Socijalizem v luči (Dalje.) 7. Družina in država. Socijalizem uči: 1. Država obstoji iz posameznih ljudi, iz posameznih človeških bitij. 2. Ta država je popolnoma neodvisna od Boga, ni podložna božji autoriteti, božji oblasti. 3- Država ne potrebuje in ne sme imeti nobenega vladarja, nobenega monarha, no¬ bene “kronane glave”; v državi sme biti le “družbin upravitelj”, poslovodja, de¬ lovodja, brez vsake autoritete, brez vsake oblasti. Bebel je zaklical 3. Februarja leta 1893 v nemškem državnem zboru: “Mi smo proti vsaki autoriteti, proti ne- heski in proti zemeljski.” 4. Država ima neomejeno pravico do v &eh produktivnih sredstev. Tako hoče¬ jo socijalisti .Schaffle, Hitze, M agner in razne “platforme” in programi amerikan- *>kih socijalistov, kakor smo jih že en¬ krat navajali. 5. Država ima popolno in neomejeno ob¬ last nad posameznimi ljudmi in rodbina 1,11 nad zakonom in nad vzgojo otiok zahtevajo na pr. Engels, Diebknecht, >*- be| To je pet naukov Hocijalislionih o dr- ■ i kakor je pet pritov na roli zdravega razuma. ^daj pa prerešetajmo ta kos socijalistič. nega evangelja pri luči zdravega sloven¬ skega domačega razuma in videli bomo, da nam že sajasta leščerba, v katerej že po- jema brleča lnčica, kaže gorostasne zmo¬ te in protislovja tega evangelja, o kate¬ rem trdijo sodrugi, da je nezmotljiv. K točki 1. Zmota in krivi nauk je, da obstoji država iz posameznih ljudi. Po¬ samezni ljndje, ki niso med seboj zvezani z družinskimi in sorodniškimi vezmi, ne morejo nikdar tvoriti države, ki bi i- mela vsaj za nekaj časa obstanek. Mi si ne moremo misliti države samih možkih ali samih žensk, ali neomoženih žensk in neoženjenih možkih- To bi bil nesmisel in je po obstoječih naravnih postavah sploh nemogoče. Mi lahko govorimo o čredi, ki obstoji iz samih ovc, govorimo o snopu, v katerem so samo pšenični klasi, toda mi ne moremo reči: “To je Sadovnik, sadni vrt, ki obstoji iz samih jabelk,” am¬ pak: to je sadovnik samih jablan, sadnih dreves, ki rodijo jabelka. Država torej ne obstoji iz posameznih ljudi, iz posameznih človeških individuov so reče učeno, ampak država, ki boče ime. ti trajni obstanek, obstoji iz rodbin, družin; iz ljudi, ki so med seboj zvezam po |< r vni zvozi. De rodbina « ‘vojim po- P° KI 1 ,]ržavi obstanek m tomstvom garantna razvoj. * ‘AVE MARIA’ M iv '‘j. lsir, Družina ali rodbina je bila P re .i bakor država in ima torej pravico do obstoja v državi. Že Aristotel, ta največji poganski mo- droslcvec, ki gotovo ni bil mkak •zagri¬ zen” fiančiškan ali celo jezuit, uči o dr¬ žavi: “Država je družba rodbin in občin z a srečno in krepostno življenje.’ Bog je ustvaril človeka z združno nn- toro in ta natora ga vodi do tega, da skle¬ pa rodbine, občine in državo. Posvečena zakonska ljubezen med krš¬ čanskim možem in ženo, ki se ukrepi po ljubezni, spoštovanju in hvaležnosti .>- trok do starišev in ki vklepa v sebi ljube¬ zen do doma in naroda, taka zakonska zveza tvori srečno rodbino in take rodbine skupaj dvorijo državo, in blagor državi, ki sloni na takih rodbinah, kakor smo jo ra\ - nokar opisali! Socijalizem pa hoče ta temelj-rodbino razbiti, razrušiti, ker hoče takoj pri roj¬ stvu vzeti otroke starišem, ker priporoča in odobrava ločitev zakona, ker noče pri¬ znati jednot, iz katerih obstoji država, ker zametuje rodbino. Socijalizem hoče sezidati novo, moder¬ nejšo, boljšo državo kakor so zdaj, a za¬ čne podirati že pri temelju, pri rodbini. Glavna dolžnost in naloga države je, da skrbi za splošno, javno in časno blago¬ stanje rodbin ali družin. Dobrobit po¬ sameznega človeka je izven njenega delo¬ kroga. Vsak posamezen človek mora bi¬ ti prost v izbiranju svojega poklica, prost v svojem zasebnem življenju, ima svojo glavo in prosto voljo, s katero naj dela po svojih močeh v sv 0 j 0 korist in v ko¬ rist države. Za otroke, ki še ne morejo sami za se skrbeti in misliti, storijo to stariši. Kdor bi hotel te pravice omejiti ali od¬ praviti, bi posegel v najsvetejše pravice rodbine in posameznika, bil bi tiran, ki toče vsakogar zasužnjiti. In tak tiran bi rad bil socijalizem! Država mora skrbeti za splošno blago¬ te, rekli. Varovati mora ro<|bi- /)( ,ravnim silam, povodnji, ognju, d n nje o prof i Rodbina potrebuje umstvene?* ,«uijrn ka : država mora staviti šole, I I ■ <[ ti za izobrazbo. 8,1 Država mora skrbeti za dobra Pametna Pošti sredstva, za železnice, parobrode telefon, telegraf; ali preskrbi t 0 vse s aiM ali pa nadzira privatna podjetja, t 0 j e 0 ' ( ? visno od okolnosti. Vselej in povsod ;• mora biti na skrbi javno, občno dobro stanje vseh državljanov brez razločka m razne stanove. V privatne zadeve, v družinsko življen¬ je pa nima pravice posegati, tam se njena oblast konča. K točki 2. Sočijalisti pravijo, da jo dr¬ žava popolnoma neodvisna od Boga. To pa nikakor ni res. Naravni zakon, natorna postava nas uči, da je državna oblast posredno od Bo¬ ga. V tem nas potrdi tudi sveto pismo, ki je najmanj toliko veiodostojno kakor “Proletarec” ali Kristan. Človeška natora sili človeka v državo; ker je pa država nemogoča brez oblasti, zato ga sili tudi k temu, da priznava neko državno oblast. Bog je ustvaril tako im- toro; zato izvira tudi načelo, da mora hi¬ ti v državi oblast, posredno od Boga. Kdo pa naj ima to oblast, ni določeno. Ljudje, ki sklepajo in tvorijo državo, imajo tudi pravico, da si postavijo primerno oblast. To je v njih natori. In ker je v njih na- tori, zato je to posredno božja naredim. Kakšno pa imajo, to je njihova stvar- Ah si zvolijo kralja ali cesarja ali ljudovla- do, ali kaj drugega, to je postransko. Po teh načelih se zlagata svoboda i' 1 pravo ljudstva s tistim vzvišenim znača¬ jem vladarske oblasti, katero izraža s ' ; - Pavel v besedah: “Vsak človek bodi p 01 '' ložen višjini oblastem: saj ni oblasti ra¬ zim od Boga ; kar jih pa je, so povstavlj 1 '- ne od Boga.” Ali kakor j e rekel Kristus Pilatu: “N* nnel bi oblasti nad menoj, »ko bi ti ne '''• dana ° ( * zgoraj.” (To je . (n \ Boga.) izvoli predsednika dr/nvi* L.iu Ljudstvo mu (In oblast, da vlada iu /.np«> ljudstvi, m volilo vib« i p ni , 1(1 K 11 .1*' l/V01 " |,,,s ,,v, l<> zn znpovoilnjkj,. Predsednik —j,,,,, 0 |,, llH| j|t mm , (NloV(lU i9l5. ‘AVE maria*» m slTir t. Od koga ima to oblast? 0( j ljudstva, ki ga j e izvoli¬ li ll0 ^ p 0S amezni volilci nimajo -e lo. obsoditi na smrt. In nikdo ,, r ^ ce te£ra drugemu dati. česar sam nf 10076 ^ ]^ er je Bog dal tako naravo člo- ^ li stremi po združenju, po ustanov- države, skupnosti, in ker mora v ti eD,1 . U - e čii družbi vladati red. je iz tega da je Bog hotel, naj si ljudstvo f rS ctavi vladarja, sodnika, ki naj sporaz- pnC z ljudstvom skrbi za javno varnost Napredek. Zato ima vladar oblast po ljudstvu od Boga. Zakaj torej zanikajo socijalisti od Boga nstanovljeni rod v državah? Zakaj tr- dij 0 . da je država popolnoma neodvisna od Boga 1 Ali veste zakaj ? Zato ker sploh Boga tajijo, ker so popolni brezver¬ ci, ker ne verujejo sicer v Boga, a sramo¬ tijo ga vsak dan v svojih listih v izobraz¬ bo in za poboljšek svojim zapeljanim revam. K točki 3. Imenitna je tretja točka te¬ sta evangelja- Človek bi mislil, da trezno misleci ljudje ne morejo zagrešiti take kolobocije. Toda ravno to nam jasno kaže, kako se vse vrti v socijalističnih slavah. Poslušajte: “Nočemo cesarja mi hočemo upravi¬ telja ! Ne maramo kralja, mi zahtevamo po¬ slovodjo! kraljem i n cesarjem vzamemo žezlo in -o potisnemo v roke “upravitelju.” V pripoznamo prezidenta, mi hi radi le delovodjo! Razloček je le ta: Kjer je zdaj eden / al b ko potem najmanj 100 “upravi- tel jev.”) '}^ en * n u braviteljn ne bomo dali nobene ' nobene autoritete. in vendar bomo ^' 1f ' v ali od njega, da bo z močno roko ' r/f val javni red. da. ho kaznoval nepo- 83 \ u "'* in srboriteže. da ho obsodil n.i rru kndodelnfk I niorilee in v dosmrtno ječo vse ve- e to vse bo moral storiti ' rnočj in autoritete. katere mn f nikdar pripozrjfiH. saj ne bo nič ko mi vsi, saj je nnfi cilj. dn med ljudmi, pravni apcov ’ am Pak samo enako n ' ® nak °veljavni rudeči sodrugi!” k), ko hi ni«—i_ , . . ® »njaun ruaeci sodrugi!” Ko bi človek mogel pogledati vsaj za .\° v * ako kolobocijsko z zamotani¬ mi štrenami prepleteno glavo! adarja nočejo, poslovodju pa! Ali ni o vse eno? Ali j e na imenu kaj ležeče? Ah m predsednik Z. D. tudi nekak poslo- ° .‘ ln države? Ali mu da ime moč? Ime¬ nujte svojega vladarja “upravitelja” ali “popokatepetel”. to je čisto vseeno. Glav- no je, da sami priznate, da brez vladarja n - morete izhajati. Pa kako naj vlada, če mu np daste no¬ bene oblasti? Kako naj koga kaznuje, če nima trohice več oblasti kakor vsi podlož¬ ni? To je ravno tako. kakor če bi Peter šilo¬ ma vzel Janezu ves denar do zadnjega centa, potem bi ga pa vlekel v hotel, kjer bi imenitno jedel in pil, potem bi pa za¬ hteval: “Janez, plačaj zdaj ti celi ra¬ čun!” Ali kakor pravi slovenski prego¬ vor: “Mačka zavezati v vrečo, potem ga pa vun klicati.” Poslušajmo protislovja njih generalov! Liebknecht govori: “Mi nočemo države z vladarjevo oblastjo, ampak tak držav¬ ni ali družabni red, kjer ne bo gospodov ne hlapcev, kjer bo bratska zadruga svobod¬ nih ljudi.” Ko so ga pa vprašali: “Ali ne bo taka socijalistična družba ali zadru¬ ga za las podobna državi.” je odgovoril -. “To je prazno dlakocepljenje.” Bebci pa je rekel v državnem zboru 3 Februarja 1333: “Mi sploh ne maramo nobene države prihodnosti.” Enkrat imenujejo svoje skrpucalo “dr¬ žavo”, drugič “družbo”, tretjič, “zadru¬ go” i. t. d- Socijalist Kobler trdi, da bodo boljša mesta dobili le sposobni in preiskušeni. to da Bebci temu oporeka, češ da za mesto uradnikov v bodoči državi ne bo treba nobene posebne sposobnosti ali skušnje. Koliko besed, toliko protislovja ! To ta ki ljude hočejo svet, zboljšati! Zmešane pojme in trikrat ,M, j! ' /m , ,. „ nntriotiznm alt ne glave imajo nadalje o T domoljubju it' narodnosti “A VE S4 ____ Evropejski socijalisti so z malimi izje¬ mami vsi' navdušeni patrioti (seveda po¬ polnoma proti socialističnemu nauku, ki uči internacijonalo; toda socijalist ni zdrav, ako vsak dan parkrat n« prelomi svojega evangelja), prelivajo kri za ce¬ sarje in kralje, da, ker vladarji tako ho¬ čejo, streljajo socijalisti drug drugega, vse na komando tistih kronanih glav, ka¬ tere zmerjajo tu v Ameriki, ker so na varnem. Amerikanski socijalisti pa so strašno internacionalni in revolucijonarni, seve¬ da, dokler jim to kaj nese, in se nimajo ničesar bati. Tako je pisal socialistični list “New-York Call” dne 10. Febr. 1912: “Dol z amerikansko zastavo, kvišku rudečo zastavo!” In socijalist IIaywood se je izjavil: “Mi socijalisti smo se zapri¬ segli proti vladi Združenih Držav!” Socijalisti torej sami ne vedo, kaj ho¬ čejo. Njihova teorija je tako nejasna in meglena, tako nepraktična in nemogočna, da se Rogu smili! Pri vsakem koraku za¬ deneš na nepremostljiva protislovja in oporekanja. In taki megleni brozgi se naj na tisoče miljonov ljudi zaupa, ji naj izroči svoj časni in večni blagor? Dokler bode človek hodil po dveh no¬ gah, se to ne bo zgodilo ! K točki 4. Država ima neomejeno pra- MARIA Maj, ]gp- vico do vseli produktivnih sredstev rp je velika neresnica in bi bila vnebovpi" ča krivica ! To bi se reklo državljan e ' ' ropati njih pravic, namesto čuvati jih ^ je države dolžnost. Država ima pač p,.,,' vico nadziranja, nima pa pa pravice vzet premoženja in to še celo brez odškodnino Le kadar se gre za občni, javni dobro bit, za zboljšanje prometa ali za j a v nr varnost, sploh za korist, ki služi celokup nosti, ima država pravico, da se polasti zemlje ali česar drugega, toda le proti od škodnini. Oropati pa ne sme država nik dar svojih podanikov- Na pr. : Država hoče izpeljati ceste, n lice, vodovod, hoče graditi železnice, jav¬ na poslopja, pošto, sodnije. Država i nia pravico zahtevati od podanikov potiv ben prostor, toda ne sme ga vzeti brez od škodnine. Država vobče pa ima dolžnost in pravi co nadzirati in čuvati zasebno premože¬ nje svojih podanikov, da more cveteti na¬ predek in blagostanje v deželi, in da ne ovira osebne svobode posameznikov. Točka 5. socijalističnega evangelja o državi in družini pa zasluži tako ohBiv nega razmotrivanja, da nimamo prostora v tej številki, ampak si io bomo pogleda li natančneje v prihodnji številki. (Dalje prih.) Kraljiču umi »Uk j/..-- *■ p reV dari, predno združiš se na veke.” ano, tretje poglavje. „ radosti jezero bridkosti. Za kapljo zarok i ))o CIin . Ko se je '»zvedelo o ^ ^ ljudi z ton». so »e jele P nevcst0 M ed žen- V ° dD Tom se ^zbndila PT S kim svetom se J iz j a lovili vsi upi, mladenkam so^e ženina za d “ Tako so njihovi hudobni jezik, riiz- trosilJ'najdrznejše govorice o zcnmii m ,• rl okolici. Vodnik je baje d.l "rjavo župniku, z lastno krvjo P°^“' da se pokatoličani ob poroki- je bojda sam župnik podkuril, naj vzame protestanskega ženina, da se ta potem vr¬ že v naročje katoliškega prozn overja. Ta ke in enake bajke so krožile po Clintonu ter dospele po potuhnjenih in hinavskih prijateljih tudi obrekovanima zaročence¬ ma na uho. Zato se ne smemo čuditi, da se je vsled teh natolcevanj razburil Gor¬ nik, ki je bil po zaroki že itak vedno sla¬ be volje, ter začel zasledovati povzroči¬ telje teh nesramnih in podlih laži. Ali zdaj je obrekovalcem upadlo srce. Nih¬ če ni hotel vedeti ničesar o teh gobezdavo- stih, in nikogar ni bilo v celem kraju, ki h j bil hotel hiti odgovoren za neumno klcnctanje. Tudi Vodnik,, Se ni posrečilo zaslediti pravih krivcev. Vendar p a je ta odločni nastop obeh mož uspel vsaj v toliko, da se ni več javno obrekovalo za¬ ročencev, toda tembolj se je pa naskrivaj gobezdalo m lagalo 0 obeh 3 Tin ,rb vrsta, ki se je pečala z zarnčen črna. m bili dobro misleči kotni- • Gornikovim, znane, in prijat^ A, /m,'novah 7 ^™rni. izražovali RVA - rrnHh ' ] ' fi ior »"finili, da hočejo hvalir JT w dobro izteče cia 1 * *+*. m olmesorC A * koni le redko kdaj, so rekli t res težko pričakovati, da bi moJ* **■ srečno in v edinosti zakonska iii edina v verskih ozirih. ki Totem sc je brigala za t 0 zarol{ vrsta ljudi. In to so 1 \\[ ra i adi ^ in brezverski s svobodomiselnostjo*' 8 ^ po jeni možje, s katerimi j e občeval ^ ko Vodnik. Ti se nevoljno in zasno¬ vo stresali glave, češ, kako je mogel tab ;ml mladec zaiti med “mračnjake” ter? .zaleteti na “katoliški grič.” • In slednjič moramo omeniti, če hočem* biti vsem prebivalcem v Clintonu pravi?, ni, da se je nekaj katoliških deklet odslej izogibalo Matilde, češ, ker namerava vze¬ ti protestanta za moža. To vse je zelo slabo vplivalo na (lomi ka. Od dne do dne je bil čmerne jši in V- težnejši. Sicer je bil vedno prijazen r zaročencema, kadar se jima ni mogel izo¬ gniti, ali žalost je neprestano glodala njo- teovo srce, in njegove posledice so se jav¬ ljale od tedna do tedna jasneje. Vedno Tool j mu je upadal in bledel obraz. Sol in žalost sta se mu čedaljeholj zajedala v lica. Gospa Ana je imela tiste dni H ne roke dela z halo. Najti njena edin ea nikakor ne sme stopiti praznit to zakon. Ob pogledu na Matildin ki je kar žarel veselja, je pozabila mati vse bojazni in se ni prav 7,111 za hudobne jazike. ^ Slavko Vodnik je nekoč še P r( ^ 1 . ^ ° «i * z Matildo Gornikovo opozoril x mojstra — ime mn je bilo ^ r<> 11 aj si kmalu preskrbi drncCT' ba, ker si namerava ustanovil' 1 , ^ lavnic.o. Ali ta mu ju reko', (J* "PTojsti jnlto voSČPfrn. in Goniča pod kaj lnhkimi it' UK 0( " MR “AVE j 10 svojega podjetja. Kajti jele^ ika .... i . .. letih m evetoee obrti nuna za- « te \ 1 Maria M 67 >i:U Jl u iko alu G ker uiina noljeue g a Sin a. oZll eje niu J e 0LUem l Strehovec še to svojo namero. Najbrže je mi- ' ltKI )ri tea 1 tU( ^ ua SV0 J° ^^er, ki je še :Jli * ua moža. Po svoji zaroki pa jo ^ Slavko na čistem glede deležnis- 1)0 Strehovčevega podjetja, to pa še tem- u ker se ni prav upal meriti in kosati u daleč in nasiroko znanim btrehovcem. ln-r J e P ozua ^ SV0 J e g a delodajalca kot možaka, ki nikdar ne sne svoje besede, ni dvomil P rav d a lji b ra Strehovec ne sprejel za svojega delu.carja, zlasti zdaj ue, ko bo lahko iz dote svoje neveste vlo- dl precejšno glavnico v podjetje. Ali mladi mož se je temenljito varal to¬ pot. Strehovec ga je zavrnil odločno ter odklonil njegovo ponudbo. Za vzrok mu je oponesel njegovo zaroko s katoličan¬ ko, katero seve vzame tudi za ženo. A- li tega nikakor ne odobrava, mu je dejal Strehovec. Naj le začne zdaj na svojo roko. Kajti njegovo mesto je že oddal drugemu, ki bo obenem tudi poslovodja. Te besede niso bile nič drugega kakor služ¬ bena odpoved, in Slavko je že naslednji dan sporočil svojemu bodočemu tastu, da ni več Strehovčev pomočnik. Gornik je meuda, že pričakoval nekaj takšnega. Zato ga ni prav nič osupnilla ta novica. ‘‘Zato se me torej ogiblje Strehovec že '‘■'kaj časa”, de Gornik povsem mirno. 1 otemtakem ne kaže nič drugega, kakor 'la začneš obrt na svojo roko. Pomagati t] hočem p 0 svojih močeh ter ti pridobiti irt| n a,jvee naročil. Ob vznožju našega k r ica imam prazno stavbišče, ki je za tvo- 1° °brt kakor nalašč. Zgradi si tam de- ' 1Vr, ico ter začni v božjem imenu! Za '" v ° leto ne zahtevam nikakršne najem¬ nine.” /a predlog j e bil gotovo zelo sprejem- '; J ’’ l,t hodnik se ga je lotil z vso vnemo. z nekaj tednov se je dvigala Slavkova '■'""n na Gornikovi zemlji čisto do- " ' na 'n, opremljena z vsemi potrebsci v bližini hi, najeli Htaiiovanje, ki linji prav kmalu preskrbljeno 'tet, 1 pohi4tvo ‘ u . '»Kar n, jc =o oblia.i;il' 8J d ,.' lobr ‘ u,ul1 alua. Svalbu oni« u sredi rneseea novembra v nuj. 02Je ® ^»miiskem krogu. ijlavk ^ 2atouca SLu iivelu sama aaae. tot-Ir * U “ d zd0 -teta. i« Stre- * • Je Zacutil kuiala , da m je z odpuš- m pomuemkom nakopal precej občut¬ nega tekmeca na glavo. Gospa Gorniko- ' u .se je radovala sreče svoje hčere ter jo obiskovala pogosto. Celo Gornik sam je postal pi i južnejši, luko je prišla pomlad \ deželo. Tudi na vrtičku pred Vodni¬ kovo hišo je vse zazelenelo, zabrstelo in zacvetelo, izza svetlih oken so se klanja¬ le ideče hijacinte, dehtele vonjave rese- dc, se košatil zeleni roženkravt, in pored¬ no pomežikovali beli in rdeči nageljčki. In zadaj za njimi je sedela napol skrita Matilda, docela racvetela roža, s šivanjem v roki oziraje se večkrat doli na cesto, ki je držala k rojstni hiši. Pričakovala je mater, in sicer danes bolj koperneče in hrepeneče kakor kdaj prej. Mati Ana je prišla danes nekoliko po¬ zneje, kakor je bila obljubila. Kajti med potjo jo je zadržala sosedova žeua pripo- vedovaje ji stvari, ki sicer najbrže niso resnične, vendar so jo pa silno zadele. Ka¬ kor vedno je tudi danes prihitela Matil¬ da materi naproti, in skoraj hkrati sta vzkliknile mati in hči: “Kaj se ti je pri¬ petilo?” Samo natančino oko materin¬ ske in otroške ljubezni je moglo zapaziti zadušeno razburjenost v starkinih očeh in bolesten usmev na bledem obrazu nje¬ ne hčere. Motreč nekaj trenutkov otož¬ no Matildo izpregovori skrbna mati z ve¬ liko bojaznijo: “To si jokala, hči moja!” “Dobro je, da si tu, mati!” de Matil¬ da. “Neumen strah mi je plal po srcu, a ti i ga gotovo prepodiš, ko ti ga razode- Toda kaj se je zgodilo tebi?” Nič posebnega, otrok moj!” odgovo¬ ri mati pomirjevalno. “Prazno besodni- čenje, ki mi ga je natvezila stara borni, me ie pogrelo nekoliko. l’oz»oje P po¬ vem celo storijo, in obe se bova ‘ Sni poznaš besedičnost sl are b« m . hHi več izblebeta v po" uIi‘giio premisliti v oiioin o u. mi nem i < ■ "AVE MARIA" Matilda prikima raztresno, popelje ma- tcl - v hišo ter ji prinese nekoliko okrepči- la Nato sede k njej ter ji prične lajša¬ ti svoje srce: “Ti veš, ljuba mati, da je jel iSiavko zdaj jako veliko pohajati med ljudi da si s tem pridobi več naročnikov, lzprva mi je bilo silno neljubo me je bilo skoraj strah v hiši, zlasti zvečer, ko sem morala sama sedeti kar po cele ure. Kajti Slavko je moral tega ali onega obis¬ kati ponoči, ker ga ni dobil podnevi do¬ ma. Ščasoma sem s e nekoliko privadila temu in zdaj se razveselim tembolj, če ostane par večerov med tednom doma. O 11 pravi, da zahteva to njegova obrt, in da je prve mesece le meni na ljubo ostajal vsak večer doma. V tem ima Slavko goto¬ vo popolnoma prav, in jaz mu ne morem na noben način oponašati, če gre po delu par uric zdoma”. Ploha solz v njenih očeh je nasprotova¬ la opravičelnim besedam, ki so izražala bolj iskreno ljubezen do moža, kakor pa odobravale njegovo početje. Parkrat za¬ vzdihne globoko, povzdigne proseče oči proti nebu ter nadaljuje potem prijemši svojo mater za roko: “Včeraj me je pa Slavko hudo razžalil. Prišel je domov ob pol sedmih kakor pa navadi, je povečerjal ter se preoblekel v praznično obleko, če¬ sar ni storil še noben delavnik. Ko se mi je to zazdelo čudno, sem ga vprašala, če¬ mu se je preoblekel. Tedaj mi je odgovo¬ ril, da bi mi moral to pravzaprav zamol¬ čati, ker bi se mi, katoličani, izpodtikali ob to, kar mora on storiti zgolj radi svoje obrti. Ker pa hočem na vsak način izvede¬ ti, ni noče prikrivati. Saj itak ni nič ne¬ pravilnega in napačnega. On se namreč da vpisati v lož 0 — v Oddfellows_ložo, mislim, da je rekel.” “V ložo, v skrivno zarotniško družbo, hoče vstopiti Slavko?” krikne mati ter sklene prestrašena roke. “Tega vendar ni mislil zares!” “Pač, mati, čisto zares”, odgovori joka¬ je Matilda. “Saj je ž e tudi izvršil svoj h1<]o/). Včeraj je bila ura že polnoči, ko jo prišel domov. Tn pomisli, mati, kaj sc je pripetilo takrat ! Ko m*n, ga vprašala čist,, prijazno kje «e je mudil tako dolgo, mi Mfl j, 1915 je odgovoril jezno: “V loži sem bil m ali 8 Pet pojdem tja, pa naj ti bo to všeč Stoli pa vedi, da ne maram ora v kršuih predpisov od tvoje strani. Ti \ greš v sv oj o cerkev, kadarkoli se ti J bi. Kajti tako sem obljubil. Zato pa ko'- ^ tudi jaz delati, kar se zdi meni prav^ všeč. — In danes zjutraj”, m spet ge iU vdere nova ploha bridkih so lz a p 0 1 ^ “in danes zjutraj je odšel brez poslovitvi ter me obvestil tik pred poldnem, d u u pride danes k obedu.” Mati je molčala ter zrla zamišljena v tla “Jeli, meti,” nadaljuje Matilda, “da sem samo jaz kriva vsega tega? Nisem ravnala prav, da sem mu ugovarjala gle¬ de vstopa v ložo. in morda ni storil s tem nič napačnega, saj j e protestant. Ali naj ga danes zvečer prostim odpuščanja, ma¬ ti? Ne morem ga videti jeznega. Zdi se mi, kakor bi mi porinil nož v srce vsakikrat, kadar gre brez pozdrava in molče mimo mene. — O mati, svetuj mi, kaj naj sto¬ rim! — Ti molčiš, mati?” Da, Gornikova je molčala, in njen molk je govoril jasneje kakor vsaka beseda. Pojmovala je natanko težki boj svoje hče¬ re, ki je bila tako nenadoma pahnjena iz prekrasnega raja svoje sreče. Videla je natanko v njeno dušo, kako neizmrno tre¬ peče ob jasnem izpoznanju hladne in trp¬ ke resnice, da zija med njo, katoličanko, in njenim tako iskreno ljubljenim možem, protestantom, velikanski prepad, katerega r-i hotela videti pred svojo poroko navzlic vsem opominom in prošnjam svo¬ jih dobrih in skrbnih starišev. Prav tako so bile takrat brezuspešne vse svaritve njenega vestnega župnika. Ljubezen j° je bila oglušila in oslepila popolnoma. Materni molk je torej obsodil in pre¬ klel nepravično početje njenega moža. Ta prekletev i n obsodba je bila sicer nema, ali zato pa še tem rezkejša za svojevoljn 0 hčer. “Nisi hotela drugače, in jaz nimam tolažbe zate”, so ji govorile materne oči- Matilda je natanko razumela to nemo g°- vorico, in duša njenega zaslepljenega srp v a ’ speljanega po dehtečih ljubezenskih žuli iui trnjevo pot nesrečnega zakona. J l! zvijala in trepetala v neizrekljivih “AVE MARIA” 89 lA b^lata, kakor bi se hoteLa drug drugeg a če sta oba prav videla i n 0 u "f*ti)a ta strah na obrazu dekleta« !*» tli parček se mi pa nič kaj ne <1 . Jako sumljiv se mi zdi, P* 11 hU'u “Da. Tu nekaj ni v redu. Dekletce je p 0 obidzu sodeč amerikanslco, on očividno Italijan. Kaj ima to dekle opraviti v tej družbi? ’ ’ “ Iu pa ta prestašeni pogled, s katerim naju je pogledala!” “Da! Pojdiva skrivaj za njima!” Oba stražnika sta se naglo toda previd¬ no obrnila in šla drug za drugim, da bi ne vzbudila nikake sumnje naglih kora¬ kov za sumljivim parčekom. Le par korakov je bilo treba narediti, da sta se prepričala, da je sum popolno¬ ma utemeljen. Dekle se je hotelo nekomu umakniti in je stopilo precej na stran pro¬ ti neki hiši. Ialijan je bil takoj poleg nje i jo skrivaj potegnil k sebi za roko. Stražnika sta pospešila korake. “Kdo je to dekle?” vstavi stražnik Ita- ijaria, ki se je vidno prestrašil. “Help! Help!” je zakričalo dekletce “Pomagajte! Pomagajte!” in prestraše¬ no je planilo za hrbet detektiva. “Lepo Vas prosim, rešite ine, ustrelil me bo!” Da ne bi vzbudil preveč pozornosti ljudi ta slučaj, je hitro detektiv odgrnil svojo suknjo, pokazal svoj policijski znak in aretoval Italijana. (Lasno ihte in tresoč se po celem te lesu je šlo dekletce za njim z drugim de¬ tektivom« Nu policijski stražnici je med obilnimi solzami in grenkim jokom ubogo »h KI« ( pripovedovalo svojo m u.l 90 "AVE MARIA” l>ied dobrim tednom je zbežala z doma od svojih starišev, ki so ji bili prestrogi, ker je niso hoteli pustiti veliko po plesiš¬ čih in Moving picturih. Hotela je biti pro¬ sta in obiskovati plesišča in gledišča, ka¬ kor je videla druge delati. Prišla je v i\'ew York in si tu vzela v najem niobe- lii-auo sobo ter takoj hitela lssati primer¬ ne službe. Pred par dnevi je skoraj celi dan hodila po mestu m si iskala dela. Že precej proti večeru je šla v Moving pic- lure, kakor vsaki večer. Tu se ji pridruži lep mlad človek, ki jo je začel izpraševa¬ ti, od kod je, kaj dela 1 . t. d. Dekletce, v svoji neskusenosti, mu je povedalo skoraj vse popolnoma po pravici, kakor je bilo. Čudno, mladi človek, je takoj vedel za prav dobro mesto za njo. .Njegov gospo¬ dar prav kar išče ravno tako dekle za pi¬ sarno. Ako hoče, peljal jo bo takoj k nje¬ mu m jo priporočil, da bo lahko jutri šla že takoj na delo. Seveda dekletce nič hudega sluteč, je bilo silno hvaležno mlademu človeku, ki je še tako pnkupljivo in odkrito govoril, da mu je morala zaupati. In res, odšla sta iz gledišča in mladi človek jo je peljal ne daleč v neko hišo, ki je bila jako lepo zidana in se je videlo, da tu stanujejo bogatejši ljudje. Zato se ni prav nič po¬ mišljala iti za njim v hišo in potem v tre¬ tje nadstropje- Tu je mladenič pozvonil. Vrata jima je odprl ta Italijan. Mladenič jo je predstavil Italijanu ter povedal, po kaj jo je pripeljal. Trav dobro! Dekletce. Me jako veseli. Da, takoj te vzamem in jutri boš lahko že nastopila.” ‘‘Koliko bom pa dobila plače?” vpraša dekletce veselo. “Za prvi teden $10.00, potem pa koli¬ kor boš naredila!” “Dobro! Kam pa naj pridem?” vpraša dekletce. ‘‘Saj res! Naslov pisarne ti moram dati. Dobro le vstopi v sobo, takoj poiščem > > karto. Mladenu se je poslovil in odhitel po ji«.h pr«lno ,i" doklot..,. opazilo, <1„ ,,i. O.m -toj.il« vrul,. vaobo. ----.- lta j, 191 j -Sem pojdi”, pravi pok tretjo sobo in ji veli sesti. ji Dekletce še vedno ni zapazilo strašno past se je vjelo. Italijan sj' daljil za trenotek v naslednjo soboV' 1 ' kmalu je bil nazaj z napetim — ro „ , 0da jem, katerega ji je pomolil prav r ; nos- ^ ei * Dekletce je prestrašeno vstalo in s k or . omedlelo. Hotelo je zakričati. aj ‘‘Tiho! Samo en glas, pa sprožim revol¬ ver ! Bodi čisto tiho in stori, kar ti velim drugače boš pri tej priči mrlič. V celi hiši sva sama. Nihče te ne bo slišal, a k 0 tudi zakričiš! Pojdi za mano!” Dekletce je trepetaje vstalo in šlo poča. si za njim. Peljal jo jo v peto sobo od vrat. Todu oj groza! Opazila je na oknu goste mre¬ že in železna vrata. “Tu ostani, dokler ne pridem po te!” je dejal Italijan in odšel ter zaprl železu« vrata za sboj. Sedaj je še le po malem dekletce spoz¬ nalo svoj strašni položaj. Spomnila se je vsega , kar je brala v romanih o belem su¬ ženjstvu, katerega pa preje ni razumela. Spomnila se je vseh roparskih povesti, katere je čitala, kako so uboge žrtve, ki so se dale tako vjeti, trpele in slednjič stra¬ šno nesrečno umrle. Groza jo je spreletovala po vsem životu, iu tresla se je kot šiba na vodi. “Joj, kaj sem naredila! Zakaj sem od¬ šla od dobrih starišev! Sedaj pa imam! O, mati! Mati! Nikdar več me ne boste vi¬ deli ! O, jaz neumnica, neumnica, kaj sem mislila!” je tarnala in potok solza se jo vlil iz oči. Toda, ves kes je bil -sedaj zastonj. Vje- ta jc in Bog ve, kaj bodo vse z njo naredili- No, sedaj pa ima zlato prostost- Zdelo :-i, ‘ ji je, da so stariši prestrogi ž njo. da .i 1 krivico delajo, ker je niso pustili po ple¬ siščih in Moving pid urili. No, sedaj P' 1 ima! “Oh, jaz neumnica!” Sedaj se j e pa spomnila tudi molitve ( lovcška pomoč tukaj ne more pomaga" ve5 - K se mora zatoži, .!" |lollll ' ,el*J e i jvlj enjU i ' - temno, ko se vrata odpro zo- l> llc Jl možka prideta. Pove- p« 1 ^ z akaj sta jo vjela. Prodajati d* 1 ® s orflla služiti živež sebi in njima *toto življenjem. ? * dni je bila tukaj zaprta. Grozne u- l) ' a re živela. Oba moža sta ž njo straš- ‘r;do ravnala, da bi jo prestrašila, da /a beg niti ne mislila. Tretji dan, danes, pa je prišel ta ltali- iu ji povedal, da mora iti z njim ne- ail Toda, ako se bo predrznila dati sa- ,o eu glas od sebe, ali se tako vedla, ■a bo obrnila pozornost koga na cesti na se/’ poglej revolver!” je dejal. Pog¬ lej 6 krogel! Vseh šest boš dobila v svojo 1)0 mrtv°a! ” lGUl ^ m u sta po stopnicah, zaklicala je še enkrat s eelo US ° ,^ n ce lim srcem v goreči molitvi k a 1 iji - Marija reši me! Marija pomagaj mi! .” iu uai *edil a je obljubo, da bo celo s x “«i žaljenja vsaki dan zmolila sv. rož¬ ni venec, ako jo Marija sedaj med potjo i eši. Lelo pot je samo molila in prosila Marijo rešitve. I rišla sta na ulico in šla že precej daleč morda, kakor se ji je zdelo, dvajset ulic, ko sta srečala ta dva moža, ki sta jo rešila. Dekletce so oddali društvu za varstvo otrok, Italijana pa zaprli za nadaljuo pre iskavo. Mati dobrega sveta. Piše J. Plaznik. JMI ATI dobrega »veta — prosi za ^£'0 nas!” to je zadnji vzklik, kate- rega je dodal litanijam Matere ; je sv. oče, — jako primerno današnje¬ mu ! Stvarno obstoji ta vsklik iz dveh l: 'be, vendar pa vsebuje dvoje velikih Ji. vet bi imenovali nekak prostovoljni ik. 0 P°gledamo v svet, v katerem živimo, UlUj kako nam vsakdo hoče kaj sveto- 1 m sicer na vsemogoče načine. Deček ' <:,st- i vpije m nam svetuje, kak časopis Ki kupimo in beremo o zadnjem urno- /j 'b)jem ropu, zadnjih škandaloznih /J,j skili razmerah te ali one družine. J"mJjo ;j j v izložbenem oknu, povsodi se nam hoče dajati ' ' J J naj kupimo, kaj naj jemo, kako oblačimo, kako ko nuj zabavamo, ' ""J »odn»(,. o lom ali onem i, t. d. Tudi življenje našega bližnjega, njego¬ va dejanja in vse, kar slišimo o njih, vse nam je nekak nasvet, kako naj ravnamo tudi mi sami. Tu u. pr. vidimo bogataše, ki iščejo veselja ue zmene se za glas vesti. Njihovo početje nam je molčeč nasvet, da naj bi tudi mi tako delali. Naši znanci iu tovariši, vsaka beseda, katero slišimo, vsa¬ ko opazovanje, vse nam je nasvet za našo ravnanje in govorjenje. Naša narava sama je kaj marljivi naš svetovavec. Neprestano se nam usiljuje in skuša s svojim svetom upljivati na nas. Koliko teh nasvetov nam naprej in nap- i oj svetuje, uaj opustimo svoje dolžnosti, naj ne poslušamo glasu vesti, nuj se ne brigamo za sv. čistost, prijateljstvo božje, naj se vdajamo vsaki želji našo narave j t. d. Da ti nasveti v pij i vaj o na nas, nas vabijo in mikajo, da nas narujajo pogosto maloverno, slabo, mlačne, <«> vemo vsi vsakdanjo skušnjo. "AVE MARIA” Ma i, 1915. Pustite otročiče k meni...! “AVE MARIA" . , 516 - gotovo rabimo obrambe , ravno rfltre beu nam je nasvet, ki nam sv e' JU ^»ve teli slabi,, ivad* današnji svet ne mara dobrih dn, se močnega dovolj , da vodi s ebe. gobo! Koui „~ jpkogP, da bi mu kaj svetoval, ou e ,rd° v ' Lu “ ; jub S^ e - »m naprej v svojo Jastn() pQ „i Kdor je s e mlad in močan, no če )g&t - ^ najmodrejši svetov avec sam sebi. Z deško brezobzirnostjo drvi naprej kakor nesrečni Titamk } ki je drvi] po iedeniJi valovili naprej brez čuvaja, dokler m u tii iioi ledene gor e odprl strani in vrgel nje- rainznjm, skoro vsa živa bitja v nior- 93 — sko globočino. Koliko mladih ljudi se po¬ topi prav na ta način! Koliko mož in žena kui enako v svojo pogubo in v pogube, vseh, kateri so tako nesrečni, da so izro¬ čeni njih vodstvu in skrbi. Ako pa hočemo resno vzeti svoje živ¬ ljenje, tedaj pa jasno vidimo, kolikrat in kako potrebni smo dobrega sveta. Koli¬ krat stojimo na razpotju, ko ne vemo ne kam, ne kodi Slabih svetovaveev pa vse polno okrog nas. Kateremu naj sledimo! Zlasti nam je potreben vodnik v našem dušnem življenju. (Dalje prihodnič.) Formalizem. Kaj ne, zopet čudna beseda formau- a-m■/! Gotovo jih je precej med cenjeni.n čiutteljstvom, ki ne vedo, kaj pomeni ~~ formalizem. — dasi je tega spaka toliko med nami. kaj je torej formalizem? formalizem, formalnost je nekaka zu- aajnost, ki da svari ali reči lice, ali zu- ^aoio obliko, dasi je v mnogih slučajni eato nepotrebna. iSodnik mora na pr. ■ P 1 ašati zatoženea po njegovi veri, staro- - ll rojstnem kraju, jeziku i. t. d-, dasi iau Je to že vse poprej znano. Formalista '•*--bijemo onega človeka, ki mu je pri i ' ij n Jegovih opravilih in dolžnostih glav- a titvar le zunanja oblika, ni mu mar bi- < , V r . ln J e( lra, ki je z zunanjo obliko v .Jt 1 bl luu moralo biti najpoglavit,- sivar- 1'ako je splošno. V verskem ozdu človek formalist, ki ima vero l e ua y *bu, ; resnici je pa vse kaj drugega 1 fak‘r katoličan. Formalistu so veis i ll ’uvil*i samo formalnost, kateia oP ia ;i, "o zato, ker delajo drugi tako, v ‘*rke v le radi drugih, le zastran ža, | 1( . p a padi bistva samega, nam "■ W s<: k pobožnostjo in iskrenostjo 'žil božje, službe. Formalist je 11,1 ki p 0 več let ne vidi ee.rUve o» * tiaj ter seveda ne sprejema svetih za¬ kramentov, ko pa se ženi, gre k župniku, to e v cerkev, se izpove svojih grehov m prejme sveto obhajilo. Ali tega pa ne ueia zato, da bi se očistil svojih greli iv, da bi prejel od Boga milost, se spravil z njim ter vprilrodnje živel po krščansko — saj le to je bistvo zakramentov sv. po¬ kore in sv. obhajila, — marveč zato, da se more poročiti po cerkvenem obredu. Istotako mu je tudi poroka le zgolj for¬ malnost, zunanja oblika, ne pa njeno bi¬ stvo, namreč milosti, ki jih podeli zakra¬ ment sv. zakona. Formalist je tudi tak oče, ki sicer skrbi, da opravijo njegovi otroci prvo izpoved in prvo sveto obha¬ jilo, ali ne pa zato, da bi prejeli s tema zakramentoma milosti in moči, ki jih po¬ trebuje vsak človek za pravo, krščansko in čednostim življenje. Tak formalen oče dela to le zato, da se potem lahko ože¬ nijo ali omože njegovi otroci, dela le za¬ radi lepšega, zastran drugih ljudi, zaradi zunanjosti d, da je med nami, amer. Slovenci, to- lormalizina v verskem oziru! Ct o >i tevali vse one, ki se pečajo z vorski- »pravili ] (} radi formalnosti, poleni In skoro vsi amer, Slovenci praktični k.; ani. Kuiti skoro vsi amer, Slovenci “AVE MARIA” Maj P4 hočejo veljati, če že ne za praktične, Da vsaj za katoličane po imenu. Popolnih brezvercev, ki bi ne lioteli imeti prav me posla in opravka z verskimi zadevami, ki bi ne šli nikdar v cerkev, se ne dali po¬ ročiti po cerkvenih obredih, ne dajali svo¬ jih otrok krstiti, se ne udeleževali cer¬ kvenih pogrebov in se tudi sami ne dali pokopati s katoliškim duhovnikom, takin brezvercev je tako bore malo med nami. da jih sploh vpoštevati ni treba. Naši socijalisti, ki sicer sami najbolj udrihajo po veri, na vso moč radi očitajo našim duhovnikom, češ, da jim je vera le gola formalnost. "\ resnici je pa. ravno na robe. Ako umre kak naš socijalist, ki se ni prav nič brigal za vero v svojem življenju, pridejo ravno socijalisti prosit J. «15 dulit —aovni n ai bi pokopal dotičnega - l-erUvrni ' 1 obrriih. C jim p držeč se strogo svojih verski ne ustreže, - ker mu ni in ne sm e bVi 1 mrlič a dllllovj Predpisov vera navadna formalnost, tedaj p a g 0r j temu duhovniku! Sedaj pa ne pravij 0| da je duhovniku vera le sama formalnost, ampak vpijejo in knce ua VSe Potege eeš da ni pravi božji namestnik, da se ne l a vna* po Kristovih naukih, ne pozna lju¬ bezni do bližnjega i. t. d. Iz teh vrstic prav lahko posnamemo, kaj in kakšen je formalizem, in Bog daj da bi vsaj nekaj zalegle zgornje besedo me d nami ter vsaj nekoliko formalizma iztrebile iz naših vrst’ Iz Slovenskih naselbin. ^ ~ —u l ) 2P°€joo oo^ooo ir ir ^i gf opog^-oo^ Nov slovenski list. V Clevelandu so se naši rojaki vendar enkrat zdramili iz zaspanosti in si usta¬ novili svoj list. Žalostno je bilo zadnje dve leti, ko smo prebirali Clevelandski list. Kako nesramno je napadal na levo in desno vsakega, kdor ni tako mislil, kakor uredniki tega lista. Kako podlo so napa¬ dali in smešili vero in vse, kar je veliki večini Clevelandskega ljudstva sveto in drago. Kako so napadali vse, kar se je na¬ redilo v napredek in prospeh ljudstva. Bili so se ua prs a kot največji slovenski narodnjaki in mlatili po katoliško prepri¬ čanih možeh kot narodnih izdajicah, mla¬ tili po slovenski Clev- duhovščini kakor kaki nemški valpcti. Du, So celo najzviše- O'j I ideal vsakega narodno mislečega ^O-^OOO (j Slovenca v Ameriki, slovenska šola, j ha 2 j bil po všeči. Zato smo se po pravici 211 zunanji Slovenci vpraševali :“Za Boga, kB- ko dolgo bodo Clevelandski Slovenci pe¬ stili tako podlo početje nemoteno? hA’ res nimajo nobenega rodoljubja in vel ’ skega prepričanja več?” In zganili so se. Pred nami leži a°' list “Sloga”. Krasen po obliki in še kr 8S ; oejši p 0 vsebini. Hvala Bogu! Oddelim' 1 smo se! V “Pojasnilu” beremo med drugim tud' sledeči stavek: “Med tem ko novi 5asOp» ,l h ,^ fiVf ^ ri0R t se probuja. Sedaj ima- i, 0 f ^ rir hste, ki bodo stopili odloč- T/ ^ ' r ' 1 " | b 0 Za našo najdražie svetinje. ")0 Ff ” zv " Sf 'liti vsakega pravega zaved- Zai 'dovrmea. na m pozdravljen, mili novi 1 ni časnikarskem polju. Tež. in željno želeli DO tebi, bil 'Ah "o polfehen našim milim Ob* ..n , r Pref)Po nastopi in krep ^ o a pr<. j nevstraS/mo hu P* pogum o m rodila, navda v , n,1C m ( prava zavednost te je povstavila a noge. Kar naprej po začeti poti- Na- . T vehki veg mi je za teboj! Junaško 1 < J i zlasti po poti. katero ti kaže tvoje '>asn° ime SLOGA.” Ponesi slogo. prav ° bratsko slogo v naše širše kroge. \ ^so naše družine, v vsa naša društva, zlasti ■v svojem ožjem delokrogu, katere* ?a si si začrtal, med Ohio-skimi rojaki. “Edinost, bratstvo, svobodo hočemo", jo kričal nasprotni list. Toda v tej sami sapi je pa na najostudnejši način narod razdvajal, sejal sovraštvo med brati, za¬ hteval od vseli, da niti drugače misliti ne smejo, kakor on, kaj še. da bi jim dal svo¬ bodo prepričanja. Popravi, bratec, po¬ pravi. kar je zakrivil ta skaza-brat. Vsem svojim naročnikom, zlasti po O hio pa “Slogo” kar najtopleje priporo¬ čamo! Naročimo si ga gotovo vsi in ga priporočajmo in razširnjmo med vsemi svojimi prijatelji in znanci “SLOGA” Vivat! Floreat! Creseat! -o- “Sloga” iz Clevelandu štev 2. piše: “FRANK GASPARI, stanujoč na 6»>. cesti se je v pondeljek zvečer vračal do¬ mov, kar ga naenkrat bljizu njegovega doma obstopijo tri kranjske barabe. “Ali si ti tisti h ... č, ki kolektas za “Avo Mario?” Vpraša eden in ga udari po gla¬ vi, da se je mož zgrudil na tla. Ko je prišel k sebi je opazil, da mu je bil po¬ bran denar, kar ga je imel pri sebi, nekaj čez tri dolarje. Tako daleč smo toraj prišli Slovenci v Clevelandu. Kaj si kdo more misliti večje surovosti? Oas je, da se nastopi proti vsem takim barabar- skim počenjanju in to od vseli strani bodi¬ si od katoliške, svobodomiselne, ali pa so¬ cialistične. Drugi usiljujejo svojo liste in drugo berilo, katoličani pa naj bi nc- smeli iti poštenim potom za svojim beri¬ lom? Kje pa smo vendar?” To sporočilo nas je britko zadelo. AJi je re Da, dela, s v Clevelandu prišlo že tako lopi so sadovi Vašega ‘narodni ga Vi “rdeči” in Časi in ponos Vi “uvoliodomisl , |» 0 njih sadu Rojaki, poglejte.' to “AVE MARIA’ Maj h 1915 • naš0 svobodomiselstvo! Ta naš so- ,ii„lizem! Poboji, sovraštvo^ kri - elite, tako svobodo Vam hočejo dati na¬ sprotniki in brezverci. Ako si kdo upa . e drugače misliti, kakor oni, le pobij*) „ a i Ako se kdo predrzne razširjati , nasprotne liste, kar pobijte ga! Nihče n*.* sme naročevati drugega lista, kakor nase liberalne ali naše rdeče! Da, da, roja¬ ki. res skrajni čas je že bil, da ste se zga nili, da rešite svoje ubogo slepijeno ljud¬ stvo gotovega moralnega propada. h>o par let naj bi Vaši ‘prosviteljenci” imeli njih početje nemoteno r»a bi Vas kar na cesti pobijali. “ Sloga” kar odločno na . delo in krepko se oprimi začetega dela, ker veliko ga imaš pred seboj! Našemu navdušenemu in marljivemu prijatelju in razširjevalcu, g. Gaspariju pa naše iskreno sožalje! Nič, ne vstrašite se! Ta napad naj Vas potrdi v zavesti, da delate najbolj plemenito narodno delo, ko razširjate naš list. Bog Vas živi! I mrla je v starem kraju v Preserski župniji mati znane slovenske Grdinatove družine iz Clevelanda v starosti 83 let. Družini naše iskreno sožalje. Blagi ranjci pa: Na j v miru v počiva! *V Cleveland, Ohio. — Pošiljam Vam dolar kot naročnino na list “Ave Maria”, kate¬ rega rad m z veseljem prečitam. kadarko¬ li ga dobim v roke. Prinaša nam namreč jako veliko poučnega berila v vsaki šte¬ vilki. Kako nevstrašeno pobija laži in zmotr brezverstva! Kako prepričevalno odkriva nesramno slepljenje slovenskega delavslva po socijalizmu! Kako nam kaže v živijenje brezverstva in od- katoličanov! Uči nas, ] da se zelo hudo učimo tako da / ' Se Vese. Pred kratkim so sledeče tri 7 ai '7 e dobile diplome za pisavo: Agnes 0l| išič, Jennie Mollison, in Rose Kosten. ' . ^ so Pa dobili “Palmer Button”, za bodo kmalu poskusili dobiti 1 Jdorne ’,Marv Kerhin, Marv Ambrožič, Anppn f. * j ^rh 77 Pogorelc Amalija Bombač, Ana 't ir, *«-■ , _ _ ° nn, Michael Perne, James Von 7. Philip Omahen, Deo Virant, J liorn bač, Josip Tomšič, John Černe, » ''banek, Anastazija Ambrožič, - lr U Hilda Mihačevič, Frank Kosten, '*» Homan, Arma flam«. Frank T.erc "'ber Louis Po gor ek. t . ‘ >r>i V'l gospod Urednik, ko bod<‘ ^ , i uročnih o* 1 Z' /v,,r ‘ A ') omenjenih 1ako ^ diplome, tedaj #o bomo dali * ***** vronhno U* ' * Mll - /i fj&4o sliko priobčili v ,f 'ih f 97 znanja^^nmT 011 t0 Storili za nas? N '“ li 40_ ur ’ a slno v mesecu marcu ime- in krasim P ° >OZnost - Iracl i smo zelo veliko le le, Pr0CeS ‘'°' Vsa dakl *tca *> *me- ie MU -,- IeDe " S, "vi. Velik oltar riši .j., ? 0klu ' a “- tako da s0 naši slu- oi i v' ! a j e Podoben malim nebesom. 7 T eastlti gospodje so pomagali p G roio Z uost,:H, lv . PathcrIjavi ... ,,; ||uirl ^ ^ai. hather Oman i n Fathor Hribar. si farani s 0 zelo hvaležni vsem tem du¬ hovnikom za njih požrtvovalnost in trud Hog jim naj poplača. Častiti gospod Ste- lanič so bili zelo zadovoljni z uspehom te 40-urne pobožnosti kajti farani so prid. n 0 hodili k pridigam in k sv. Zakramen tom. Č. sestre so darovale za cvetlice, da so mogle oltar lepo ozaljšati. Sedaj pa, gospod Urednik, Vas lepo po¬ zdravimo, kakor tudi vse bralce “Ave Maria”, in smo Vaši hvaležni šolarji (cel šole Sv. Cirila in Metoda. Pisala Ana Bahorick. Opomba urednika: Prav radi bomo pri¬ občili Vašo sliko, kadar nam jo bodete po¬ slali, le pridno se učite, da vas bo veliko število na sliki. Dopis smo priobčili brez vsake poprave. Cenjeni čitatelji bodo takoj spoznali, da se tudi v Ameriki na slovenskih šolah otroci nauče pravilno pisati v našem milem jezi¬ ku. Čast č. sestram, ki požrtovalno deluje¬ jo kot navdušene Slovenke med narodom za narod! -o- Rojakom v Greater New Yorku spoio- čamo veselo vest, da je prišel iz starega kraja veleč. g. P. Benigen Snoj O. F. M., katerega smo že dolgo in težko pričako¬ vali Sedaj bode zopet redno božja služba v cerkvi sv. Nikolaja na drugi cesti. New- vorčani! Sedaj imate duhovnika, katere¬ ga bodete razumeli, zato pridno prihajaj- le v cerkev, kjer bodete slišali božjo sedo v svojem jeziku. Bre*- V. Bem K en je .™7,,,x,,ndri- loval H let v Orijeiitu v h»» ■ , v ji i„ zu.luji «... Kut d.,fin»»r i ,,.,„ 1 . 1 ,. v .. došiu Kličemo um ■ J “AVE MARIA” SLOVENSKO DEKLE. NEŽIKA LUŽAR. V Tujini. 1 leto je minulo, L od kar odšla sem jaz, in zapustila tebe, mi draga rojstna vas. Oh kolikrat hiteva domov mi srce, tja na lepi ITomški hribček kjer Mati moja je doma. Odplula sem čez morje, čez morski ocean, za sabo sem pustila te, draga mi ravan. Oko se mi ozira nazaj na prošle dni, katere preživela sem v rojstni hišici. Saj upam, da pripelje me Ona, še nazaj, ki skrbno čuva mene tu v tujem mestu zdaj. Da, Mati, ne pozabi, da sem jaz tvoja hči, In tvoja biti vedno, to srce mi želi. Vstanavljajmo dekliške Marijine družbe. 1. Kajti zelo so potrebne! A.MOR se drevesce nagne, tja bo drevo rastlo. Celo naše življenje zavisi od na¬ še mladosti. Ako je bilo enkrat mlado srce okuže¬ no in zastrupljeno, težko, težko, morda nikdar več se ne bo pozdravilo! Po¬ kvarjeno in okuženo bo za vedno. Ako velja to za moža, velja to še veliko ■e za žensko. Dekle, enkrat spridimo in pol'varjeno, ostalo bo tako; se ho težko še i ' da j moralno vzdignilo preje, dokler n<> bo začutilo grenke sadove svoje pokva- M' no■li in ho vsak kes prepozen. Da, pri ženski je še za to toliko osode- polnejše,-ker kakoršno je drevo tak sad. Mlado pokvarjeno, zastrupljeno in okuže¬ no žensko srce, bo poneslo to okuženje, ta strup tudi v družino, v cel rod. Ljudski vzgojevatelj, zlasti katoliški duhovnik ima v tem žalostno skušnjo, ki ga uči, da zavisi moralno stanje družine, celega rodil največ od matere. Kakoršna mati, kakor- sna gospodinja, taka eela družina, tak cel r od. Dobro drevo ne more roditi maloprid¬ nega sadu, kakor slabo drevo ne dobrega Jabolka se nikdar n e bero s trnja, grozdje ne z osata. Zato pa zavisi prihodujost nušegn nftfo da V veliki meri od tega, kakšno imam'' žensko mladino. Kakoršna so naša dekleta S(, daj, tako bomo pa imeli prihodnjost. * °dn kolike so nevarnosti, katere prote r • « A VE MARIA' dein u ženskemu srcu povsodi, '"plasti tukaj v tujini! p J fkle ta, ki prihajajo sem v Ame- J^movine, iščejo svojega zaslužka r iKe ' z ' *. ar nah ali po službah. Kjerkoli „li P° )0VSO di preži na n i e vse P olno ne * ,j SO; * vfli u ° stl ' ubogo slovensko služkinjo. ' v starem kraju ni bila najbrze *\ko jc kila. pa je bila v naših me- 'kjer ni velikomestnega življenja. ' nl ' mv nič ne pozna tukajšnih razmer. 7fltO]' 10 i ip poznala vse sosede in vsi so poz- noiD fl K 1 , . , , , , m ^ D j 0> Zaupala je lahko vsakemu. Tu i'!*drugače. Koliko ljudi se ji približa sa | i namenom, da ji škodi, da jo zlorabi, j a se okoristi zlasti z njeno neizkušenos¬ tjo in nevednostjo. Na službi ni večkrat jospodarju nič drugega, kakor stroj, ka¬ terega ima, da mu dela in da ga izrabi. Delaj in delaj, malo spi, malo jej, duše sploh nimaš, kaj bi skrbela za njo! Kakor doma živino, tako smatrajo mnoge go¬ spodinje to ubogo služkinjo. Kolikim ne¬ varnostim so po teh službah izpostavljena naša dekleta, to ve pogosto samo spoved¬ nik in ubogo dekle. Naj bo pa slovensko dekle ali po služ¬ bi) ali po tovarnah, koliko sleparjev jo zalezuje, samo z namenom, da jo zapeljejo, slore nesrečne in potem puste na cedilu ' n ajveeji bedi in nesreči in sicer tako hladnokrvno, tako brezsrčno kot bi bila j"' Ullln ° živinče. Koliko žalostnih, preža- l ,,1 ll | zgledov so nam ponuja dan na a k korak za korakom med nami samimi, i°'sodi ) po vseh naselbinah, naprej in na- Koliko deklet prijoka k duhovniku ^ ,M JW'oji nesreči proseč pomoči. In tisti je ubogo siroto nesrečno naredil, , 1 j° najbolj obsoja in kaže najbolj za J0 * prstom. ^■o nevarnosti preti nizkušenemu slo- 1'"m dekletu od slabili pokvarjenih i ! U ti T.' ■» fiOVt ki jo speljujejo po slabih P° arna plašča, v nevarne tovais J ' y \ predstavimo h« notaanj* _ '» hoje katere mora prestati « -hM,, kakor vsak dnigi elovek, ht 4 s, mladeniAko ~~________99 bali za k na^ e !] n ° St ' pa se 1,0,110 Po pravici *** sl °vensk a dekleta. rem i ^ ^ mtic -domavsta- dvema " • • P0Z, : al Je ° Četa > « je dovolil v Amerik h . Cerama ' da sti odšle sem V začul- ° bUZlle Sti po raznih službah, tu p 1 / l ! St ’ pisale pogosto svojemu očc- ■ o dobrem letu so pa prihajala pisma edno b 0 ij po redko> dokler niso sled . ojic popolnoma prenehala. Po dolgem po¬ izvedovanju se je posrečilo očetu dobiti ma 0 Al>,stl o njih. Toda žalostna je bila ta vest. “Obe sti se zgubili”, se je glasi¬ lo poročilo prijatelja. 1 o nekako petih letih pa mu vendar ena piše in mu med obilnimi solzami, ki so kf.pale na pismo, toži nezmeno gorje svoje in svoje sestre. Jedna se je zgubila z ne¬ kim Italijanom. Poročila se je slednjič ž njim. Po dveh letih peklenskega življenja, vednega prepira, pretepa in pomanjkanja, ga je neka noč vzela. Ostala je sama v največji bedi in revščini z dvema otroči¬ čema. Druga se je zmotila z nekim Angle¬ žem. Poldrugo leto groznega žvljcnja je prebila ž njim. Toda slednjič jo je tožil za razporoko. Sodnik je sicer obsodil, da ji mora dajati podporo. Toda mož je izgi¬ nil in jo pustil z enim otročičem samo brez centa. V srce se mi je smilil ta oče, ko mi je tožil svoje veliko dušno gorje. In te solze, ki so lile Po tužnem očetovem licu, o, da ste jih videli! Razumeli bi jih, kakor sem jih razumel jaz ter bi videli, kako grenke so bile za ubogega očeta. In te krvave sol¬ ze, katere so kapale iz srca v njegovi duši, kdo je čutil njih britko grenkobo bolj, ka¬ kor ubogi oče! Toda — zastonj! Dvoje življenj — njemu tako dragih, tako ljubih _ j e zgubljenih, nesrečnih — zgubljenih in nesrečnih za vedno! Zaman vse solze! “Častiti gospod, je sklenil ihte, ko bi imel sto hčera še, pa bi samo ena njih še hotela oditi v Ameriko, raje bi vsal