dcbi povesti in romanov, so izšle »Povesti o strahovih« (1933), kjer skuša Bevk ljudsko nagnjenje h grozi in prividom umetniško poglobiti. »Gmajna« (1933) je prerojena v novem realizmu, brez vizij in obtožb; to so štiri jasne slike o borbi za zemljo in o življenju v najtesnejšem stiku z njo (Gmajna, Drobnica, Laz, Koza). Podobne so »Samote« (1935), tri kmetske novele, ki nihajo med realizmom in naturalizmom; pretresljiv je zlasti »Greh pogoniča Izidorja« o detomorilki Maruli in pastirčku, ki prisostvuje rojstvu in umoru v hlevu in ga zrušena vest požene v smrt; »Zapeljivec« in »Preužitkar« se dobro družita s prvo. »V mestu gorijo luči« (1936) pripoveduje o nezavarovanih ženskih dušah, ki so jim take luči le prevečkrat varljive vešče. »Dan se je nagibal« (1939) je knjiga o žit ju malih ljudi in nebogljenih duš, ki jih trapi življenje ali jih mučijo soljudje, n. pr. o materi in sinu, ki jima zvočni film kruh požre, o šivilji Mretki in begu njenega zadnjega častilca, o slepem Tonču, ki ga tovariš izkorišča, o božiču revežev s podrtimi igračkami ali o mladi ljubezni, ki kljubuje ljudem in se prevesi v zločinstvo. »Legende« (1939) so poglobljeno trdinovsko širjenje legendarnih motivov, ki so skoro vsi iz Julijske krajine in se tičejo največ postanka raznih cerkva.
Ta drobna umetnost je bila Bevku vsa leta prav resna zadeva. Iz šole in priprave za daljše koncepte se je razvila v tekmovanje z našimi in tujimi mojstri novele in črtice; včasih je bila slovstveni oddih med večjimi deli, vselej pa je ostala zavestno ustvarjanje umetniških vrednot in bogatenje naše lepe knjige.
(Dalje)
POSEDANJE IN HITRA RAST C. L O.
(Poglavje iz knjige »Moja Amerika«) LOUIS  ADAMIČ  —    VITO   KRAIGHER
Vzporedno z nenadnim in dramatičnim pojavom C. L O.1 na ameriškem pozorišču je prišel v Združenih državah v splošno rabo nov izraz »Sitdown«, posedanje2. Ta izraz je močno novo orožje, ki so ga iznašli delavci v industriji gumija v Akronu, država Ohio, ko so posegli po njem v svoji borbi za boljše delovne pogoje. Sprva je bila beseda sestavljena, sit-down, toda sčasoma so jo številni listi, ki so poročali o uporabi tega orožja, tiskali brez veza j a. Delavcem je bilo prav malo mar, kako jo kdo piše. Tudi ravnatelje in obratovodje velikih tovarn gumija ni zanimalo, kako se izgovarja. Pozno spomladi 1. 1936. mi je eden izmed njih izjavil: »Prekleto bi nam bilo ljubo, če bi nikoli ne slišali o nji«, ter je s tem povedal, kako so čutili vsi. Odločil sem se, da jo bom pisal kratko sitdown, posedanje, ker se mi zdi to točen izraz in bo lahko kmalu tako pomem-oen, kakor so izstop, izprtje, odpust, izstavitev, prekinitev in drugi podobni izrazi, ki so se razvili na osnovi najnevarnejše sedanje stvarnosti — na gospodarski borbi med kapitalom in delom, med posedujočimi in neposedujočimi.
1   »Committee for Industrial Organization« je novejša delavska zveza, ki je nastala šele pod Rooseveltom in podpira njegove socialne reforme. Vodi jo John L. Lewis. Zveza ni marksistična.
2  Adamič rabi v originalu izraz »sitdown« za naš termin »stavka z zasedanjem tovarn«, francosko »la greve sur le tas«. Dobesedno pomeni sitdown »dol se vsedi« tei smo zato izraz ponašili s »posedanje«.
21
285
Prepričan sem, da bo ta izraz končno prodrl tudi v besednjake in radoveden sem, kako ga bodo definirali nasledniki Sam Johnsona in Noah Websterja3. Ne nameravam se proslaviti s tem, da bi pisal leksikone, vendar sem v svojem dnevniku poskusil dati definicijo:
12. oktobra 1936___POSEDANJE — Opustitev dela v enem ali več oddelkih
občutljivo organiziranega veleobrata z namenom, zaustaviti delo v celem ali vsaj v večini obrata; posebnosti: dejanje izvedejo po medsebojnem sporazumu delavci enega ali več oddelkov take tovarne kot sredstvo, da prisilijo- podjetnike, da pristanejo na njihove zahteve; nenadna stavka delavstva enega ali več oddelkov take tovarne, ki jo sklenejo in dogovorijo med seboj med delom, običajno brez pristanka vodstva ali odbora kake priznane delavske zveze, praviloma kratkotrajna, pri kateri se dogovore stavkujoči in ostali delavci za brezdelje (posedanje) ob svojih strojih ali tekočih trakih, dokler se ne odloči o njihovih postavljenih zahtevah (t. j. stavkujočih). Prim. tudi: »ostati notri« in »hitro«.
Ta definicija ni popolnoma ustrezala in je bila mišljena le kot poskus, kajti vse važnosti in pomembnosti besede ni dosedaj še nihče jasno ugotovil. Čeprav je v osnovi sestavljena z izrazom sedenje, je bila beseda vendar izredno dinamična, aktivna in vsebinsko polna ter je na koncu 1. 1936. že dejanski pridobila nove prizvoke in dala povod za nove sinonime.
Čeprav nisem nič boljši etimolog kakor leksikolog, sem vendar sklenil to poglavje napisati vsaj deloma v obliki etimološke razprave; zato mi dovolite, da začnem z zgodovino izraza — z okoliščinami njegovega rojstva, kakor daleč nazaj so znane, in z njegovim razvojem v letih 1936-37.
Med letom 1920. in kasneje so v Ameriki in v Evropi mnogo pisali o hitri »robotizaciji« dela v industrijah z veleobrati. Številni vodilni učenjaki so v svojih delih o delavcu »ob tekočem traku« ugotavljali, da hitro preneha biti normalno človeško bitje, da je postal brez moči, ubogljiv, stroju podoben. Tudi jaz sem se nagibal k temu mnenju, ki je do neke meje pravilno. A mnogo tega, kar so govorili in pisali o stvari, je bilo pretirano. Kot je Charlie Chaplin prikazal v »Modernih časih«, niso iz industrijskih delavcev še izteptali in iztisnili vse možatosti — in prav gotovo ne iz delavcev industrije gumija v Akronu.
Delavec gumija v Akronu je doma bodisi z gričevja v zapadni Virginiji ali pravi hribovec iz Tenessije ali severne Caroline, bodisi robat zamorec iz Georgije ali Alabame, Poljak, Hrvat, Litvanec, Italijan, Madžar ali kmečki posestniški sin iz Ohia ali Pennsv Ivani je, ali pa mlad mož z višjimi šolami, rojen prav v Akronu. V letih prospeha od 1. 1910. do 1. 1929., ko je njegova produktivnost narasla za 300*/o, je ta delavec napravil poleg milijonov in milijonov avtomobilskih obročev in celih gor drugih gumijastih izdelkov tudi še 120 milijonarjev.
Zaradi poloma 1. 1929. je na tisoče delavcev gumija zapustilo Akron in se vrnilo v gričevje rodne zapadne Virginije in v države še bolj na jugu; nekateri priseljenci so se vrnili v svoje stare domovine ali se potikali kje po Združenih državah; tisoči so se postavili v vrste pred podpornimi uradi. Toda na desettisoče jih je ostalo. Tisti, ki so obdržali delo, pa so trepetali, da bi ga ne izgubili. Ko je prišel New Deal, se je nakopičeno nezadovoljstvo izrazilo v organiziranju, ki ga je na vse mogoče načine ovirala in preprečevala A. F. L.4,
3  Besednjak, v katerem najdeš pomen vseh besed; ameriški Glonar ali Larousse.
4  »American Federation of Labor«, Amerikanska delovna zveza, starejša delavska zveza, ki jo je pa v zadnjih letih radi njene nepravilne taktike in stališča do New Deala izrinila C. I. O.
286
Toda sredi dobe NIRA5 se je razvilo bojevito in na pameten način strogo organizirano gibanje, ki je končno zraslo preko glave »organizatorjev« A. F. I. ter jih pregnalo iz Akrona ter postavilo na noge Ameriško zvezo delavcev gumija, ki je brž postala ena najbolj zdravih zvez v državi in važen član C. I. O.
To udarno in disciplinirano gibanje v Akronu se je razvijalo na čisto poseben in ameriški način. Zgodba se je začela s tem, da je nekega nedeljskega popoldneva dvojica base-ball moštev, sestavljenih iz delavcev dveh velikih tovarn gumija, nenadoma odrekla, da bi igrala še dodatno igro. Moštvi sta odkrili, da sodnik po naključju ni član Zveze in njima sploh ni bil všeč niti kot oseba niti kot sodnik. Igralci so dobesedno »sedli doli«, nekateri v travo, drugi na klopi pod glavno tribuno. Gledalci, po večini delavci, pa so medtem deloma radi zabave, deloma pa zares hrupno zahtevali sodnika, ki bo član Zveze, vzklikali NIRI in splošno dvigali vesel hrup, dokler ni sodnik, nečlan Zveze, izginil in ga je zamenjal sodnik, ki je bil član. Pravijo, da so izraz sitdown, posedanje, prvič rabili v debatah, ki so sledile tej igri.
Ne dolgo potem je prišlo do malenkostnega prepira o neki točki delovnih pogojev med delavci in obratovodjo oddelka ene velikih tovarn gumija. Obrato-vodja ni hotel popustiti ter je v jezi rabil neprimeren izraz, ki je razburil prizadete delavce; vsega jih je bilo menda okoli ducat. Hoteli so že odnehati od svoje zahteve ali pritožbe, kakršna koli je že bila; sedaj pa je eden izmed njih, ki se je spomnil posedanja na igri z žogo, izbruhnil: »A, k vragu z njim, kar dol sedimo«. In res so sedli. V tovarni, ki je zaposljevala sedem tisoč delavcev, je bila proizvodnja izredno sestavljena in občutljivo organizirana. Zato je nekaj minut kasneje zavladal še v nekaterih drugih oddelkih skrajen nered. Kaj se je zgodilo? To vprašanje je bilo slišati po vsem obratu. Odgovor se je bliskovito širil po tovarni: v tem in tem oddelku so posedli. Posedli so? Da, posedli, kaj ne veš, ti trap, kaj pomeni vsesti se? Podobno, kot se je zgodilo pri žoganju zadnjo nedeljo.
Na stotine delavcev, ki niso vedeli, kaj je to posedanje, ki pa so bolj ali manj pripadali udarnemu in discipliniranemu gibanju, je obšla zona. Posedanje v tovarni! Dobro, kaj mislite. V hipu so se ustavili najvažnejši oddelki v tovarni. Tisoči delavcev so posedli. Nekateri zato, ker so želeli, večina pa zato, ker je tako in tako vse nekje zastalo.
Ko so sedeli pri svojih strojih, kotlih, parnih kotlih in delovnih mizah, so se pogovarjali. Nekateri so sedaj prvič razumeli, kako važni so v procesu proizvodnje gumija. Dejansko je dvanajst ljudi ustavilo delo. Skoro vsak ducat ali skupina med njimi lahko stori isto. V nekaterih oddelkih jih lahko isto doseže šest. Delavni člani že omenjenega udarnega gibanja, razdeljeni po raznih oddelkih tovarne, so prevzeli iniciativo in govorili: »Zdaj vemo, kako jih bomo zagrabili«. In začeli so boj ne glede na to, ali so bili člani zveze ali ne. Večinoma niso bili člani. Nekateri so se najbrže stvari nekoliko bali. Nekateri so bili zmedeni. Druge je zabavalo. Po delavnicah je bilo tedaj mnogo smeha. O fantje, fantje. Prav tako kakor na igrišču z žogo, brez šale. Tam so gledalci potegnili z igralci in dosegli so sodnika, ki je bil član delavske zveze. Tukaj vsakdo drži z dvanajstimi tiči, ki so prvi posedli, in vodstvo tovarne je bilo samo iz sebe. Obratovodje in navidezni gospodarji so tekali okoli. Zdeli so se smešni, ti industrijski korporali, naredniki In poli-zanci. Telefoni so zvonili po vsej tovarni. Ta nenadna prekinitev proizvodnje je
5 NIRA (The National Industrial Recoverv Act — Nacionalni industrijski obnovitveni zakon). V glavnem urejuje odnose med delavci in podjetniki.
21*
287
stala družbo vsako minuto več sto dolarjev... V manj kot eni uri je bil spor, ki je povzročil posedanje, urejen — možje so v celoti zmagali.
Ko so tega večera možje zapuščali tovarniška poslopja, so se smejali. O stvari so pripovedovali nočni izmeni. Zadeva je prišla v akronske časopise. Prišla je tudi v časopise v Clevelandu. O stvari niso malo govorili, največ pa v tem smislu, da je posedanje dobra šala z vodstvom tovarne. Voditelji že večkrat omenjenega udarnega gibanja, med katerimi so bili nekateri bolj ali manj levičarji, drugi pa bolj pod vplivom New Deala in njegove Sekcije 7 a, so storili vse, da se je o tem razpravljalo. Poudarjali so, da se je pokazalo taKo pri posedanju na base-ball igrišču kakor pri posedanju v tovarni, da delavci lahko nekaj dosežejo le kolektivno, s tem, da drže in delajo skupaj. Sedaj naj vsakdo pristopi k organizaciji. Mnogi so se včlanili in organizirali so nove federalne zveze.
Nekateri levičarski pristaši »udarnikov«, divji agitatorji, ki niso imeli polno-močja od nobene zveze in ki so jih podjetniki imenovali »hujskače«, so dajali pobude za posedanje. Zaposljeni v različnih oddelkih v številnih tovarnah gumija v Akronu so spretno organizirali posedanje, če je prišlo do sporov. Posledica je bila, da je bilo na ducate posedanj, izmed katerih so nekatera trajala komaj dobro uro ali še manj, druga več ur ali večino dneva in se raztegnila še v naslednjo izmeno; nekaj se jih je pa razširilo na dva, tri, štiri ali še več dni; te so pa nazivali že »Stay-ins«, stavka z zasedbo.
Nekatera posedanja so onemogočala obratovanje samo v posameznih oddelkih, druga pa so ustavila ves obrat. Ko so posedanja postajala daljša, so se možje, ki so ostali v svojih delovnih prostorih, navadili preganjati čas s kvarta-njem ali igranjem »dame«, s pripovedovanjem smešnic, prepevanjem ali branjem. Nekateri so se kratko in malo zleknili na klopi ali na tla in spali. Če se je posedanje raztegnilo v prihodnjo izmeno, so novodošli delavci izmenjali prejšnje tako, da so delali iste stvari: sedeli so, klepetali, prepevali, kvartali ali igrali »damo« in spali na tleh, dokler se spor ni poravnal. Drugače pa so dali svoje listke za kosilo onim, ki so ostali notri, kar je delalo iz posedanja zasedbo tovarn.
Kakor prva posedanja, so mogoče tudi številna kasnejša — nemara večina — nastala v akronskih tovarnah gumija brez izpodbude agitatorjev »udarnikov«. Bila so nenadni spontani pojavi, ki so jih sprožile razmere same v kakem oddelku.
Skoro vsa posedanja so uspela tako, da so bile sprejete postavljene zahteve. Kolikor jaz vem, sta se v letih 1935—36 izjalovili le dve. Možje iz drugih oddelkov so skoro vedno neomajno podprli začetnike posedanja. Zakaj? Dovolite, da navedem listo odlik in prednosti posedanja kot metode delavske borbe, ne toliko z vidika organizatorjev »udarnikov« ali radikalnih agitatorjev, kakor s stališča povprečnega delavca v industrijskem veleobratu, n. pr. v veleobratu gumija.
1.  Posedanje je nasprotje sabotaže, kateri so mnogi delavci nasprotovali. Posedanje ničesar ne uniči. Preden prekinejo z delom v kakem oddelku tovarne gumija, n. pr. delavci najprej snamejo s strojev sestavljeni gumi ali končajo sestavljati in kvasiti pnevmatike, ki so se sestavljale ali kvasile, tako da se nič brez potrebe ne uniči. Med posedanjem delavci prav tako pazijo na varnostne predpise kakor med proizvodnjo ter ne kadijo v oddelkih, kjer se uporablja bencin. Tudi popivajo ne. Ta disciplina — o kateri bom več takoj spregovoril — je instinktivna.
2.  Ne moremo sicer reči, kakor je dejal neki poročevalec New York Times-a, ko je januarja 1936. pisal o posedanju v Akronu, da spominja posedanje na staro orientalsko prakso pasivne resistence, ker bi to šlo predaleč. Posedanje pa je mogoče neka daljnja stopnja stavk s »prekrižanimi rokami« ali »stavk pri delu«
288
stare L W. W.6; vendar je posedanje boljše, kot sta bili slednji, ki sta silili ljudi, da so hlinili delo in naredili čim manj je bilo mogoče, ne da bi jih odpustili. To pa je bilo za delavce bolj naporno, kakor če bi delali po svojih zmožnostih, kakor tudi v nasprotju z naravnimi nagnjenji večine.
3.  Posedanje je nasprotje navadne stavke. Ko se razglasi posedanje, delavec ne zapusti tovarne; ostane na mestu, s čimer da razumeti, da je voljan delati, če...
4.  Delavske žene so na splošno proti navadnim stavkam, ki so pogosto dolge, včasih nasilne in nevarne in se prav lahko končajo z odpustom in porazom. Posedanja pa so bila hitra, kratka in brez nasilja. V večini primerov pri njih ni bilo stavkokazov; vodstvo obratov se ni smelo drzniti, da bi bilo trdovratno ali poskusilo izgnati sedeče može in jih nadomestiti z drugimi, kajti tako nasilje bi razpoloženje javnosti obrnilo proti podjetnikom in policiji ter bi lahko vodilo k poškodovanju predragih strojev. Pri posedanju ni pred tovarnami stavkovnih straž, pred katerimi imajo policija in straže družb veliko prednost, če se razvije boj. Posedanje poteka docela v notranjosti tovarne, kjer imajo delavci, ki poznajo vsak kotiček, očitne prednosti. Posedajoči organizirajo lastne »policijske oddelke«, ki jih oborože — pri delavcih gumija z lomilnimi drogovi, ki jih navadno uporabljajo, da segajo v odprte kotle, v katerih se kvasijo elastike. Ti delavski stražniki patruljirajo ob tekočem traku, pazijo na morebitne stavkokaze in straži j o pri vratih. V nekaterih primerih so mestna policija in straže družb vdrli v tovarno, pa so se zmedli, ustrašili in so jih »sedeči« delavci zlahka izrinili ven.
5.   Mnogi delavci ne zaupajo — zavestno ali podzavestno — predstavnikom organizacij ali vodjem stavk in odborov, tudi če so jih sami izvolili. Dobrota posedanja ali vztrajanja v tovarni pa je ravno v tem, da tu ni vodij in predstavnikov, ki bi jim ne zaupali. Tudi ne more biti odpustov. Ta običajna kazen za stavko je brezupno nepomembna, če delavci odložijo svoje orodje, ustavijo stroje in po-sedejo poleg njih. Iniciativa, vodstvo in nadzorstvo posedanja izhaja neposredno' od soudeleženih ljudi.
6.   Ni mogoče preveč poudariti dejstvo, da da posedanje delavcem v industrijskih veleobratih živ občutek lastne pomembnosti. Dvakrat se je zgodilo, da sta pol ducata ljudi zaustavila obrat, ki je zaposljeval skoraj deset tisoč mož. Predstavljajte si občutek moči, ki je te može prevzel! In tisoči delavcev, ki so posedli, da bi jih podprli, so občutili to čustvo v različni meri, kar je bilo odvisno od njihove osebne sposobnosti domišljije. Neki robat izdelovalec gumija mi je rekel: »Sedaj se nam ne zdi več, da sprejemamo milost od vsakega smrkovega preddelavca, ki je pravkar zlezel iz šolskih klopi«. Neki drugi mož mi je rekel: »Sedaj vemo, da je naše delo bolj važno kakor denar delničarjev, bolj kot špekulacija na Wall Streetu in bolj kakor vse, kar delajo ravnatelji in pred-delavci.« Nezadovoljstvo enega samega človeka more zaustaviti ves obrat, če njegovi tovariši delavci v njegovem oddelku priznajo, da je nezadovoljstvo upravičeno. On postane vodja stavke, ostali člani delovne sile v njegovom oddelku pa člani stavkovnega odbora. O n i prevzamejo nase vso odgovornost pri stvari: postavijo lastne patrulje, varujejo stroje, da se po neumnosti ne pokvarijo, in oni se sestanejo z ravnateljstvom in predlože svoje zahteve. Oni izvajajo nadzorstvo nad samim seboj in vzdržujejo samodisciplino, kar je mogoče najboljša stran posedanja. Oni uredijo spor, ne kdo, ki bi prišel od zunaj.
7.   V  večini   oddelkov   tovarne gumija   ali  kake   druge   vrste industrijskega
6  Industrial Workers of the World  (Industrijski delavci sveta), naziv socialistične strokovne zveze v Ameriki pred vojno.
289
veleobrata je delo nadloga najhujše vrste — mehanično in neustvarjajoče, zoprno vsiljivo in duhamorno; tako je vsaka prekinitev za delavca dobrodošla, četudi mogoče samo podzavestno. Zavestni del njihovih možgan se mogoče razburja radi izgube na plači; njihovo podzavest pa seveda to prav malo vznemirja. Posedanje je dramatično, napeto.
8.   Vsi ti činitelji so bili važni pri prvih posedanjih. Dodati moram, da je na koncu 1. 1936., ko sem se začel za pojav resno zanimati, bila v Akronu že tri leta stara tradicija, da je vsakdo takoj sedel, čim je začelo posedanje ob tekočem traku. In čim sem obrazložil solidarnost delavcev pri posedanjih, ne smem tudi pozabiti, da je povprečen delavec v industrijskem veleobratu poln nezadovoljstva  in  pritožb.  Nekatere komaj   razumejo  in  jim  je vsak oddušek
9.    Posedanje je čisto demokratsko dejanje, kot razumejo demokracijo v Ameriki v okviru kapitalističnega sistema. Posedanje je akcija pritiska. Nekoliko je anarhično, kar še poudari njegov res ameriški značaj. Posedanje je pragmatično:  vse,  kar  učinkuje  bolj   ali manj   prav,  ali  vse,  kar  vam   »kako
10.   Posedanje je socialna zadeva. Delavci med posedanjem razpravljajo. Seznanijo se... To jim je ljubo. Pri navadni stavki je nemogoče spraviti istočasno pod streho več kakor en ali dva tisoč ljudi in to samo na shodu, kjer ne govore med seboj, ampak samo poslušajo govornike. Posedanje pa drži pod isto streho do deset ali dvajset tisoč brezdelnih ljudi, ki svobodno lahko govore med seboj od moža do moža. Neki izdelovalec gumija tiz tovarne Goodvear mi je novembra 1936. pripovedoval: »Za boga, človek, med posedanjem zadnjo spomlad sem odkril, da je možakar, ki dela najbliže poleg mene, prav takšen kakor sem jaz, pa čeprav sem se jaz rodil v Zapadni Virginiji, on pa na Poljskem. Njegove težave so iste. Zakaj ne bi držala skupaj.«          (Dalje)
KORŠ — VOLYNSKI — AŠKERC
ANTON   VRA TUŠA
1. marca tega leta je minilo 25 let smrti ruskega akademika, Slovencem naklonjenega prevajalca celotnega Prešerna v ruščino. Ze dejstvo, da se je ob stoletnici Prešernovega rojstva našel mož, ki je presadil njegove poezije na ruska tla, kar ni storil do takrat noben drugi slovanski narod, niti najbližji sosedje ne, nam prikupi tega moža nenavadnega idealizma. Če pa dodamo temu še, da je hotel Korš izdati že pred štiridesetimi leti kritično izdajo slovenskega Prešerna in to v Petrogradu, kjer je bilo pač malo več kot nič virov na razpolago, je taka naša sodba še bolj upravičena in naravna.
Da Korš ni bil le navaden prevajatelj Prešerna, ampak da se mu je priljubila po pesniku tudi slovenska kultura sploh in da so ga povezale po Prešernu s Slovenci vezi pomoči in sveta pri medsebojnem spoznanju, pričajo med drugim tudi ta tri dejstva: Mladi slavist Prijatelj ga je zaprosil za pomoč pri iskanju virov za študijo o čehovu. Korš mu z veseljem sporoča v pismu 28. nov./ll. dec. 1900, kaj je že »uspel storiti zaradi zbiranja potrebnega ... gradiva« in — kakšne nade ima za naprej.
Povprašal da je o zadevi Šahmatova in ta da ga je napotil k akademiku Kondakovu, enemu najboljših prijateljev Cehova; da je zvedel pri Kondakovu marsikatero podrobnost; da se bo v kratkem seznanil s samim Čehovim; da bo
290
podrobno in dopadljivo risanje vsakovrstnih duševnih in telesnih grozot. Nekateri mu to zamerijo, pa bo malo izdalo, ker je ta črta utemeljena v Bevkovi naravi. Če ne sili v pretiravanje in neokusnosti, kakor nekoč pri laži-romantikih, bi ji bilo težko kaj prirekati.
Oblikovno so Bevkovi spisi vzor naravno preprostega sloga. Ker je v njegovih knjigah največ zastopnikov širokih slojev, kmetskih, delavskih in meščanskih, je umljivo, da prevladuje njih izražanje. Jezik se ne poganja v prisiljene, zapletene, izumetničene oblike. Stavek je preprost, beseda jasna. Podrobno risanje goriških gora in njih življenja je vtisnilo vaškim povestim jezikovni pečat tistih narečij. Premnogi goriški izrazi so dobili po Bevkovem prizadevanju domovinsko pravico v našem književnem jeziku in so ga obogatili s svojimi prvinami. Bodoči zbiratelj tega ne bo smel prezreti.
Bevkova umetnost je v polnem razmahu. Vejavec čas še ne more vejati. Slovstveni sodniki so na delu in njih sodbe so raznovrstne. Včasih se vrine pisatelj sam v njih vrste in kak starejši spis tako predela, da nastane skoraj nova umetnina. Ali nekdanjega Bevka s tem obglavi in mu nazorno pokaže, kako bi bil moral pisati pred leti? Prepustimo to muko njemu; naj sam opravi s seboj. Vsekakor je treba videti v takih predelavah plemenito težnjo po večji popolnosti. Vsekakor ima vsaka njegova knjiga toliko samobitnega na sebi, da se jasno loči od vsake druge. Omalovaževati ni mogoče nobene. Brazda je dobro vidna in je globoko zarezana.
POSEDANJE IN HITRA RAST C. I. O.
(Poglavje iz knjige »Moja Amerika") LOUIS  ADAMIČ  —    VITO   KRAIGHER
Posedanje in ostajanje v tovarnah seveda nista bila čisto ameriški iznajdbi in orožji. Kolikor je meni znano, se je prva zasedba v Evropi zgodila v nekem premogovniku v moji rodni Kranjski julija 1934.,7 kateri je sledila nekaj mesecev kasneje druga v nekem poljskem rudniku. V obeh zasedbah so delavci dosegli, kar so zahtevali.
Pri tem smo namenoma izpustili sporadične in anarhične »revolucionarne« zasedbe tovarn italijanskih delavcev med leti 1919. in 1922., ki so deloma služile za izgovor, da je Mussolini prevzel oblast. Toda pravijo, da so se prva kratka posedanja dogajala v akronskih tovarnah gumija že približno leto dni pred pravkar omenjenimi v Evropi in se tudi že tako imenovala. Vsa so končala s hitro zmago delavcev. Le nekaj se jih je podaljšalo v kratko zasedbo, ki pa je tudi uspela. Pred 1. 1937. se je večina posedanj v Združenih državah odigrala v Akronu, čeprav jih je bilo mnogo tudi po ostalih industrijah; v Evropi pa so posedanja, zasedbe tovarn — ki so seveda začele s posedanjem — postale ena glavnih stvarnosti socialno-političnega življenja vsaj ene države, Francije.
Zadeva s posedanji je v Akronu februarja 1936. dosegla neke vrste višek s posedanjem in zasedbo dveh največjih tovarn gumija, iz česar se je razvila dolga in ostra stavka, ki je za tedne zaprla dva obrata. O teh dogodkih so na
7 Gladovna stavka v Trbovljah, pri kateri so rudarji stradali v rovih (op. prev.)
388
široko poročali evropski delavski listi, zlasti tisti, ki jih čitajo delavci gumija; in razumljivo je, da so ta poročila deloma navdihnila veliko zasedbo tovarne gumija Semperit 22. marca v Krakowu na Poljskem. Ta je vodila v krvavo stavko — 6 mrtvih in 20 ranjenih — in je postala na široko znana v Evropi, zlasti v Franciji. Spor v Akronu je te zime končal z neke vrste dogovorom med vodstvom in na novo organizirano Ameriško zvezo delavcev gumija, toda posedanja so se nadaljevala, ker so »udarniki« rekli, da posedanja šele utrjujejo sporazum. Spomladi — da sem točen, med 27. marcem in 13. junijem — je bilo samo v obratu Goodvear znanih 19 posedanj, koliko je bilo šele drugih, ki jih ni nihče zabeležil in ne ve nihče več zanje. Ta številna posedanja v ameriški industriji gumija so še nadalje zanimala evropski delavski tisk. In najbrž se ne smemo čuditi spričo dejstva, da so bili med prvimi delavci v Franciji, ki so podprli Ljudsko fronto s posedanji in zasedbami tovarn maja 1936, ravno možje iz francoskega obrata Goodrich Companv v Columbes-u v Seinskem okraju in da je bila zasedba tovarne gumija Michelin eden najtrših orehov, ki ga je Blumova vlada morala v juniju streti.
Ne nameravam trditi, da sta bila posedanje in zasedba tovarn izključno iznajdbi delavcev industrije gumija v Akronu v začetku 1. 1930., kar so potem pograbili evropski delavci; trdim samo, da so jih iznašli vzajemno, instinktivno ali elementarno industrijski delavci, ki so bolj ali manj imeli pred seboj ista vprašanja.
Omenil sem italijanske »revolucionarne« zasedbe tovarn pred Mussolinije-vim nastopom. Toda podobne stvari so se dogajale še pred tem v različnih koncih sveta, vštevši Ameriko, le da takrat še za to ni bilo imena. Posedanja, kakor jih bomo sedaj imenovali, so se dogajala med gradnjo mosta v Brookli-nu. V začetku 20. stoletja so francoski železničarji vsak dan po petnajst minut ustavljali vlake, dokler niso bile sprejete določene zahteve. Po naključju je to povzročilo, da se je Aristide Briand, ki ni znal preprečiti teh posedanj, moral osmešen umakniti s predsedništva vlade. Malo kasneje so argentinski železničarji iznašli metodo, ki je bila sorodna posedanjem. »Delali« so točno po predpisih, kar je onemogočalo promet na železnicah, kajti, kakor so mi povedali, nobena železnica nikjer na svetu ne more obratovati, če se vsi predpisi dobesedno izvajajo. Kakor mi je pravil Arthur Keep, izdajatelj Railroader Telegraph-a (Glasa železničarjev), ki mi je dal tudi večino ostalih informacij, katere sem uporabil v tem poglavju, so ameriški železničarji že dolgo »dovoljevali« posedanja, katerih najzadnje se je izvršilo marca 1920. Tega dne je eno minuto po polnoči Shore Line Road, železniška družba za promet med Toledom in Detroitom, objavila vest, da odpravlja osemurnik in druge pravice, priznane med vojno po zvezni kontroli, nakar so vsi strojevodje, kurjači, sprevodniki in drugi uslužbenci pri vlakih odrekli nadaljnje delo, pri tem pa ostali pri poslu, dokler ni bila vest preklicana. Na koncu 1. 1900 je I. W. W. iznašla že omenjeno stavko »s prekrižanimi rokami«, ki je dejansko ustrezala sodobnemu posedanju; prav tako so uvedli protikapitalistično metodo, znano kot »stavka na delu«, ki sem jo opisal v »Dinamitu«. Leta 1906. je tri tisoč članov I. W. W. ustavilo 18 elektrarn družbe General Electric v raznih delih države, vendar so akcijo zelo malo opazili, ker je deželo prav takrat razburjal velik rudarski štrajk. Nekaj zelo sorodnega zasedbi se je zgodilo v tekstilnih tovarnah družbe Amoskeag v Manchestru, država New Hamsphire, med delavskimi spori leta 1922. Vendar ni mogoče zanikati, da so delavci v Akronu razvili in iznašli posedanje in ga uvedli v socialno gospodarsko mapo Združenih držav.
389
L. 1936. je v Akronu redko minil teden brez enega ali dveh posedanj. Krajevni časopisi so poročali le o večjih, o tistih, ki so se razvila ali so obetala, da se bodo razvila v zasedbe in zaporo tovarn. Tipičen primer se je zgodil 17. novembra 1936., ravno ko sem se mudil v Akronu, v ogromnem obratu št. 1 Goodyear. Zavoljo nezadovoljivega izida pogajanj z ravnateljstvom radi zvišanja delavskih mezd je posedlo 18 delavcev v nekem oddelku in ustavilo delo sedem tisoč mož za poldrugi dan. Po preteku tega je družba obljubila hitro ugoditev zahtevi po povišanju. Uradniki družb, s katerimi sem govoril, so na vse kriplje skušali zaustaviti posedanja. Zanje so krivili »hujskače« in delavsko strokovno gibanje sploh. Poskušali so ustrahovati simpatizerje organizacij. Ravnateljstvo družbe Goodvear je n. pr. v nekem oddelku postavilo dva neorganizirana delavca za nadzornika in jima naročilo, da zavrneta obroče, ki jih bodo izdelali znani člani organizacij. Ko so ju delavci nekaj časa obmetavali s steklenicami za mleko, so posedli in niso hoteli delati, dokler bi ne odpoklicali nadzornikov. Uradniki družbe so nahujskali nanje 4Q tovarniških čuvajev s palicami, toda neki 751etni delavec gumija, član organizacije, jih je srečal na vhodu in jih nahrulil, naj se izgubijo. Šli so in nadzornika — nečlana sta bila zamenjana.
Posedanja v Akronu so imela tudi razne druge vzroke. V zgodnji jeseni leta 1936. so barabe, ki jih je najela neka tovarna gumija, preteple S. H. Dalrymple-a, predsednika Združenih delavcev industrije gumija. Nato so delavci v tovarnah v znamenje protesta posedli in prisilili družbo, da je za en dan ustavila obrat. Ko se, je drugo noč delo spet začelo, je blizu tovarne, tako, da so delavci videli, vzplamtel križ K. K. K. (Kukluksklana). To je povzročilo, da so ponovno posedli ter odposlali hitro čete »pretepačev«, da so pogasili križ.
V  avtomobilski industriji se je prvo znano posedanje, imenovano »hitra stavka«, zgodilo v tovarni Auto-Lite v Tbledu, kmalu po krvavi stavki 1. 1934. Pravijo, da je ideja prišla iz Akrona, kajti »udarniki« iz obeh mest so imeli tesne stike. Večino teh posedanj so hitro uredili delavcem v prid.
L. 1936. so bila posedanja pogosta tudi v Detroitu in okolici, večina med njimi v neorganiziranih obratih ali vsaj v neorganiziranih oddelkih delno organiziranih obratov. Večina med njimi je bila dobro izvedena, čeprav jih niso v naprej organizirali. Nekatera so se »kratko in malo dogodila«. Tudi če so bili delavci organizirani, so imela posedanja pečat spontanosti. Videti so bila kakor instinktiven odpor proti kakim posebno hudim pogojem, prevelikemu priganjanju, prenizkim mezdam in podobnemu. Po navadi so bila organizirana med delom ali med obedom in so izražala kristalizacijo nezadovoljstva, ki se je kopičilo tedne in mesece. Vredno je zabeležiti dejstvo, da se je največ posedanj v avtomobilskih industrijah dogodilo v oddelkih karoserij, kjer je bilo delo — pleskanje, poliranje, tapeciranje, težko dviganje itd. — bolj zoprno ali naporno kakor v drugih delavnicah, mezde pa nižje.
V  prvih treh tednih novembra 1936 so posedanja skoro dnevno izbruhnila v različnih oddelkih družbe Briggs Manufacturing, kjer so bili delovni pogoji še posebno slabi in neurejeni. Dve ali tri skupine varilcev so v raznih prilikah posedle radi višjih mezd in hitro dosegle povišanje. Neke noči o polnoči je posedel uravnavajoči oddelek in zahteval deset centov povišice na uro. Nato so se priključili ostali oddelki in zahtevali povišanje, dokler ni bilo okoli 15 sto delavcev udeleženih. Dosegli so povišanje, obsegajoče od 5 do 30 centov na uro.
V  deloma organiziranem obratu družbe Fisher Body v Atlariti, država Georgija, so  člani organizacije  povzročili  posedanje,  da bi prisilili  ravnateljstvo,  da  se
390
sestane z njihovim odborom zaradi pogajanj o povišanju mezd. Niso hoteli delati, dokler ni ravnateljstvo sprejelo odbora.
Sredi oktobra 1936. je bil obrat Chrvsler v Detroitu pozorišče zanimivega posedanja, ki so ga povzročili kovinarji proti priganjanju pri delu. Družba jih je pomirila s tem, da je izločila sedem »enot« na uro in pridala po dva moža k vsakemu izmed dveh tekočih trakov v oddelku. Kasno leta 1936. so se podobna posedanja dogajala tudi v obratih Packard, Dodge in General Motors.
Dovolj zabavna in značilna stvar se je primerila v obratu Hudson na traku okovov. Nekega dne je vodstvo povečalo proizvodnjo od 140 na 160 na uro, in sicer s tem, da je okove namestilo bližje drug drugega. Možje so izračunali, da predstavlja povišek dvajsetih kosov eno sedmino navadne produkcije ter so med smehom sneli vsak sedmi okov, kar je takoj neposredno znižalo proizvodnjo na prejšnjo mero. Nadzornik okovnega traka je najprej divjal, ker si pa ni mogel pomagati, je nato stvar znižal na 140. To vrsto delnih posedanj — podobne stvari so se dogajale tudi v drugih obratih — so imenovali »suvanje«. Ko sem bil v Detroitu, sem slišal govoriti, da so se uspešna »suvanja« izvršila celo v Fordovih tovarnah.
Posedanja so bila najbolj učinkovita v industrijskih veleobratih s sistemom tekočega traku, udomačila pa so se tudi v drugih industrijah. Velika stavka mornarjev 1. 1936., ki sem jo omenil v zvezi s Harrvjem Bridgesom, je začela — vsaj na vzhodni obali — s posedanjem na krovih ladij, kar se je razvilo v zasedbo in dalje v veliko stavko.
V Hollywoodu je skupina odličnih girlsov posedla, ker so ravnatelji odločili, da bodo najeli girlse družbe Santa Barbara in Pasadena ob »mezdah stavkokazov«. Podpirali so jih tako znani igralci, kakor so Jack Benny, George Burns in Gracie Allen, in ravnatelji so bili prisiljeni preklicati svojo pogodbo na ljubo legitimnim odličnicam.
1. decembra 1. 1936. se je odigralo posedanje v tovarni stekla družbe Libby-Owens-Ford v Ottawi, država Illinois. Nekaj dni prej je začela zasedba tovarn družbe Midland Steel Products v Detroitu, ki je oškodovala proizvodnjo v obratih Plvmouth, Chrysler in Ford.
Meni je bilo jasno, da so posedanja in zasedbe tovarn nadvse važne kot izredno pripravno sredstvo, ki ga je delavstvo uporabilo za organiziranje. Obe organizaciji, Združeni delavci industrije gumija Amerike in Združeni delavci avtomobilske industrije Amerike, se imata brez dvoma zahvaliti tem pojavom, da sta 1. 1936. tako narasli. Dve ali tri leta prej so »udarniki« industrije gumija ustanovili mnoge zvezne organizacije s pomočjo posedanj, ki so bila, kakor sem že nakazal, bolj zgovoren argument za organizacijo in kolektivne akcije kakor kakršen koli govor najboljšega delavskega voditelja. Kakor sem že povedal, so zvezne organizacije pozneje večinoma uničili »organizatorji« A. F. I., ki so bili s to nalogo poslani v Akron, in tako je bilo septembra 1935, ko je nanovo ustanovljena Zveza združenih delavcev industrije gumija imela svoj ustanovni občni zbor, v Ameriki komaj okoli 3000 organiziranih delavcev industrije gumija; neorganiziranih, izven organizacije pa mogoče 100 tisoč. Stavke meseca februarja 1936. in pa seveda številna uspešna posedanja in zasedbe spomladi so do junija povečale število organiziranih delavcev na 30 tisoč. V novembru so mi v Akronu pripovedovali, da vsako resno posedanje poveča članstvo najmanj za 500 članov. Organizatorji so včlanjali ljudi, med tem ko so »sedeli«... in s takimi vpisi je Zveza delavcev gumija narasla do začetka 1938. na 75.000 članov.
391
Kasno jeseni 1. 1936. so posedanja imela velik pomen pri organiziranju avtomobilskih delavcev. Tu navajam poročilo in razlago o »posedanju za organiziranje« 13. novembra v podjetju št. 1 družbe Fisher Body v Flintu, država Michigan, ki mi ga je dal eden organizatorjev.
V  obratu ni bilo organizacije. Flint je središče General Motors družbe in je bil nekoč dobro organiziran, a je organizacija razpadla. To in pa dejstvo, da je mesto docela pod kontrolo G. M. in polno »ogleduhov«, je organiziranje skrajno otežkočalo. Organizacijo so vzdrževali izključno s sestanki na domovih, z osebnimi stiki in s stiki z zaupniki v obratu, vendar brez pravega uspeha.
13. je bilo odpuščenih pet mož, ki so skrivaj aktivno delali za organizacijo. Ko so prišli na delo, so našli svoje knjižice pri vratarju. Ti možje so delali v oddelku karoserij, kjer je bilo zaposlenih okoli 700 delavcev... Najaktivnejši organizirani član, ki ni bil med odpuščenimi, je to pričakoval. Vzbudil je zanimanje pri drugih delavcih s tem, da je postavil straže na strategičnih mestih vzdolž tekočega traku.
Nekdo je povprašal preddelavca po petih odpuščenih delavcih. Prišlo je do prerekanja. Nato je preddelavec prijel govornika za roko in mu rekel, da tudi lahko gre, če mu ni prav. Ko je zgoraj omenjeni vodja to videl, je zaustavil predelavca in mu rekel, da bodo šli vsi, če bo šel eden, ter dal znamenje svojim zaupnikom; v eni minuti je vse delo zastalo.
Odbor je šel k ravnateljstvu, zahteval povratek onih 5 mož, odklonil obljube, da bodo sprejeti prihodnji ponedeljek, in vztrajal na tem, da morajo biti sprejeti preden oni sami poprimejo spet za delo. Ravnateljstvo je imelo težkoče z namestitvijo vseh teh mož in ta odsek je »počival« štiri in pol ure, preden so bili vsi sprejeti.
Vodja posedanja, odličen strateg, je razgibal incident do skrajnosti in ga izrabil ne samo kot sredstvo za zaščito delavcev proti krivicam, ampak tudi kot organizacijsko orožje. V prisotnosti ravnatelja je izvedel volitve med delavci o tem, ali bodo ali ne bodo začeli z delom prej, preden se petorica vrne. Vsi so soglasno izjavili, da ne bodo prej začeli z delom. Ko je bila petorica nameščena, je vsakega med njimi pozval, da je stopil na klop in v prisotnosti vseh potrdil, da se ima zahvaliti organizaciji, da je zopet dobil posel.
To posedanje je močno odmevalo po Flintu. Te noči in drugega dne je pristopilo k organizaciji 500 mož. Od takrat so nato še narasli na 1500 članov.
V   skoro istem času so organizirani delavci v obratu Bendix v South Bendu, država Indiana, začeli posedanje, da bi preprečili grozečo podjetniško delavsko organizacijo. To posedanje je vzbudilo zanimanje po vsej državi in je preprečilo izvedbo grožnje.
Iz razlogov, ki sem jih že navedel ali vključil v to poglavje, so bili mnogi delavci industrije gumija in avtomobilov člani »udarnikov« kakor tudi mnogi organizatorji na terenu in nekateri nameščenci v uradih Zvez delavcev industrije gumija in avtomobilov nadvse navdušeni za besedo posedanje. Tako so mi izjavili, ko sem jih povprašal. Zdelo se mi pa je, da najvišje vodstvo teh zvez in prav tako tudi odgovorni voditelji C. I. O. gledajo nezaupljivo na stvar. Nekateri niso vedeli, kaj naj mislijo o »tej prekleti stvari«, kakor jo je neki voditelj imenoval v Akronu. Nekateri so šli celo tako daleč, da so jo pobijali, nekateri pa so gledali nanjo kot na »nevaren posel«, posebno še, če so mislili na daljše razdobje, čeprav je sedaj pomagala ustanavljati organizacije. Hkrati jim je bila ljuba in so se je bali. Nekateri so se je bali mogoče zato, ker je odvzemala rednim delavskim predstavnikom mnogo njihove avtoritete, drugi zato, ker so bila posedanja
392
preveč spontana in na videz slučajna. Bila so preveč anarhična. Naravnost peklensko so se poigravala z idejo kolektivnosti, ki je visela v zraku.
John Brophv, vodja C. I. O., mi je brez dvoma z odobritvijo Johna Lewisa poslal v začetku decembra 1936. sledeče skrbno, politično stališče z dovoljenjem, da ga navedem kot njegovo mnenje v nekem članku, ki sem ga napisal o posedanju za list »Nation«:
Mi ne obsojamo posedanja samega po sebi. Mislimo, da se različni načini delavske aktivnosti lahko uporabljajo za pospeševanje delavskih organizacij in ustanovitev kolektivnega reševanja. Stavke s posedanjem so lahko pod temi pogoji zelo potrebno in koristno sredstvo. Ko organizacije šele nastajajo in se razvijajo, je lahko stavka s posedanjem v nekaterih vrstah industrije v resnici zelo koristna. Ko pa so delavci organizirani in delovni pogoji urejeni s kolektivnimi pogodbami, moramo stremeti za tem, da uporabljajo delavci za upravičene pritožbe sredstva, ki jih vsebuje mezdna pogodba. Samo v takih primerih ne odobravamo stavk s posedanjem, kadar delavci ne uporabijo vseh sredstev, ki so predvidena za pritožbe v pogodbah. Po mojem mnenju nastanejo stavke s posedanjem, če podjetnik noče popolnoma zadovoljiti zahtev, ki jih vsebuje kolektivna pogodba.
Zdi se mi, da voditelji C. I. O. in njihovih zveznih članov niso še z vseh strani jasno premislili važnosti in možnosti posedanja. Nekateri so se ga bali. Zato sicer niso ravno poskušali, da bi to gibanje razbili, pač pa, da bi mu le odbili ost. V Akronu je bil predstavnik C. I. O., ki je izjavljal, da bo »discipliniral« delavce, ki so nagnjeni k temu, da uporabljajo posedanje.
Meni se je vse to zdelo nekoliko prismojeno; kajti ko sem potoval po državi in opazoval razvoj posedanj, sem videl, da je to elementarna stvar, izraz upora sodobnega industrijskega delavstva proti obstoječemu gospodarskemu sistemu, ki stremi za tem, da spremeni delavca v še manj važen stroj, kakor je tisti, pri katerem dela. Orožje je bilo brez dvoma nevarno, čutil sem pa, da so ga delavci morali uporabiti. Vzrok ni bil le v tem, da so ga nekateri levičarsko navdahnjeni voditelji »udarnikov« odkrili kot sredstvo za organiziranje, glavno je bilo, da se je delavcem zdelo  razburljivo.
Jeseni 1. 1936. sem v Washingtonu, Pittsburgu, Akronu in Detroitu srečal nekatere pomembne voditelje C. I. O., čeprav so takrat bili še malo znani. Opazoval sem posedanja, ko so jih uporabljali kot del organizatorične tehnike. Septembra in oktobra sem opazil, da so akcije C. I. O. zelo zadržane na ljubo predsedniku Rooseveltu, ki je bil za delavce, da ne bi otežkočili njegove kampanje za ponovno izvolitev. Novembra je gibanje C. I. O. zopet naraslo. Slišal sem, da se število članov v kovinarski organizaciji ne poveča dnevno za več kakor dva tisoč članov samo zato, ker kovinarski odbor pod vodstvom Lewisovega prijatelja Phila Murrava nima dovolj organizatorjev in pisarniških moči, da bi jih hitreje vpisoval! Kovinarska stavka je bila skoraj sklenjena stvar. Precejšen del avtomobilskih delavcev je bil ves divji na »dejanje«, s čimer so mislili stavko. Videti je bilo, da je bila napetost v industriji gumija tolikšna, da bi tam lahko kaj počilo. Stavka mornarjev je trajala. Harry Bridge je prišel na vzhod. V zvezi z nemiri poljedelskih delavcev v Kaliforniji je prišlo do pretepov in ubojev. Organizacija kovinarjev je bila silno delavna. Načeloval ji je Heywood Broun. Gibali so se višje plačani delavci. Vsa država je bila na pragu silno važnih dogodkov. Zdelo se mi je, da bo v središču dogodkov skoro gotovo stavka s posedanjem.  Čutil
393
sem, da bo vodstvo C. I. O. vsekakor moralo poseči po tem sredstvu v boju in po metodi...
Konec novembra se je radi tega položaja razvilo v meni nekaj, kar je bilo zelo sorodno nervozi. Skoraj o ničemer drugem nisem mogel misliti. Živel sem v New Yorku. Čez dan sem vsako uro dirjal ven kupovat zadnje izdaje različnih časopisov. Zvečer pa nisem mogel spati, čeprav sem bil strašno utrujen. Čakati sem moral, dokler ni ob 22.30 izšla izdaja Timesa in Herald Tribune za prihodnji dan, nakar sem ju bral do ene ali dveh zjutraj. Ta napeta zavest o položaju, zvezana z gotovostjo o bližnjih važnih dogodkih (posebno odkar sem mislil, da bom začel pisati to knjigo) je bila silna nadloga. V začetku decembra se mi je zdelo, da sem na robu živčnega zloma. Prisiljen sem bil oditi »proč od vsega tega...« in vkrcal sem se za Guatemalo na S. S. Musa, katere lastnik je bil moj prijatelj kapitan Zorž H. Grant, ki piše med dolžnostnimi potovanji knjigo o svojih dogodivščinah. Pod Zorževim ljubeznivim nadzorstvom sem dva dni trdno spal, nato pa legel na sonce. —.
Del januarja 1937. sem prebil v starodavnem propadlem mestu Antigui, ki sem ga podrobneje opisal v knjigi »Hiša v Antigui«. Zgodba je bila zame neke vrste potovanje v stare čase. Vsakdo, ki se s tem bavi, kar mora postati nekoliko filozofsko navdahnjen. Zato me je prevzelo. Kadar je nanesla prilika, sem poslušal radijska poročila iz Združenih držav; tam je bilo tedaj mnogo razburjenja. Začela se je stavka v avtomobilski industriji. Posedanje! Ali bodo kovinarji sledili? Gumi? Zdelo se mi je, da je tudi Detroit ves iz sebe. Vsa država je bila v krčih. Sunek C. I. O. je bil zares velikopotezen. Stavka mornarjev se je nadaljevala. John Lewis je postajal najvplivnejša oseba v deželi. Industrijalci so reagirali s fašističnimi poskusi. Vendar nisem bil razburjen, brez dvoma deloma zavoljo vpliva stare Antigue, ki je silno pomirljivo mesto. Dogodki v Detroitu so bili vsekakor važni, o tem ni dvoma. Posedanje je postalo to, kar sem pričakoval. C. I. O. je očitno nadalje skokoma rasla čez vse zapreke — prehitro. Vse to je bilo važno. Vendar pa ni bilo vsemogoče ne dokončno odločilno za Ameriko ali za tisto razdobje ameriškega življenja. Vse to bi našlo končno svoje mesto v zgodovini ali sliki države v celoti. Moja geografska oddaljenost od Združenih držav, dejstvo, da nisem videl senzacionalnih naslovov — najvažnejše od vsega, — moje ukvarjanje s starimi časi po Antigui, vse to mi je pomagalo, da sem imel in obdržal pravi pogled na te dogodke v Ameriki in na Ameriko kot celoto. Od časa do časa je koristno, če gledaš stvari, posebno še važne stvari, bolj od daleč.
Ko sem se pozno februarja vrnil iz Guatemale, je v Ameriki še vedno vrelo. Naslovi v časopisih so tulili vame. Vršilo se je na stotine stavk s posedanjem. V treh mesecih je C. I. O. pridobila preko 1 milijon novih članov. Delo je bilo na pohodu! Tako sijajne politične osebnosti, kakor je bil guverner Murphv v državi Michigan, so bile na tem, da se onemogočijo. Predsednik Roosevelt pa je iznesel pred deželo svoj senzacionalni predlog za drastično reformo Najvišjega sodišča. Intelektualni svet New Yorka je bil čisto vzburkan. Srečal sem ljudi, ki so videli fašizem, kako ždi za dogodki, ki so se odigravali. Delavstvo je šlo predaleč in prehitro ter je uporabljalo napačne in prenevarne metode in orožja. Posedanje je bilo nevarno. Ali ga niso upravljali komunisti? Zasedanje tovarn! Prav to je v Italiji pomagalo fašizmu na oblast. Kljub vsemu pa me to na neki način ni več tako strašno vznemirjalo. Bolj ali manj mi je uspelo, da sem obdržal pogled na stvari takšen, kakršnega sem si pridobil v Antigui.
Ob koncu spomladi je »epidemija posedanja« pokazala dva rezultata. Prvi je bil zelo določen: C. I. O. je pridobila preko 3 milijone članov. Ta uspeh plus
394
ostali činitelji v splošnem gospodarsko-političnem položaju so privedli Kovinarsko korporaeijo Združenih držav do tega, da se je priključila C. I. O., ki je nato hitro organizirala večino jeklarjev in preskrbela pogodbe z več sto neodvisnimi jeklarskimi družbami.
Toda še važnejši se mi je zdel drugi, ne tako otipljivi rezultat »epidemije posedanja«. Iz njega se je rodila ideja, da mogoče delo prav tako pripada delavcem, kakor stroji, pri katerih delajo, pripadajo   podjetnikom.
Težko je točno ugotoviti, kje se je ravno ta ideja prvič pojavila. Obstaja možnost, da je prišla ljudem v zavest na več krajih istočasno ali vsaj v kratkih presledkih. Na vsak način je bila konec pomladi 1937. ideja nenadoma v zraku. Stotisoči ali mogoče milijoni ameriških delavcev so imeli občutek, da imajo pravico do svojega posla. Podjetniki so seveda protestirali proti posedanjem. Pozivali so oblasti, da ukrenejo kaj proti. Oblasti pa niso v resnici ukrenile ničesar: prvič, ker niso mogle ničesar storiti; drugič pa se jih ni stvar tako zelo dojmila, da bi kaj ukrenile. Tajnica za delo Perkinsova je večkrat poudarila, morda celo s prezidentovo odobritvijo, da pri posedanju ni govora o nezakonitosti. Poslaniška zbornica je odklonila, da bi raziskovala položaj, dočim je dekan neke visoke pravne šole — Leon Green z Northwesterna — napisal članek v listu The New Republic, v katerem posedanje zagovarja.
Konec 1. 1937. je tri sto tisoč organiziranih delavcev avtomobilske industrije uradno na zborovanju proglasilo, da je posedanje končno veljavno del njihove priznane taktike. Neuradno je bilo to res še za precejšno število drugih zvez C. I. O.
Vso zadnjo polovico 1. 1937. sem čutil, da je tista ideja,, ki se je rodila iz posedanja, namreč, da imajo delavci pravico do svojega dela podobno lastninski pravici podjetnikov, eden najvažnejših dodatkov k razvoju ameriškega mišljenja. Ko to pišem v začetku 1. 1938., o stvari ni mogoče več povedati. Vendar pa sem si še vedno dovolj gotov, da je posedanju — z mislimi in čustvi, ki jih je vzbudilo — določena velika vloga v bodočnosti Amerike.
MARX IN ENGELS O REALIZMU  V UMETNOSTI
B. W. — D. J AVER
Marx in Engels sta v svojih izjavah o slovstvu, gledališču in slikarstvu označila z neverjetno jasnostjo pravo bistvo umetnosti. V nasprotju s Heglom, ki je bil mnenja, da je »duh« že prešel »estetsko stopnjo« svojega razvoja in da je zaradi tega prava in resnična umetnost nemogoča, pa je Marx vedel, da bosta človeška kultura in umetnost doživele neverjeten polet po zlomu kapitalizma in po zgraditvi nove družbe.
Marx in Engels sta zahtevala od umetnika obsežno, realistično in življenju verno prikazovanje stvarnosti in podčrtala sta pomen velikih realistov preteklosti. Verno podajanje življenja je bila zanju najvažnejša estetska lastnost umetnosti.
Osnove Marxove in Engelsove misli o realistični umetnosti najdemo v najbolj splošni in najbolj strnjeni obliki v pismih Lassalu, Minni Kautskv in miss Harknessovi. Te dragocene izjave so še danes pomembne in aktualne. Genialne misli o realizmu v umetnosti, ki so napisane v teh pismih kar najbolj precizno in prepričevalno, te misli morajo služiti za kompas vsakemu umetniku, ki hoče ustvarjati življenjsko resnična dela.
395