nigkeit uns Verordneten aufwarthen: und im Landthaus vor der Rathstuben, als oft Jhr Zween ein wachen, und die andere wachen andere Zween, also abwexlweis sich unfelbar embsig einfindten, zu Rechter früezeit vor anfangenter Rathsession darzuo erscheinen, wegen der fast stündtlich von allen orhten zurfliessenten Negotien bis zur Von ein ander gehung der Löbl. Stöll aldort verharren.
Und weilen unter anderen wegen Ihrer saumbseligkeit in Ansagen zum Landtagen, teils landtsmitglider, ja sogar die Landschaft Secretarien zu Ihrer dienstsfunction, auss ermangelter Ansag nit erschinen seindt, also ist nothwendig erachtet wordn, denselben Punct aus der vorgeschobenen alten Ordnung hieher in die bestallung, eu mere-ren Gedechtnus einzuverleiben; dss nemblich Sie landschaftl. Trompeter und Paugger samentlich, im lantag Ausschüssen und zu allen anderen der Herrn und landleüth Zusamenkhünften, und Versamblungen, alle miteinander sovil deren, ausser gottes gwalt, es fürkehren mögen aufwartent sich gwis einfindten, vorhin aber, auf eppfan-gente ordre, denen Herren und landleiten, auch Secretarien, fleissig, und richtig zu denen lantägen (: weilen dem creissbotten allein zugef eigen unmöglich ist:) ansagen sollen:
Welcher nun hierin saumig sein, und seinen Dienst, obbeschriebenen Inhalt, auch der gebühr und billigen Schuldigkeit nach, wie es die Noturft erhaischet, nit beipflichten würde, gegen denselben werden wir solche miti. fürzukehrn wissen, die Ihnen weder angenehm seyn, noch gefallen werden, und keiner aus Ihnen, der hier-wider peccirt, eines besseren sich zu getrösten habe. Es hat aber Er N. N. la: Trompeter allen disen vorgeschriebenen Inhalt und Ordnung bei Verlierung seines Dienstes fleissig zu volziehen mit Mundt und Handt gelobter Treu, und in Namen E. lobi, la: zugesagt und versprochen.
Entgegen seindt Ihme für solche sein Mühe und fleissig monathlich, welches sich mit dato diser bestallung anfangen thuet, von einer lobi, la : zwölf gulden, . . . Jährlich die 50 fi Ross Bestallung zu geben und zuraichen gewilliget, und verordnet worden, die mag Er von E. lobi, la: Einnember Ambt zu quatembers Zeiten empfangen, und damit soll er genzlich zufriden sein. Doch also zu uerstehen, wan er in Kriegs Zeiten in dss Feldt züchet, dss Ihme der KriegSoldt, solang er zu feldt ligt, wie denen andern Trompetern, geraicht: mitler Zeit aber solches sein monatliches wartgeldt bei Einer löbl. la: nit laufen oder einzunemen gebühren solle. Dessen allen zu verkundt, geben wir Ihme dise bestallung mit unsrem fürgetrukhten Ambts Pöt-schaften, und unseren Handschrüften vorförtigten. Actum Graz den ...
(Na str. 7 spisa med drugimi zapiski:) Unter dato 15. novemb. 683 Ins. an Jacobum Glabutschnig ausgeförtigt wordn.
D
Deželni knjigovodja podaja svoje mnenje o prošnji Marije Skolastike Globocnik, vdove po Jakobu Globočniku, za posmrtno podporo.
Bey Euer Excell. . . . hat Maria Scolastica Globotschnikhin alss weyl : Jacob Glowotschnickh   gewesten   Laa.   Trompeters  nachgelassene   Witib   demütig   angebracht^
34
wie dss die lobi: Stöhl etc. Jederzeit Rumbwirdigist gepflogen, die threy gelaiste dienste dero untergebenen Officirn und bedienten auss angebohrener Clemenz und Güete, nach Hinsterben dem Hinterlassenen Witwen mit einer gnd. gab gnedig zu consolieren.
Wan dan dero verstorbener Eherwürth über 20. Jahr alss ein Trompeter in Laa. diensten sich befundten, wehrent solichen Jahren auch seinen Dienst solicher gestalt verrichtet, und in allen Ihm committürten Commissionen, auch in gefehrlichsten Rüttem sich gebrauchen lassen, dss Er mit solichen seinen praestirten diensten allseitig genuogssamben Contento gegeben hatte, wie Er dann An. 1683. in den gef ehr liehen Türkhen Auf lauf f zum ersten gebrauchet worden und mithin sich in die greste lebens gefahr gesezet mit denen wegen gross aussgestandener Strapazen in Hüz und Khelten sein Gesuntheit in ein merekliches Decrementum gebracht, dss Er also Ehezeit und noch in besten seines lebens Jähren derentwillen dss Zeitliche in Monath Marty 702. Segnen miessen.
Alss hat die Löbl: Stöhl etc. Sie Supptin, demittigist gebeten, dss in gdiger beherzigung obangezogener Motiuen unnd Ihress abgeleibten Ehewürts über 20. Jahr threü gehors: unnd Embsigen diensten, unnd mithin aussgestandener beschwerlichen Strapazierungen Sie arme Wittib mit einer so gnedig alss meritierten gnaden gab zu Ergözen, weliches Sie umb fehrners glüklich Regierung anzuflechen nit in Vergessenheit stöllen wüerde, über weliches anbringen ich berichten solte, ob dergleichen trompetter Witiben etwas zugeben gebühre.
Gehors: bericht
Disser gnedigen Verordnung Unterth: nachzuleben hab ich mithin gehors: be* richten sollen, wie dss von selbsten gnedig bewust, dss denen nachgelassenen Laa Trompeters Wittib unnd Erben sub titulo einer gnad unnd abferttigung nichts zu geben gebühre, weliches zwar auch gegenwertige Supptin, so gestalten nicht, wohl aber eine gnd. gaab demittigst ansuechet.
In welichen Fahl Euer Excell. ... ohne denen gnedig bevorstent über beigebrachte Motiuen der Supptin abgeleibten Ehewürts, alss welicher den 15. 9ber 1682. zu einen Laa. Trompeter aufgenomben unnd biss in dss Monath Marty 702. in die 20. Jahr, so unterthl: alss Threü unnd gewertig gedient, auch sich in allen Ihme gdig aufgetragenen dienstsverrichtungen, wie ein soliches ohne dem genuog bekhant, Embssig erzaigt, mithin Erworbene Meriten beherziget und zu Ausswerffung einer gnd Gab gnedige inclination genomben werden möchte, woher in solichen fahl, mein so unvergreiflich alss unterth. Mainung, die Löbl:Stöhl etc. mechte gnedig belieben solichen gdens ausswurff nur mehrern Theill unnd principaliter des Erblassers sei. von seiner Ersten Ehe hinterlassenen Khindern und armen Puppillen, die bey den Stüfft Seiz mit Ihren völligen Vermögen in Sichtig grosser gefahr stehen, alss der Supptin alss weliche den Vernemben nach schon völlig Entfertiget ist, Zumahlen auch des Vatters meriten nur bevorderist seinen nachgelassenen Khindern zu statten Khomben miessen, nach dero gnedigen Disposition zurkhomben und gemessen zu lassen, weliches ich gehors : berichten, unnd mit dem mich unterth. Empfelchen Sollen, Euer... unterthenig gehorsambs.
Laa : Buechhalter
den 5. Jenner. 1703.
35
SUMMARY
Among the numerous provincial trumpeters of Styria in Graz one of the most interesting from the point of view of Slovene musical history is Jakob Globočnik, about whom much information is to be found in the Styrian provincial archives in Graz. Jakob Globočnik was of Carniolan origin and studied philosophy in Graz. He attended the Jesuit »Ferdinandeum« and earned his living as a trumpeter. When he concluded his studies he joined the army in the Slavonian Borderland at Križevci, where he remained for six years. After this in 1683 he applied for a post as one of the provincial trumpeters at Graz and received the post in November of the same year. He died on 19. 2. 1702. His sojourn in Graz is recorded in a number of documents of which the most interesting are published in the supplement. These details make the personality of Jakob Globočnik interesting as they demonstrate once more how Slovene musicians sought employment beyond the homeland and were appreciated elsewhere. On the other hand, these sources give us interesting details of the life of provincial trumpeters and kettle-drummers, in those days highly valued professionals.
36