Leto VII., štev. 263 izhaja oB 4 zjutraj. Stane mesečno 10-— Din i a inozemstvo 20"— a Oglasi po tarifa V Ljubljani, nedelja dne 5. novembra 1922 Poštnina pavSalh-fl"*. Posamezna Stev. stana f Oln Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlštvos Ljubljana, Prešernova uJ. št 54. Telet št. 3S. Podružnice: Maribor. Barvarska nlica št L Tel. št 22. Celje. Aleksandr. eeeta. Račun pri poštn. čekov. zavodu štev. 11.842 Ljubljana, 4. novembra, jJanes je padla v demokratskem klubu važna politična odločitev. Prevladalo je naziranje, da v tem trenot-ku ni čas za vladno krizo. Na mizi parlamenta leži cela vrsta velevažnih zakonskih načrtov, od katerih zavisi v prav veliki meri nadaljna konsolidacija naše države. Želja, krone in uve-renje vseh treznih in dalekovidnih državnikov je bilo. da treba najprej?- definitivno rešiti pereča dnevna vprašanja. kakor ono draginje, izboljšanja valute, službene pragmatike. dravinjskih doklad. in volilnega zakona, prometnih razmer itd., predno si zemlja zopet lahko dovoli luksus dolgotrajne in brezupne krize. K temu se je pridružil zadnii čas tudi ozir na zunanjepolitični položaj, ki zahteva osobito z nastopom Mussolinijeve vlade vso pozornost in strumnost Imeli smo že večkrat priliko na tem mestu poudarjati, kako zle posledice bi morale nastopiti za državo in narod, ako bi lahkomiselno padla odločitev za razdružitev radikalsko - demokratske koalicije. Pri nas so vsi časopisi po zagrebškem kongresu pisali ta takojšen odstop vlade. »Boj proti režimu!« je bilo geslo zlasti »Slov. Naroda«, »Jugoslavije« in »Slovenca«^ V Ljubljani smo dobro razumeli, kaj pomeni vnema za razbitje koalicije baš na strani onih. ki so nam preje najhujše zamerili, da se ne približujemo radikalcem in ki so ob vsaki krizi bruhali ogenj in žveplo na nas, češ, igrate se z državnimi interesi. Naši za-jedničarji so tokrat imeli drugo špekulacijo. Gonia proti vladi je bila uprizorjena samo zato, da bi se eventualno v času krize vsaj nekoliko ugodilo pretenzijim poedinih nesposobnih političnih penzijonistov. Veliki bojevniki za »padec režima« »o. kakor vedno, bili tudi tokrat s svojo latinščino takoj pri kraju, če si jih vprašal: kaj pa potem? ^Ljubljani niti odgovarjati niso poskušali. Njihovi zagrebški vzori »Slobodna Tribuna*, »Obzor« itd. pa so morali na sam predvečer odločitve priznati, da pri sedanjih razmerah (narod in država živita kakor človek v sedanjosti in ne v kakšni umetno konstruirani bodočnosti) ne preostaja druga solucija, ne-£to današnja koalicija. Nekaj časa so zasrebški in ljubljanski redakcijski državniki, oprti na izmišljotine neresnih beograjskih bulvardnih novin a la »Epoha« prirejali prave orgije v kombinacijah z gosp. Davidovicem, katerega so sodili menda po sebi. Sedaj mora <0bzor» priznati, da bi tudi Da-vidoviča s celo opozicijo ne mogel sestaviti vlade, četudi bi potegnil za seboj veliko večino demokratov. Moral bi še gosp. Protič razbiti radikalski klub ali pa Stjepan Radie — priti v Beograd. Eno bolj verjetno od drugega. Tribunaška komedija se je izkazala kot pravi humbug. S tribunaškimi kombinacijami pa je propadlo tudi vse, kar je na te račune vezalo svojo eksistenco. Vlada se bo rekonstruirala in ni dvoma, da bo potem čvrstejša in trdnejša. nego je bila, Započete so mnoge velevažne akcije in nekateri nujni problemi še trkajo na- vrata. Želimo si še večje energije v pozitivnem in ustvarjajočem delu Želimo tudi, da bi se v bodoče obračalo več pažnje pojavom, ki so baš v zadnjem času pokazali, s kako brezobzirnostjo razjedajo destruktivni elementi napredek države in njeno konsolidacijo. Tudi stranke, ki sodelujejo na vladi, bodo morale svojo taktiko revidirati. Njim nalaga demagogija in hujs-kaštvo vso odgovornost za vse, kar se zgodi neprijetnega. Če ti v Ljubljani pade opeka na glavo bodo narodni so-eijalci ali klerikalci zakričali, da je kriva demokratska stranka. Kar pa ta stranka z neutrudnim požrtvovalnim delom doseže, to proglaša demagog za nrosto izvrševanje proklete dolžnosti in povrh dokazuje, da bi moral biti uspeh še mnogo lepši nego je. Vse pa se zateka, kadar je treba pomoči, k demokratom. Sedaj vabijo novi zajed-ničarji na shode, na katerih brezobraz-no trdijo, da so imeli demokrati za gospodarske interese gluha ušesa. Še včeraj so pritiskali na demokratske kljuke in dostikrat jim je stranka storila več, nego je bilo prav. Ker ni hotela zanemariti načela harmonije interesov, zato se sedaj dvigajo fronder-ji. To je le fronda materijalističnega egoizma Prav je tako. Jutri bodo gospodje zopet trkali, toda stranka se bo še bolj nego dosedaj čuvala biti zaščitnica katerihkoli ezoističnih interesov. Z železno konsekvenco pa bo morala vztrajati pri tem, da ostro loči zvestobo od nezvestobe. Kdor je de- Beograd, 4. novembra, (Izv.) Demokratski klub je imel danes plenarno sejo, na kateri se je razpravljalo o političnem položaju. Najprej je minister prosvete Pribičevid pojasnil stališče vlade v tem smislu, da ne kaže v tem trenutku izzvati krize. Nato je zastopal predsednik stranke Davidovid nasprotno stališče, češ, da je treba, da vlada da ostavko, da se omogoči koncentracijska vlada. Proti temu stališču je potem govoril poslanec Pera Markovič. Pokazalo se je, da je ogromna večina kluba za mirno nadaljevanje nujnega parlamentarnega dela in proti otvoritvi krize. Debata je bila vseskozi mirna in trezna ter je povsem prevladala misel, da mora klub priti v vseh važnih stvareh do soglasnega stališča. Nato se je pričela razprava o parlamentarnem programu. Ker je zakon o vojni odškodnini že predložen parlamentu stoji klub na stališču, naj se ta zakon prvi razpravlja. Klub je soglasno sklenil kandidature za finančni odbor. Kandidati so sledeči: dr. Voja Veljkovid, dr. Voja Ma-rinkovid, dr. Ivo Ribar, dr. Vek. Kukovee, Andrija Rad o vid, Milan Pribičevid, dr. Milan Markovič, Ivo Katid, dr. Dušan Stevčid, dr. Slavko Šečerov. Kot namestniki so določeni: Miloje Jovanovič, Gjorgje Popovic, Večeslav Demokratski klub za ohranitev koalicije MIRNA DEBATA NA VČERAJŠNJI KLUBOVI SEJI. Vilder, Josip Reisner, Žarko Jakšic, Stojan Stepanovid, Juraj Kučid. Debata se jutri nadaljuje. Beograd, 4. novembra. (Izv.) Tekom današnjega dne se je politični položaj znatno olajšal. Med demokratsko in radikalno stranko je prišlo do razgovorov o bližnjem parlamentarnem programu, vendar se zdi, da razgovor ne bo vezan na istočasno ostavko vlade. STALIŠČE RADIKALCEV. Beograd, 4. novembra. (Izv.) Radikalni ministri so imeli danes od 17. do 20. v ministrskem predsedništvu sejo, na kateri so razpravljali o politični situaciji. Sklenili so, da se počaka na odločitev demokratskega kluba. Obenem so radikalni poslanci na-glašali željo, da se izvršijo nekatere izpremembe v osebah radikalnih ministrov. PRISEGA NOVEGA VOJNEGA MINISTRA PEŠIČA. Beograd, 4. novembra. (Izv.) Kralj je danes podpisal ukaz o imenovanju novega vojnega ministra generala Pe-šica. Beograd. 4. novembra. (Izv.) Danes popoldne je bil v predsedništvu vlade sprejet novi vojni minister general Pe-šic, ki je položil prisego, ter danes popoldne prevzel posle svojega ministrstva. Zakon o odstavitvi sultana in razvelfavlienju pogodb Pariz, 4. novembra. (Izv.) Besedilo zakona angorske narodne skupščine z dne 1. novembra, s katerim se odstavlja turški sultan in razveljavljajo vse pogodbe od 16. marca 1920, se glasi: ČL I. Od dne 16. marca 1920 in za vedno je narodna skupščina suverena na rodna vlada. Nobena druga oblika vlade ni priznana in narod ne prizna nobene osebne avtoritete v Carigradu. Čl. II. Kalifat bo izvrševala še nadalje rodbina Osmanidov, iz katere bo narodna skupščina izbrala princa takšnih moralnih, umstvenih in drugih sposobnosti nastopa, da bo vreden te izvolitve. Turška vlada bo glavni temelj kalifata. Oba člena sta bila soglasno sprejeta, 1. november je določen za narodni praznik. Sprejem novega zakona je pozdravil 101 strel iz topa in po angorskib ulicah so se vršile manifestacije veselja. Turški poslanik v Parizu, Fehrid bej, je pariški vladi sporočil razveljavljenje sevreške mirovne pogodbe s sledečim pismom: »Po nalogu svoje vlade mi je čast sporočiti vladi francoske republike, da smatra vlada Velike narodne skupščine Turčije temeljena zakona od 17. junija 1920 za nične vse traktate, konvencije in kontrakte, ki jih je carigrajska uprava sklenila po 16. marcu 1920. Po istem zakonu se razume, da pogajanja te upra ve za predujme od katerekoli finančnih institutov nikakor ne obremenjajo turške vlade«. Carigrad, 4. novembra. (Izv.) Angorska narodna skupščina je sklenila, da se razpišejo volitve sultana šele, ko se glede tega izjavi komisija narodne skupščine, ki se bavi z verskimi zadevami V zmislu dogovora, sklenjenega v Mu-daniji, je bil okraj Čorlu v iztočni Tra-kiji izročen v upravo turških oblasti. To je prvi okraj, ki je prišel pod turško upravo. Veliki vezir je obvestil medza-vezniške komisarje, da je carigrajska vlada sklenila, da ne odpošlje 6voje delegate v Lausanne. FRANCOSKI GLASOVI O ODSTAVITVI SULTANA. Pariz, 4. novembra. (Izv.) Vsi francoski listi se zelo obširno bavijo s sklepom angorske vlade glede odstavitve sultana in naglašajo veliki pomen, ki ga je imel turški sultan v svoji državi. «Pe-tit Parisien* ne veruje, da bi Imela nasilna politika kak uspeh. Ako se pojavijo kakršnekoli težkoče, bo nacijonalistom težko zbrati dovoljno čet, s katerimi bi mogli operirati. Vendar pa se bo mogoče izogniti komplikacijam, ako bodo zavezniki sami vztrajali pri tem, kar je bilo dogovorjeno in ne bodo posegali v nikako posredovanje v turških zadevah. »Echo de Paris», izjavlja, da je v sklepu angorske narodne skupščine videti obveznost, da se razveljavijo določbe finančnega značaja, kakor tudi, da se odredi demobilizacija s strani kemalistov in zato predlaga, naj se še pred konferenco v Lausanni sestavi nov statut OBLETNICA OSVOBODITVE SARAJEVA. Beograd. 4. novembra. (Izv.) Bosanski topniški polk v Sarajevu slavi v ponedeljek svojo slavo povodom prihoda srbskih čet v Sarajevo. NOVI KAZENSKI ZAKONIK. Beograd, 4. novembra. (Izv.) Kazen-sko-pravni odbor zakonodajnega sveta v pravosodnem ministrstvu je izdelal načrt kazenskega zakonika ter ga poslal vsem zbornim in višjim sodiščem v izjavo. mokrat le takrat, kadar mu je korist, ta naj gre. Kdor dviga roko proti stranki, kateri je do včeraj pripadal, ta naj ve, da ga stranka ne pozna več. kdor snuje proti najmogočnejši politični organizaciji v državi zarotice in konspiracije, ta naj se zaveda, da je prerezal prt. Demokrati smo dosedaj svoje sile tudi z rizikom zapostavljanja svojih lastnih strankarskih interesov le prepogostokrat posvečali ljudem, ki so vračali našo zaščito z grdo nehvaležnostjo. V bodoče hočemo in moramo pomisliti, da je končno tudi demokratska stranka sama sebi najbližja. Kronski svet Beograd, 4. novembra. (Izv.) Kronski svet ki bi se imel vršiti jutri, se je od-godil zaradi prihoda grškega ministra za zunanje stvari Politisa. Verjetno je, da se bo kronski svet sklical za pondeljek ali torek. SSrški zunanji minister v Beogradu Beograd, 4. novembra. (Izv.) Nocoj ob 18.25 je dospel v Beograd gTški minister za zunanje stvari Politis. Na kolodvoru sta ga sprejela minister za zunanje zadeve dr. Ninčič in njegov pomočnik Panta Gavrilovič. Politis bo imel jutri ob 10. konferenco s Pašičem in dr. Nlnči-čem. ANARHIJA NA GRŠKEM. Beograd, 4. novembra. (Izv.) Položaj na Grškem je od dne do dne slabši. Splošna anarhija zavzema vedno večje meTe. Čete, ki so pobegnile iz Male Azije, in grški begunci prihajajo vsak dan, ter prinašajo s seboj revolucijonarne Ideje. Bogatini in tujci odpravljajo Iz strahu pred revolucijo svoje dragocenosti in premičnine v inozemstvo, posebno v Ale-ksandriio. Dr. Beneš o aktualnih evropskih problemih POLOŽAJ V ITALIJI ŠE NEJASEN. - KOMPETENCA ZVEZE NARO. DOV. - USTROJSTVO MALE ANTANTE IN NJENA POLITIKA. -AVSTRIJSKO VPRAŠANJE. Praga, 4. novembra. (Izv.) Na vprašanje, ki mu ie bilo stavljeno na včerajšnji seji zunanjega odseka, je odgovoril minister zunanjih del dr. Beneš glede dogodkov v Italiji, da je treba predvsem počakati na službeno izjavo italijanske vlade, v kateri bo naznanila svoj program, kakortudi na razvoj nadaljnih dogodkov. Lahko smatramo, da bodo dosedanji dogodki med nami in Italijo veljali, ker so eminentno gospodarskega značaja, tako da se bistveno ne morejo izpremeniti. Kar se tiče splošne politike, je treba počakati, kako se bodo prilike v bodoče razvijale. Dr. Beneš je izjavil, da se češkoslovaška država ne bo vmešavala v notranje zadeve katerekoli druge države, želi pa mirnega sodelovanja z vsemi državami na sedanji podlagi. Ce-škoslovška kakor tudi Jugoslavija ne želita nikakih sporov ln delata na to, da se na vsak način preprečijo. Italijanski dogodki so našli v resnici mnogo odmeva zlasti na Madžarskem in na Bavarskem, deloma tudi v Gor. Šleziji. Tudi mi moramo biti pripravljeni na vse mo-rebitnosti. Na to je odgovarjal minister dr. Beneš poslancu Kafki na njegovo interpelacijo glede pakta Zveze narodov. Minister meni, da temelji vprašanje poslanca Kafke na nepravilnih načelih. Kar se tiče kompetence Zveze narodov, je še mnogo nejasnosti. Poslanec Kafka se moti, ako si razlaga stvar tako, da ima Zveza narodov pravico kratkomalo odpošiljati svoje delegate v razne poedine države. Glede narodnostnih manjšin se moremo zanesti na dosedanjo politično prakso, kar se pa tiče resnih in nevarnih vprašanj, ima tudi Zveza narodov pravico, odpošiljati v poedine države z dovoljenjem dotičnih vlad svoje delegate. Glede vprašanja Zveze narodov je na-glašal minister dr. Beneš, da je češkoslovaška vlada po lastni Inicijativi podpirala idejo Zveze narodov, ker je videla v tem vsa jamstva za zagotovitev miru in zaščite češkoslovaške republike. Poslanec Kafka se je dotaknil tudi drugega vprašanja, namreč pogodbe z Jugoslavijo, ki se tiče ustrojstva Male antante. Gotov je, da potrebuje ta zadeva še pojašnjenia. Minister je na to odgovoril, da je pripravljen stvar obširno pojasniti, ako bo to zahtevala večina parlamenta, vendar pa Ie, ko pride za to primeren čas. Zahteva pa. da se skliče zaupna seja zunanjega odseka, na kateri poda svoje točno poročilo. Razen tega je izjavil, da je bila že izdana prva diplomatska knjiga, v kateri bo natančno popisana zgodovina odnošajev med Jugoslavijo in Rumunijo. Dokler to ne bo gotovo, se ne more ničesar ukreniti in se o stvari ne more podrobno govoriti. Ko se zgodi to, bo smatral minister za svojo dolžnost, govoriti o razmerju, v katerem se nahaja Češkoslovaška napram drugim državam. Tudi javorinsko vprašanje bo pojasnila zaupna seja. Češkoslovaška vlada stoji v tem oziru na stališču, da mora to vprašanje rešiti konferenca veleposlanikov. Glede vprašanja bližnjega iztoka ]e izjavil dr. Beneš, da o tem zato nI govoril, ker je bila ingerenca češkoslovaške republike nepotrebna. Češkoslovaška na orijentski konferenci v Lausanni ne bo zastopana, ker bo na drug način preskrbljeno za češkoslovaške interese. Ne bilo bi pa umestno izdajati o tej zadevi službene objave. Z ozirom na to, da ima češkoslovaška republika obveznosti do različnih držav, zahteva lojalnost da Češkoslovaška ne izdaja nikakršnih izjav, ki bi mogle nasprotovati jugoslovanskim in rumunskim interesom. V slučaju, _da pride v srednji Evropi do nove politične orientacije, zavzamemo takoj svoje stališče. Naša politika, je dejal dr. Beneš, se ie ravnala vedno po gospodarskih vidikih. To velja tudi o naših odnošajih napram Jugoslaviji. Naša ideja glede obnove srednje Evrope je temeljih vedno na tem, da se dela v sporazumu z Jugoslavijo. Pri tem se je Češkoslovaška tudi ozirala na Rumunijo. Kar se tiče vprašanja reakcije je vedno delal na to, da bi jo zlomil. Nevarnost je treba videti krog in krog v monarhističnem glbanjt? po drugih državah. Z ozirom na avstrijsko vprašanje je minister opozarjal na to, da se je vse, kar se je dogodilo v Avstriji, izvršilo s privoljenjem in pod nadzorstvom vseh držav. To mora tutji tako ostati, ker sicer je vsako upanje na izboljšanje položaja v Avstriji zaman. Končno je dr. Beneš govoril o bojih v vzhodni Galiciji, ki so izbruhnili povodom volitev. Glede boljševiškega vpliva še nima minister nobenih poročil. Stambolisski v Bukarešta in Beogradu Beograd, 4. novembra. (Izv.) Stam-bolijski dospe nocoj s posebnim vlakom v Bukarešt. Poluradni organ »Vitorul« piše, da bo našel v Bukarešti prisrčen sprejem, ker Rumunija napram Bolgariji nima nikakih neprijateljskih namer, ampak samo zahteva, da se spoštuje pogodbe, in želi, da se obdržijo dobri odno-šaji sosedstva, o čemer se je bolgarska vlada tudi večkrat izrazila. List dostavlja, da se rumunsko iavno mnenje nadeja. da bo ta posest pripomogel k raz-čiščenju nekaterih nejasnih stvari, ki so mogle motiti normalne odnošaje med obema sosednima državama. Beograd, 4. novembra. (Izv.) V sredo pride v Beograd bolgarski ministrski predsednik Stambolijski, ki bo ime! sestanek z ministrom za zunanje stvari dr. Ninčičem. VPRAŠANJE NAŠIH DRŽAVLJANOV NA MADŽARSKEM. Beograd, 4. novembra. (Izv.) Danes je naš poslanik v Budimpešti dr. Miloje-vič poročal ministrskemu predsedniku Pašiču o naših odnošajih z Madžarsko in ga poučil posebno o vprašanju naših roiakov na Madžarskem, ki so optirali za našo kraljevino in katerih je ckoli 30 tisoč. Dr. Milojevič j» predlagal, da se to vprašanje reši takoj, in sicer v tem smislu, da naj se nastanijo v Banatu m Bački. Ministrski predsednik Pašič je odgovoril, da bo vlada vzela to vprašanje v pretres in v rešitev. POMEN SOLUNA ZA ČEŠKO INDUSTRIJO. Praga, 4. novembra. (Izv.) Povodom jugoslovansko - češkoslovaških pogajanj piše »Venkov», da vzbujajo doslej doseženi uspehi nade, da se odpre češkoslovaški industriji nova prometna pot preko Soluna, kjer ima Jugoslavija prosto luko. V tem slučaju bi stopil Trst za Češkoslovaško v ozadje. To vprašanje pa ne more ostati brez vpliva na politični položaj Evrope, zlasti kar se tiče stališča Anzliie napram nasledstvenim državam. Industrigalci svinfine za revlziio carine Beograd, 4. novembra. (Izv.) Državni podtajnik za finance dr. Švetislav Popovic je s sodelovanjem strokovnih referentov ministrstva za poljedelstvo in generalne direkcije carin imel danes konferenco s producenti, trgovci in industrijalci svinjine glede izvozne carine za svinje in proizvode od svinjine. Gospodarski interesenti so izjavili svoje mnenje, da bi bilo v interesu povzdige proizvajanja treba prepovedati izvoz mr-šavih svinj, omogočiti pa s primerno carino izvoz svinjskih polizdelkov in izdelkov na ta način, da bi se svinjsko meso oprostilo carine, ali pa da bi se vsaj znatno znižala carina. Carina za žive svinje, ki so težje kot mršave svinje, nai bi se določila tako, da se z omogočanjem izvoza živih svinj interes produ-centov ne žrtvuje pravičnemu zaslužku industrijalcev. Razen izdelovalcev salam ki so se 'zjavili za to, da se obdrži sedanji carinski režim, so se ostali Izjavili za revizijo sedanjih carinskih postavk, NAŠE REPARACIJE OD NEMČIJE. Beograd, 4. novembra. (Izv.) »Politika. javlja da je prometno ministrstvo prejelo do sedaj na račun reparacij iz Nemčije skupno brzovoznih in navadnih lokomotiv 262, zaprtih vagonov 4104, odprtih vagonov 4019, sanitetnih 321 in cistern 64. V kratkem prispe še velik del železniškega materijala kot kontingent za 1922/23. $orza Curih: Berlin 0.09, Newyork 5.465, London 24.41, Pariz 37.50, Milan 22.85, Praga 17.25, Budimpešta 022, Zagreb 220, Bukarešta 3.25, Varšava 0.04, Dunaj 0.0071, avstr. krone 0.0078, Sofija 3.80. Berlin: Italija 25.236 — 25.365, London 27.181.75 — 0, Newyork 600.993 — 604.007, Pariz 41.096 — 41.404, Švica 110.223 — 110.777, Praga 19.301 - 19.399, Budimpešta 241 — 243, Sofija 4380 — 431«. Beoerad 9975 — 999825. Ljubljanskim trgovcem in obrtnikom brez zaslombe in opore in z njo tudi mi trgovci in obrtniku Kdor zna do 5 računati, mora vedeti, da vsak glas oddan za Zajed-nico, podpira dejansko sovražnike trgcrvca in obrtnika klerikalce in komuniste pri njihovem poizkusu polastiti se Ljubljane. Trgovci in obrtniki, ki greste na shod zajedničarjev, ne dopustite, da se Vaša stanovska solidarnost zlorablja za politične namene, ki so gospodarskim interesom Ljubljane in Vašim odločno sovražni. Ljubljana, dne 4. novembra 1922. Simon Praprotnik, mizar; Kari Seljak, trgovec; Joško Sever, lastnik inform. pisarne; Peter Šterk, trgovec; J. Simon-čič, trgovec, Šiška; Ludvik Štih, knjigovodja; Josip Rebek, ključavničar; Josip Turk, pos. in podjetnik; Miroslav Urbas, trgovec; Fr. Zebal, trgovec; Anton Bon-čar, gostilničar; Svan Bajželi, trgovec, Šiška; Roman Bašin, trgovec; Andrej Belič, trgovec, Šiška; Tone Bizjak, krojač; Ignac Banko, gostilničar; Fran Ba-tjel, trgovec; Rudolf Geyer, ključavničar; Ivan Gjud, brivec; Fran Kavčič, gostilničar; Ivan Jakopič, knjigovez; A. Lom-bor, krojač, Šiška. jeni. drugi pa pognani s trebuhom za kruhom. Ne bomo ee smeli čuditi, če bo tu pa tam kateri morda v svoji šibki uri, iz strahu radi kruha, stopil v fašistovske vrste. Saj je znan izrek fašistov, ki ga posnemamo po njih fa-šistovskem glasilu; »Slovenec, ki je fašist, ni več Slovenec. Slovenec, ki je socijalist, je trikrat Slovenec.* Prvo je res, drago je pa demagoško, saj vemo. da nam je narodna brezbrižnost socijalistov in komunistov narodno mnogo več škodovala, kot vsi Italijani skupaj. Tretja zadeva je raba slovenščine v županskih uradih. Ce bodo uradniki Italijani vsepovsod mora biti popolnoma naravnost, tudi dopisovanje italijansko. Zato morajo v teku treh mesecev omogočiti vsi županski uradi, da bodo tajniki dopisovali italijansko, kjer tajnik ni zmožen dovolj italijanščine. naj se nadomesti z italijanščine zmožnim, ali pa z Italijanom. Da je vse to res, o tem ne dvomimo niti za hip. Ne s požigi, z dekreti nas bodo uničevali in na ta način veljali pred svetom kot ovčice, kot ljudje, ki ne storijo nikomur zalega, celo kot ljudje, ki so se — poboljšali. To po-boljšanje pa nam grozi prinesti težke dneve. Te besede samo zato, da se javnost ne bo uspavala pod kakim lažnim utisom o dobroti fašistov. Na ta način so nam bolj nevarni kot kdaj poprej. Konvencija z StaSiJo Kakor znano, je kabinet de Facta tik pred svojim odstopom podpisal konvencije, sklenjene med Italijo in Jugoslavijo v svrho izvršitve rapall-ske pogodbe. Te konvencije obstojijo iz ene glavne konvencije iu cele vrste izvršilnih pogodb, ki se nanašajo na jugoslovansko - italijanske gospodarske in kulturne odnošaie. Glavna konvencija je bila sklenjena povodom genovske konference v Rapallu, ekonomske in kulturno - politične pogodbe pa pozneje v Rimu. V naslednjem objavljamo stvarno besedilo glavne konvencije: I. Zader. Italijanska vlada izda kompetent-nim oblastem potrebne naredbe za ____________ - ____,_______ evakuacijo tretje okupacijske cone in deKnitfvni"Tlovenski'° uradniki vpoko-1 za izročitev toga teritorija oblastem Dobili ste ali boste dobili vabila na neko »zborovanje ljubljanskega trgovstva in obrtništva®, ki se ima vršiti v pondeljek 6. t. m. v, dvorani «Kazine». Vabila na iažnjiv način predstavljajo to zborovanje kot stanovsko ter se poslužujejo celo prevare, da je udeležba obvezna! V resnici prireditev v Kazini ni nič drugega kakor navaden politični shod nove male skupine narodnih socialcev in nekaterih bivših pristašev demokratske stranke, ki si je nadela ime «Jugoslovanska zajednica». Na tem shodu naj se z demagogijo in hujskarijo pridobi za zajedničarje tudi med trgovci in obrtniki pristašev. Vabilo samo že kaže, da špekulirajo zajedničarji predvsem na tiste, ki ne znajo s svojo glavo misliti. Za pametne trgovce in obrtnike, ki niso zaslepljeni od strasti in ambicijije, je jasno, da mala ljubljanska skupina zajedničarjev, združenih z onimi, ki so še pred kratkim odlikovali se s hujskanjem proti trgovcu in obrtniku, ne more ničesar koristnega storiti za trgovski in obrtniški stan. Ljub-Ijana v rokah zajedničarjev bi bila Raznarodovanje Gorica, 3. novembra. Naj gledamo politiko fašistov kakor že hočemo, eno je čisto gotovo: oni imajo namen, Slovence raznaro-diti. Pa naj potem Mussolini govori še tako lepe besede, naj Slovenci še tako poudarjajo svojo lojalnost nasproti novi vladi in naj faktični gospodar Goriške, Heiland, še tako naglasa, da se ni nič spremenilo, da bodo spoštovali drugo narodnost. V resnici se res ni nič spremenilo — pri fašistih namreč. Oni so ravno taki sovražniki Slovencev, kot so bili poprej. Radi imajo le tiste Slovence, ki jih ne bodo ovirali v raznarodovalnem delu. Fašisti so spremenili kvečjemu svojo taktiko. Saj jim radi položaja ni kazalo drugače. Danes, ko so na vladi, ne potrebujejo požigov in osebnih narilst-ev, ki jim morejo v javnosti na ugledu le škodovati, saj opravijo lahko isto delo s dekreti in bodo to priliko in ta način raznarodovanja tudi izrabili. Morda da bo Mussolini govoril našim zastopnikom lepe besede, saj smo vajeni že od prejšnjih vlad praznih obljub več nego dovolj. Pri nas se bo gotovo v praksi najlepše udejstvoval znani izrek, da je »car daleko* in ta car je Mussolini. Vsak komisar, da, celo vsak brigadir, pa bo delal po svoji ljubi volji kot do sedaj in še bolj. Ta bojazen se je koj ob »prevratu® Obudila v nas, ta bojazen že po nekaterih dneh postaja meso in kri. Škandal je že prvo dejstvo, da je bila fašistom na potu naša deželna avtonomija, proporcija deželnih poslancev pol in pol, ko je v goriški deželi vendar nad dve tretjini Slovencev. "Vladanje deželnih poslov so dali v roke svojemu hlapcu Pascclliju; celo drugi Italijani, pametnejši in zmožnejši, jim niso' bili dovolj dobri. Danes ima deželne posle v rokah človek, ki je ne glede na večino Slovencev v deželi absolutno nezmožen in ga je za mesto, ki je poseda, usposobila samo zagrizenost proti Slovencem. To je dejstvo. Drugo dejstvo pa je vest, da bodo odstranili vse slovenske uradnike. Že to, da se je vpliven fašist izrazil čisto jasno, da gre zato, da dobijo v prvi vrsti službo fašisti, govori dovolj jasno. Nekateri trdovratno vzdržujejo vest iz verodostojnega vira, da bodo kraljevine SHS v roku 12 dni po podpisu te pogodbe. Vlada kraljevine Italije in vlada kraljevi ae SHS podpišeta v interesu odnosov med teritorijem Zadra in obmejnim teritorijem posebno konvencijo, sestavljeno po spodaj označenih principih. Ta konvencija postane pravomočna po izvršeni evaku-acijL Obmejna trgovina in carinske olajšave: Italijanska vlada izjavlja, da je teritorij Zadra izven carinskega območja kraljevine Italije in da se vse blago, ki dospe iz kraljevine SHS, uvaža v ta teritorij svobodno in brez vsakih pristojbin. V trgovini med teritorijem Zadra in obmejnim teritorijem kraljevine SHS veljajo recipročne olajšave, običajne za ureditev obmejne trgovine sosednih držav. Prava in druge izvozne takse, prepovedi ali druge omejitve, ki bi se napram izvozu omenjene kraljevine lahko vobče upotrebile. se ne morejo prenesti tudi na teritorij Zadra za izvoz proizvodov, posebej označenih v listi, ki ie pogodbi priložena, v kolikor ti proizvodi dohajajo in izvirajo iz onega teritorija SHS. ki se odredi z isto pogodbo. Razen tega se bodo proizvodi, ki dohajajo in izvirajo s teritorija Zadra, naznačeni v drugi priloženi listi, puščali v navedeno cono brez plačevanja carine in drugih taks v letni količini ki odgovarja potrebam te obmejne cone. Kraljevina SHS se obveže, da ne podvzame nikakih izjemnih mer proti izvozu vsakovrstnih živil iz kraljevine na teritorij Zadra. II. Reka. Čim se izdajo naredbe za evakuacijo Sušaka, ki se mora izvršiti pet dni po podpisu te pogodbe, prične komisija treh Italijanov" in treh Jugoslovanov, podprta od ekspertov: a) nadzorovati operacije za evakuacijo Sušaka; b) odrejati meje med kraljevino SHS in svobodno državo Reko v soglasju z dispozicijami, ugotovljenimi v Rapallu 12. novembra 1920; c) otvarjati trgovino z Reko; d) tehnično in administrativno organizirati pristaniško službo; e) organizirati funkcijoniranje države Reke na bazi člena 4. rapallske pogodbe. Komisija mora svoje posle dovršiti v roku enega meseca od svojega prvega sestanka. Ta rok se sporazumno lahko podaljša. V slučaju nesoglasja imata obe stranki pravico, da na prijateljski način zahtevata arbitražo v smislu člena 5. rapallske pogodbe. Komisija naj tudi izdela predloge za uvedbo obmejne trgovino na korist Kastva po principih, osvojenih za Zader. Komisija se sestane v Opatiji neposredno po podpisu te pogodbe. III. Obče pogodbe. Čim italijanska vlada izda kompe-tentnim oblastem potrebne naredbe za evakuacijo tretje cone v smislu dispozicij točke 1. te pogodbe, podpišeta vlada kraljevine Italije in vlada kraljevine SHS sledeče konvencije, ki postanejo pravomočne v roku 12 dni po podpisu pogodbe: 1.) Pokrajinski kreditni zavod (dalmatinski v Zadru); 2.) cenitev premične in nepremične pokrajinske lastnine v Dalmaciji; 3.) sistematizacija nasledstvenih interesov pokrajin, okrajev, občin in drugih lokalnih javnopravnih korpo-racij; 4.) razdelitev pokrajinskih in občinskih imetij; o.) razdelitev arhiva Dalmacije; 6.) sistematizacija bank; 7.) zavodi za socijalno zavarovanje; 8.) prometna sredstva. Imenovanje komisije, sestavljene od strokovnjakov obeh držav, ki naj deluje za razvoj prometnih zvez na kopnem in na morju; 9.) nacionalizacija trgovskih društev in podjetij; 10.) fidejkomisi; 11.) aplikacija davkov, da se vklo-nijo dvojne taksacije; 12.) ribolov. Aranžman o izvrševanju ribarstva od strani podanikov ene in druge države v vodah, ki se v tem pogledu smatrajo skupne; 13.) dopolnilne dispozicije glede narodnostnih konvencij; 14.) preliminirane in prehodne dispozicije o izvrševanju profesij in trgovine do zakljuenja trgovinske pogodbe; 15.) Dopolnilne dispozicije o administrativnih naredbah in o proceduri; 16.) Dispozicije o izenačenju dipl>m o učni sposobnosti: 17.) dispozicije o lastninskem pravu; 18.) dispozicije o izvolitvi v upravne svete in o eksploataciji kredita; 19.) rekvizicije; 20.) sekvestri; 21.) Konvencija za preprečenje tihotapstva. IV. Pogodbe ekonomskega in kulturnega značaja. "Vladi obeh strank pristopita brez odlaša-nja k definitivni ugotovitvi in ratifikaciji že zaključenih ekonomskih pogodb in pričneta s pregovori o za-ključenju drugih aranžmanov na osnovi čl. 6. in S. rapallske pogodbe. slovenskega reakcijcnarstva. »Naro-dovci» čutijo svojo onemoglost riasu tudi po tem. da naročniki »Slovenskega Naroda* stalno in rapidno padajo. Tako je tudi prav. Ven z izdajalci ir dezerterji iz demokratskih hiš! Slovansko bososiužie Te dni se je razviia debata o stališču, ki ga zavzema naša vlada glede konkor- data. Vlada zahteva: 1. v vse naše cer- ________________ kve naj se vpelje staroslovensko bogo- ijiV — in vendar tisti, ki to pravijo —i«.„ "i tt Mici ArZmti mi cn irno. ____i...J: L-loriL-alri /vi!fbniain < ril tri glavne jezike (namreč hebrejskega, grškega in latinskega, ta je ustvaril tudi vse druge na hvalo in slavo božjo.* Tako so pisali papeži-tujci o staroslo-venščini. Papež — pravijo — je nezmot- služje, 2. škofi v naši državi naj se imenujejo na predlog vlade. Proti temu se je postavil »Slovenec*, ki imenuje izdajalce one ljudi, ki bi o tem vprašanju ne stali popolnoma na rimskem stališču in poziva vse katolike, da se strnejo okoli svojih škofov v obrambo starih katoliških pravic Vsakemu Slovencu je znano, kako veliko delo sta izvršila sv. brata Ciril in Metod. Papež sam je potrdil slovansko bogoslužje in ko so nemški škoije preganjali, je pisal papež Hadrijan II. (leta S69) Slovanom: »Ako bi kdo izmed učiteljev, ki so k vam poslani, ali kateri iz njih učencev obračal svoja ušesa od resnice in se predrznil vam drugače govoriti ter bi zaničeval bukve kakega jezika, naj bo izobčen in izročen cerkveni sodbi, dokler se ne poboljša; zakaj to so volkovi in ne ovce, ki jih je treba spoznati po njih sadovih... Izobčen naj bo, kdor peha slovenščino iz cerkve in zaničuje slovenske knjige.* In papež Janez VIII. je potrdil ta sklep svojega prednika z besedami: Slovenske črke, ki iih je sestavil Ciril in se v njih poje Bogu dolžna hvala, po pravici odobravamo in ukazujemo, da se v tem jeziku ozna-njujejo nauki in dela Kristusa, Gospoda našega; zakaj sv. pismo nas opominja, ne samo v treh ampak v vseh jezikih Boga hvaliti. Tudi ni to pravi ven ali nauku nasproti, ako se poje maša v slovenskem ieziku.., kajti kdor ie ustva- nima nobenega povoda, da bi vladi, po večini sestavljeni iz OTtodoksovcev, izkazal kako posebno naklonjenost, kajti pred vojno s Srbijo sklenjeni konkor-dat je ostal od strani srbske vlade samo -f Politično društvo JDS za šent-petrski in kolodvorski okraj priredi skupno s političnim društvom za vod-matski okraj v torek, dne 7. novembra ob 8. zvečer zaupni sestanek pri Zupančiču na Ahacl.jevi cesti Poročajo dr. Kramer, dr. Puc in Josip Turk. -f- Zloraba in prevara. Včeraj so zajedničarji razposlali na ljubljanske trgovce in obrtnike vabila na nekak trgovski in obrtniški shod. ki se ima vršiti v pondeljek v Kazini. Seveda ne gre za stanovsko zborovanje, temveč za političen konventikel, na katerem bi hoteli zajedničarji loviti kaline. V drzni špekulaciji na solidarnost trgovskega in obrtniškega stanu v gospodarskih vprašanjih, pravi vabilo, da je obisk zajedničarskega shoda za trgovce in obrtnike obvezen! To je prostaška prevara, ki se vraino pridružuje zahrbtnosti in nepoštenosti zajecLničarskih političnih metod. Vabila so bila povrh razposlana iz pisarne trgovskega g r e m i j a, torej s službenega mesta. To je zloraba, ki ne sme ostati nekaznovana. -f Blaznost dezerterjev. Povsod in vsikdar je veljalo načelo, da se dezerterstvo kaznuje z najhujšo kaznijo. Samo par dezerterjev okoli »Slovenskega Naroda* dopoveduje samemu sebi v pogum, da zasluži dezerterstvo še pohvalo in posebno naklonjenost. Ako bi bil dr. Ravnihar dober in ustvarjajoč politik, pa bi ničesar dru-zega ne zagrešil kot izdajstvo nad svojo stranko — on je dezertiral že drugič — bi bilo to dovolj, da se ga diskvalificira. Naša domača priča, da naše ljudstvo ničesar bolj ne obsoja kot uskoštvo. Dr. Ravnihar zahteva sedaj kot dezerter JDS. da naj postane ž njim vred šo 3200 ljubljanskih demokratov dezerterjev, ki naj =rredo volit NSS samo zato, ker narodni socijalci niso šli skupaj s klerikalci. Ako bi NSS bila poštena, bi ne šla zadnjič s klerikalci in bi se sedaj ne postorila v službo frakarjev. _ _ -f- Zaslužen kompliment. Včerajšnji c Slovenski Narod* svečano izjavlja, da bi se bila NSS združila s klerikalci, ako bi ne bila sklenila pakta z gg drjem. Ravniharjem in drjom. Trillcr-jem. Ta izjava je zaslužen kompliment neznačajnosti narodno-socijalne stranke. Vsak dan čitamo sedaj v »Jugoslaviji!« ogorčene člauke proti klerika-lizmu. Sedaj vč vsakdo, kako resne in Prosveta Ljubljanska rframa. Nedelja, 5.: ob 3. popoldne Jack Stra\v. Izv. — Ob 8. zvečer R. U. R. Izv. Ponedeljek, 6.: Hlapci. C. Torek, 7.: Zaprto. Sreda, 8.: Živi mrtvec. B. Četrtek 9.: Svatba Krečinskega. C Petek, 10.: Hlapci. E. Sobota, 11.: R. U. R. Izv. Nedelja, 12.: ob 3. popoldne Kroiaček-junaček. Izv. — Ob 8. zvečer Svatba Krečinskega. Izv. Ponedeljek, 13.: Svatba Krečinskega. D. Torek, 14.: Zaprto. Ljubljanska opera. Nedelja, 5.: Triptychon. Izv, Ponedeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.: Jenufa. E. Sreda, 8.: Zaprto. Četrtek, 9.: Tajnost. A Petek, 10.; Zaprto. Sobota, 11.: Seviljski brivec. Izv-' Nedelja, 12.: Jenufa. Izv. Ponedeljek, 13.: Zaprto. Torek, 14.: Seviljski brivec. B, * Šentjakobski gledališki oder. Nedelja, 5. novembra: »Mladost*, ljubezenska drama. Sobota, 11.: »Noč na Hmeljniku*, izvirna drama. Nedelja, 12.: »Noč na Hmeljniku*. izvirna drama. * Mariborsko gledališčer Nedelja, 5.: Baron Trenk. Izv. * Repertoar mariborskega gledališča. Danes »Baron Trenk* izven; v torek »Hcffrcannove pripovedke*, premiera, izven. Marijonetno gledališče igra danes orientalsko pravljico v o. dejanjih »Zakleti kalif* in pa burko enodejanko »Preiskušnja*. Predstave se vrše ob 15. in 18. uri. Ljudsko vseučilišče v Celju. Prihodnje predavanje se vrši v pondeljek dne 6. novembra ob 8. uri zvečer. Predava g. nadučitelj Bizjak »o znamenitosti v kraljestvu števil*. Marijonetno gledališče v Mariboru. Prosvetni odsek mariborskega »Sokola* prične danes dne 5. novembra zopet z marijonetnim gledališčem, katero sta že lani s pomočjo Češkega kluba vodila učitelja Lavrenčič in Pire. Predstave bodo po možnosti vsakih 14 dni v maU dvorani Narodnega doma. Danes, ob 15. uri predstava »Obuti maček*. Sinfonični koncert v Ljubljani. Kakor jc buo že objavljeno, priredi »Zveza godbenikov za Slovenijo* svoj L sinfonični koncert v petek dne 10. novembra v veliki dvorani hotela Union. Zanimanje za to prireditev je vsesplošno in vsi toplo pozdravljajo sklep mlade Zveze, katera namerava napeti vse sile, da upelje v Ljubljani stalni abonement za sinf. koncerte. Ta težka naloga bo Zvezi zelo olajšana, ako se bo ljubljanska, glasboljubeča publika živo zanimala za sinf. koncertne prireditve ter Zvezi z rednim obiskom izkazovala naklonjenost in hvaležnost. V podrobnem programu za prvi koncert, kakor tudi v bodočih koncertih, spregovorimo v kratkem. Muzika Dravske divizije priredi kakor v preteklih sezonah tudi letos serijo sinfoničnih koncertov. Prvi koncert bo dne 20. novembra. Z Brahmsovo sinfoni-jo št. 4, e moli. Natančen spored priobčimo pozneje. Glasbena Matica v Mariboru je na obenem zboru v petek izvolila za predsednika bivšega koroškega župnika Ar-nuša, ker je dosedanji predsednik Oskar Dev zaradi preobloženosti odložil predsedstvo. dat je ostal od strani srbske viaae samo • - d Lastni zavezni-na papirju, čeprav je Vatikan pokazal s Pf™,« _%ociiafne 2osr>ode nazna- to so tudi naši klerikalci odklanjajo staroslovensko službo božjo v naši cerkvi in imajo rajše ljudstvu nerazumljivo latinščino. * S kako vnemo jc naša narodna duhovščina slavila leta 1863. tiscčletnico prihoda Cirila in Metoda na Moravo! Kako smo slavili leta 1885. tisočletnico Metodove smrti in zahtevali z biskupom Strossmayerjem na čelu slovansko bogoslužje! Kako smo po prevratu s ponosom čitaii sklep naših škofov, naj se vpelje v naše cerkve slovansko bogoslužje. Ker so škofje na ta sklep pozabili, se je začelo gibanje med nižjo duhovščino, (n. pr. na Hrvatskem), ki je začela organizirati narodno cerkev, kjer naj bi se po češkem vzgledu vpeljal v božjo službo narodni jezik. Ko je nekdo s to mislijo prišel k nam, so rekle pobožne duše, da je »antikrist*. Petkov »Slovenec* piše o tem: »Kar se tiče jezika v katoliškem bogoslužju, je to vprašanje interna stvar katoliške cerkvene organizacije. Nočemo se spuščati v meritorno raziskovanje, kateri jezik bi bil v interesu poglobljenja katoliškega življenja prikladnejši ali mrtva staroslovenščina ali pa mrtva latinščina, toda drugover-nim Srbom in notranje odpadlim katoličanom kličemo: Roke proč od naših internih cerkvenih zadeva To je naše hišno vprašanje, v katero se Srbi in odpadniki nima i o vmešavati. Vatikan tudi 11U ^/U^/it J u, - ' • tem konkordatu širokogrudno liberalnost, kakor jo zgodovina konkordatov ne pozna.* Glede predvojnega konkordata, je treba pripomniti, da je bil sklenjen takorekoč tik pred vojno in ie seveda moral ostati na papirju. V Srbiji so kmalu zavladali gubernatorji apostolskega Veličanstva, ki so katoliške Srbe raje pošiljali na vešala nego k staroslovenski službi božji. »Slovencev* članek samo kaže, da je srce klerikalcev v Rimu ne pa v Jugosl. Namesto da bi se potegnili za pravico staroslovenščine v cerkvi, ki jo je že ld narodno - socijalne gospode nazna_ r.jajo sedaj celemu svetu (kar smo mi že davno vedeli), da bi narodni socijalci z enako vzvišeno ironijo se posme-hovali boju demokratov proti klerikalnemu »bavbavu*, kakor so to delali pri zadnjih volitvah. Reči moramo, da so se našli resnično načelni ljudje. — Kako so se zaračunali. Zajedni-ca je političen nestvor. V Zagrebu je bil na komrresu napravljen načrt za razbitje demokratske stranke ter vlade. Naši ljubljanski zajedničarji, ki so se že od nekdaj radi skrivali za hrbet kakega večjega moža, so trdno računali. da pride z razkolom v demokrat- . ...... — '- -— nall (la pnue £ jaiivui^m » pred tisoč leti sam papež priznal, se po-; si_- 'strany do boja med Davidovičem stavljajo proti svoji državi, ki hoče da \ pribičevičem, v katerem slučaju so se tudi v cerkvi uveljavlja narodni jezik. j ra£unaij da bodo šli z Davidovičem. v«« ti.,11.,1™ cevMia na strani itali- p,crn0'K-atska stranka je ostala enotna in s tem je bil izpodnešen zajcdnici "■lavni posroj obstoja. Drug udarec na zaiednico je prišel, ko se je odločilo, da* vlada ne bo padla. Eden ali drug je menda že računal s tem. da postane veliki župan, kakor je svoj čas zameril. da ni postal mesto gosp. Ivana Hribarja pokrajinski namestnik. Tako je »Zajednica* obvisela med nebom in zemljo in le vprašanje par tednov je še. da bo definitivno izginila s po-zorišča ta pilpogačasta gospoda. Zaupni sestanki, ki jih v potu svojega obraza prirejajo Ljubljančanom v zabavo zajedničarji, so le še Doslediui Dojavi Naši klerikalci so seveda na strani italijanskega šovinista, ki danes sedi na vatikanskem prestolu. Kaj bi rekli n. pr. v Italiji če bi se tam čitala maša v staro-slovenskem jeziku in bi vlada zahtevala latinščino, duhovščina pa bi bila proti temu? Res je, da se stoletne tradicije ne dajo čez noč izpremeniti, res je pa tudi, da se naša javnost sama veliko premalo zanima za to vprašanje in žalostno je, da mlajša naša duhovščina v tem oziru sama ničesar ne stori. Drugod 'e ravno duhovščina, ki skrbi za »narodno cerkev*. »Siovenčev* članek je sramota za nio in za vse Jugoslovane. Duhovnik. Sokolstvo Soko-sko društvo Ljubljana II. priredi na praznik ujedinjenja dne 1. decembra 19-22 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma akademijo. Na sporedu so: telovadni nastop, ritmični plesi, predavanje, pevske in godbene točke. Po končanem sporedu ples. Sokol v Kranju priredi v zimskem času več zanimivih in poučnih predavanj in članskih sestankov. Prvo^ predavanje se vrši v soboto dne 28. novembra ob pol 21. uri v sokolski telovadnici. Predava brat Josip Varaba o ^Delovanju čeških legij na Ruskem za časa svetovne vojne in velike ruske re- VOljSokolski dom v Mariboru. Mariborski Sokol, ki je po prevratu močno na-rastel. nima nobenega lastnega ognjišča. Le v Narodnem domu ima za pisarno na razpolago malo sobico, dočim morajo člani, članice in naraščaj telovaditi po raznih šolah, ki pa so že tako polne, da se Sokol ne more več razvijati. Manjka zlasti letno telovadišče. Iz te krize more rešiti Sokola le velik Sokolski dom. Po prevratu je bilo tozadevno ustanovljenih sicer že več odsekov, vendar pa ni nobeden vršil svoje naloge. V četrtek zvečer se je na iniciativo br. Kranica sestalo več Sokolov, ki so ustanovili za gradnjo Sokoiskega doma lOčlanski odsek s predsednikom, trgovcem Fr. Ma-jerjem in podpredsednikom Milošem Ose tom. Želimo akciji kar najboljši usDeb. Priloga ,,Jutru" št. 263, dne o. novembra 1022. Politični ©dmevL Češkoslovaška ia Jugoslavija Zopet je enkrat vznemirjal ta problem evror>?ko diplomacijo. Nič kaj vedeli niso gospodje po raznih poslaništvih in znnanjih uradih vedno se ponavljajočih pojavov in dokazov brat--!:e vzajemnosti obeh narodov. In to ne ie naši odkriti ali prikriti neprijate-l.ji, ampak tudi mnogi naših prijateljev in zaveznikov. Tudi tem bi bilo ljubše, če bi bila vsaka teh malih držav prisiljena se posebej zatekati k njim po pomoč in podporo, kakor pa da imaio opraviti z blokom, ki se vedno bolj čvrsto zgrinja in je zato vedno bolj samozavesten in samostojen. Zato ni čudno, da so se diplomatski zastopniki pri češki vladi povodom prihoda jugoslovanskega parlamenta v Prago zglasili pri zunanjem ministru dr. Benešu in ga na diskreten način prosili pojasnil, kaj je pravzaprav s to izvanredno manifestacijo. Saj v diplo-r.iatičnih arhivih menda ni primere za to. kar se je zgodilo dne 28. oktobra v Pragi: Češki parlament ima sejo, parlament kot tak, ne morda skupina poslancev, ki se je sestala v zbornični dvorani, kakor l>i se lahko tudi kje drugje, in te seje se udeleže ob boku c ;-kih poslancev poslanci jugoslovanskega parlamenta, jugoslovanski ministri, za predsedniško mizo pa sedi poleg predsednika češkoslovaškega parki ffifnta, markantnega starine Tomaška, predsednik jugoslovanske nar. skupščine dr. Lukinič. Ta izredna manifestacija je pokazala. da Češkoslovaška in Jugoslavija ni>ta več samo zaveznici, ampak pravi posestrimi. združeni na življenje in svnrt, tako da je nemogoče ločiti interese jedne od interesov druge. »Kar je vaše, to je naše; kar je naše to je vaše* — so povdarjali ob raznih prili kah reprezentanti obeh narodov in vsi hsio čutili da to ni fraza, ampak živo dejstvo, ki postaja in mora postati še bolj odločilna smernica v politiki češke in naše države. Gospod Beneš, sam prvovrsten diplomat, je svoje vznemirjene kolege, ki so videli že vstajati strahove pan-slavizma, seveda lepo potolažil. A dogodek vsled tega ni postal nič manj važen. Ne gre zato. kaj si mislijo go-?:;-odje v Parizu. Londonu, Rimu, Berlinu. Budimpešti in še kje, glavno je, da mi vsi čutimo in se zavedamo, da je naš in da je češki življenski interes, smo združeni čim tesnejše. Kako želo se tega zaveda češki narod, se je videlo ves čas bivanja naših poslancev v Pragi in drugod po češkem. «Bodit? kakor doma,*, je bil pozdrav, ko smo 1 topili na obmejni postaji Parkanj-Nana na tla bratske republike. In bilo nam je res, kakor da smo doma, med svojci, med brati: nikjer nismo čutili, :!a smo v drugi državi. Dojem manifestacij češko-jugoslo-vanskega bratstva bi ne mogel biti tako globok, ko bi bil obisk naših parlamentarcev v republiki le sporadičen j ojav. Bil pa je logičen člen v dolgotrajnem razvoju v istem pravcu, bil jo nujen izraz situacije, ki jo je ustvarijo dolgoletno skupno delo pred vojno in zlasti med vojno, bil ob enem zahteva, po javnem izrazu čustvovanja in naziranja obeh narodov. Zato tu.ii ni bil le manifestacija prošlosti in sedanjosti, ampak tudi porok za najlepšo bodočnost obeh bratskih narodov. Govor prezidenta Masaryka Dne 28. oktobra je sprejel, kakor smo že brzojavno poročali, prezident. Masarvk. jugoslovansko odposlanstvo. Po pozdravnih nagovorih predsednika naše narodne skupščine dr. Eda Luki-niča in finančnega ministra dr. Koste Kumanudija, je odgovoril prezident Masarvk nastopno: ^Gospod predsednik, gospodje ministri, poslanci in drugi naši gostje! Zahvaljujem se Vam za prijateljski pozdrav moje osebe. Ne govorim z Vami kot poglavar države, ampak kot prijatelj Vaš in Vašega naroda. Moje življenje je po čudni usodi tesno spojeno z Vašim političnim razvojem. Že kot mlademu poslancu mi je 1. 1891. tedanja mladočeška stranka poverila nalogo, da referiram v delegacijah o Bosni ia Hercegovini. Prepotoval sem takrat in tudi pozneje vse Vaše zemlje, v delegacijah in v parlamentu pa sem ponovno poročal o tem. kar sem videl in opazoval. Vaš narod je mojo delavnost spremlja! hvaležno in prijateljski. Sledili so trije znameniti veleizdajnlški procesi, zagrebški, dunajski in beograjski, kampanja proti Aerenthalu in končno kot posledica te nesrečne AerentbaJove politike svetovna vojna, v kateri se :e zopet pokazalo naše prijateljstvo. V Rimu, Ženevi, Parizu, Londonu. Petrogradu, Moskvi. Kijevu, v Jasvju. Washingtonu in sploh povsod sem bil v najtesnejših stikih z Vašimi voditelji. Delovali smo združeno. V prvem času izgnanstva sem vsled naklonjenosti Vaših zunanjih zastopstev užival dobrote srbskega državljana in živel spočetka s srbskim potnim listom. Gospod predsednik! Prav dob*-! ste se spomnili Dobrudže, kjer smo skupno prelivali kri za našo svobodo. Zasijala nam je zarja svobode, a tako Vi kakor mi moramo krepko čuvati in bdeti za našo svobodo. Vi in mi moramo združiti pokrajine, ki jih je raz-družil stari režim. Pobiti moramo vse predsodke o državotvorni nesposobnosti Slovanov in dokazati, da smo državni in državotvorni narodi. Zahvaljujem se Vam, da ste nas po-setili. Preglejte naše poljedelstvo, preglejte našo industrijo. Prepričajte se. da smo delaven narod. V delu in znanosti je naš spas, je rekel naš narodni voditelj dr. Rieger. To geslo naj velja naši republiki in Vašemu kraljestvu. Bili smo si zvesti in zvesti ostanemo. In zvesti ostanemo vsem našim zaveznikom in prijateljem.« mestu Moskvi samo -13 odstotkov- celokupnega prebivalstva. V ostalih guber-nijah pa je seveda razmerje za komuniste še neugodnejše. Izmed organiziranih komunističnih pristašev ie 33.7 % »uastavljencev* in 29.6 % učečih se, to je takih, ki hodijo v sovjetske šole: 16.4 % jih odpada na administracijo, 2.3 % je vojakov rdeče armade, in za prave delavce preostane le 13.3 %. To se pravi, da je okroglo SO % vseh komunistov v Moskvi sovjetskih uradnikov in sovjetskih učencev. Dalje je zanimivo še sledeče: Le 2.3 (e rdečih vojakov pripada komunistični stranki, pri armadi pa je zaposlenih in uslužbenih v vojaških uradih nič manj kot 22.1 % vseh moskovskih komunistov. Glede izobrazbe je najesti, da ima višjo izobrazbo 5.S % strankinih članov, srednjo izobrazbo 10 % in 51.6 le nižjo izobrazbo. Kar se tiče politične izšolanosli. so poučni podatki, da 89.2 % strankinih članov ni preje nikdar pripadalo nobeni drugi stranki, da pa je ogromna večina, namreč 83.9 %. pristopilo v stranko šele v dobi 1918 do 1920. — V vsej moskovski guberniji je bilo v stranki včlanjenih vsega skupaj le 506 i kmetov. ! Da se mora tako nezdravo razmerje j zrušiti prej ali slej. je jasno, zrušiti Itako, kakor se je zrušil carski režim. | Šele demokratična preuredba more pri-) nesti ravnovesje v rusko politično živ-I Ijenje. Kulturni pregled Naše slovstvo ia Francozi Pariška «La vie de? peuples* objavlja v svoji septemberski številki izpod peresa N. Denikerja članek pod naslovom: »Les tendences actuelles dela lit-terature nationale en Votigoslavie*. Avtor navaja kot stvaritelja nacionalnega iirizma romantika Iliča in hvali njegovo originalnost, njegovo jako osebno in narodno noto. Njegova učenca, Bosanca Dučič in Šantič, sta po svojem stilu morda najboljša jugoslovanska lirika. Poleg teh imenuje avtor kot pomembne lirike Istrijanea Uje-vira in pesnici Danico Markovič in De-sanko Maksimovič. Med verlibristi našteva Korolijo, Baška Petroviča, Krk-leca. Crnjanskega in Slovenca Pavla Golio. Izmed sodobnih naših romanov je Denikin najbolj pohvalil roman »N e -čista krv> Borislava Stankoviča. ki ga imenuje najboljšega pisatelja Jugoslavije sedanjosti. Ugaja mu njegova instinktivna vizionarnost. njegov redki talent in njegovo jako osebno noto. Dalje navaja izmed romanopiscev še Komunisti v Moskvi Mnogo se je že pisalo o tem, kako majhno je število onih ki danes gospodujejo Rusiji. Pripoveduje se, da je Lenjin v dneh, ko se je polastil vlade, izrekel lakonično devizo: »Če je car mogel z dvestotisoč žandarji vladati Rusijo, zakaj ne bi mogel jaz storiti istega?* Če so te besede avtentične, ne vemo; gotovo pa je, da označujejo bistvo današnjega režima. Boljševiki so izdali brošurico, v kateri je za notranjo uporabo sestavljena statistika organizacije komunistične stranke v Moskvi po rezultatih štetja v letu 1922. Njeno vsebino posnema eden izmed ruskih listov izhajajočih v Nemčiji. Glasom ljudskega štetja v letu 1920 je imela moskovska gubernija 2.693.940 mesto Moskva pa 1,027.000 prebivalcev. Navedena brošura navaja, da je imela komunistična stranka 33.907 organiziranih pristašev; v vsi guberniji ji je tedaj pripadalo 1.16 odstotkov, v Izidoro Sekuličevo. ki je napisala mnogo duhovitih estetičnih študij, ter Iva Cipika, pesnika ubogih dalmatinskih vasi. Moderna jugoslovenska literatura, pravi Deniker, ima že tudi svojo «ecole regionali«te», to je skupino pesnikov in književnikov, ki so si stavili nalogo j ovekovečiti navade in običaje v raznih i provincah svoje domovine, med njo i šteje Petroviča, Črnjanskega. med «pi-i satelje vojne* pa šteje Krakova., Krležo in Kašanina. Francosko občinstvo pozna najbolje naše dramatično slovstvo, posebnoVoj-novičeve drame, ki so že pred desetletij našle pot izven naših mej. Dalje poznajo Francozi Momčila Miloše vida, j ki očituje močan vpliv francoske sim-jbolistične šole. Deniker končuje svoj spis z opisovanjem naše literarne kritike in ugotavlja, da jugoslovenska literatura znatno napreduje, da se je oživila zlasti po vojni in ji prerokuje lepo prihodnost. Kakor vidno, pa slovenske književnosti sploh ne pozna. Menda se je v svojem članku oklepal dveh treh hrvatskih in srbskih revij. Socialna politika IV. mednarodna konferenca dela v Ženevi n. Na seji dne 29. oktobra, je plenum konference osvojil rekomandacijo komisije za emigracijo. Po njej priporoča konferenca vsem državam, ki so članice mednarodne organizacije dela, da po mogočnosti vpošiljajo vsake tri mesece statistične podatke o emigraciji, repatriaciji in tranzitnem prometu emigrantov vobče. Priporoča nadalje, da vsaka država dostavlja mednarodnemu birou dela tudi podatke o dobi, spolu, profesiji, narodnosti, dosedanjem prebivališču in cilju emigrantov. Članice organizacije naj se medsebojno sporazumejo glede identične interpretacije pojma emigrant, glede uvedenja identitetnih kart in postopka za zbiranje statističnih podatkov. Poleg tega so bile o izseljeniškem vprašanju sprejete še razne druge resolucije. Zvečer je bila naša delegacija pozvana na večerjo, ki jo je češkoslovaška delegacija priredila v čast proslave četrte obletnice proklamacije češkoslovaške republike. V svojem pozdravnem govoru je prvi delegat češkoslovaške vlade dr. Evgen Steni tolmačil prisotnim gostom občutja radosti, ki na ta dan pre-veiajo ves češkoslovaški narod. Pozdravil je prisotne goste, predvsem vladne delegate naše kraljevine, Ru-munije in Poljske, katerim je dan osvoboditve donesel tudi narodno uje-dinjenje in jim ustvaril mogočnost nacionalnega razvitka. Zahvalil se mu je naš vladni delegat dr. Adolf Čuvaj, ki je izrazil veselje, da mu je dana prilika, da se lahko obenem zahvali tudi za uspešno sporazumno delovanje delegacij maloantantnih držav in Poljske na IV. mednarodni konferenci dela. V svojem nadaljnem govoru se je dotaknil koincidence desetletnice kuma-novske zmage s to proslavo češkoslovaškega naroda in priobčil prisotnim gostom uspeh velikih svečanosti na Kumanovem. Nazdravil je procvitu in poglobitvi prijateljskih zvez ter ustva-renju čim tesnejših odnošajev z mednarodno organizacijo dela. Govorili so še rumunski vladni delegat Komen, poljski socialni ataše g. Sokol ter predsednik konference Lord Burnham, ki je s posebnim vesel .jem konsta tiral aktivnost novih držav Srednje Evrope na oživotvorenju idej mirovnih ugovorov v pogledu mednarodne organizacije dela- Karakteriziral je vrline češkoslovaškega naroda, njegov emi-nenten industrijski razvoj, nato pa je slavil zasluge jugoslov. naroda in ke-rojstvo srbske vojske za udejstvitev nacionalne ideje vseh SHS. Končno je govoril še direktor mednarodnega biroa dela, g. Albert Thomas, ki je s krasnimi besedami spominjal prijateljstva, ki ga že iz Petrograda, od podpisovanja akta o osnavljanju češkoslovaških legij v Franciji, veže z g. prezidentom Masarvkom. Prisotni gostje so z največjim interesom sledili izvajanjem vseh govornikov. 30. oktobra je konferenca zasedala Iv plennmu z dnevnim redom: Reforma 'upravnega odbora mednarodnega bi-1 roa dela. Predno je prešlo k izvolitvi šesterih industrijsko najbolj držav in ostalih članov upravnega od« bora. se je v smislu predložene izpre-1 membe 393. čl. verzaljskega mirovnega ugovora diskutiralo o drugem izveš t ju komisije »a ustavno reformo. Komisij* je predlagala, naj upravni odbor med« narodnega biroa dela tvori 32 oseb, iS sicer: 16 vladnih predstavnikov, 8 predstavnikov poslodavcev in 8 pred* stavnikov delavstva. Od 16 članovi vladnih predstavnikov jih de jure ime« nujejo 6 sledeče države: Nemčija, Ze-dinjene države. Francija, Vel. Britanija. Italija in Japonska. Po dosedanjem stanja odpadeta od 8 poprej vračunanih industrijsko najbolj razvitih držav Belgija in Švica. 0, je. da je razstava internacionalna, če odštejemo pokrajinske slike, ki so ustvarjene v naših krajih. Scene iz kavarn in barov, slike z osebami, ki nosijo masko eks-presionistične manire — za onega, ki ni pod sugestivnim vplivom umetnostnih pisarjev, je to še vedno le manira — nekoliko opolzkih motivov in meštrovičev-sko ali arhaistično stiliziranih kipov: to je zunanji vtis te razstave. Umetniki torej mislijo takole: Kar ustvarjamo, je umetnost' in samo umetnost; ti, narod, pa skušaj to razumeti in približaj se nam! Iz naših del boš pa tudi spoznal, da ni razločka med nami, da je torej Tvoja umetnost le ena, kakor tudi Tvoja duša in Ti sam. Uspeh bi se moral videti v posetu in v nakupih. Poset je sicer prinesel okoli 60.000 kron čistega dobička, nakupi pa so telo pičli, torej objektiven dokaz, da smo še daleč od pravega skupnega dela med umetniki in občinstvom za ustvarjanje skupne kulture. Ne obtožujem nikogar, vendar pa mi bo vsakdo priznal, da bi umetnost, ki je narodu bližja, morala plesti močnejše vezi med gledalci in umetniki. Med slikarji je najmočnejši brezdvom-no Milivoj Uzelac. Ekspresionist _ je — včasih zelo hud — ne dvomim, da, celo prepričan, a glej ga spaka: ko ima por-tretna naročila, postane krotek in tam vidiš krasno Dotezo njegove geniialne roke. Tam spoznaš njega, četudi sam tega gotovo ne bi priznal. In ko se od teh slik obrneš do njegovih drugače sijajno in z lahkoto komponiraDih skupin, ker dela brez obzira na publiko, a ne brez obzirov na diktat svoje stroje, tam se moraš že siliti, če hočeš spoznati njegovo individualnost. Skrita je ped plar ščem vse nivelujoče manire. Prav tako Marjan Trepše. Tudi on je jak talent, močne koncepcije. Dela v velikih formatih z lahkoto, ki jo daje samo veliko znanje. Pri njem občuduješ oso-bito obraze in roke in si nehote želiš, da bi ustvarjal na zidu in ne na platnu. Pri fresku bi namreč njegova malobarv-nost — tudi lastnost, ki jo imajo vsi njegovi ožji kolegi — budila vtis tehnične potrebe. Tretji v tem krogu je V. Gecan, ki slika tudi v stereotipnem barvnem in form-nem kanonu ekspresionistov. Tudi zelo močen talent, ki zasluži kot umetnik vse priznanje. V »Ženskem aktu* se kaže vsa moč njegove sposobnosti. S tem. kar je bilo do sedaj povedano, pa nočem nikakor omalovaževati umetniškega stremljenja teh slikarjev. Obžalujem le, da uporabljajo často sredstva, ki po mojem mnenju niso umetniška. Kot neumetniška smatram namreč ona sredstva, ki budijo v gledalcu vtis, da bi jih mogel posnemati, četudi ne takoj, vsaj po kratki vaji. Kjer torej odpada vse, kar tvori po stari tradiciji »večne internacionalen t. j. umetnosti znanje (beseda I umetnost izvira iz umeti enako znati) ' anatomiie, proporcij, draperije, perspek-itive itd., tam ostanein ra. slikari« samo sredstva, ki jih more uporabljati tudi neumetnik. Ne očitajte mi, da ne omenjam umetniškega poleta, fantazije, ideje i. p.! To niso sredstva, to je že bistvo. A to bistvo umetnosti ne more priti do izraza brez umetniških sredstev. Tako stoji ta zadeva. Beograjčan Dušan Jankovič je drugega kova. Njemu je glavna dekorativna stran, ki jo je pogodil posebno v svojih dveh lepih blejskih motivih. Boljši je kot risar, n^go kot slikar. Toaislav Krizman je razstavil le eno sliko, ki ni v barvah tako harmonična, kakor smo pri njem vajeni. Tudi je ku-Iisni učinek nekoliko pretiran. Kot grafik — razstavil je nekaj naslovnih stran; — je kakor vedno na višini. Za njim naj imenujem takoj Anko Krizmcnif. Nomen est omen. V svojih delih je tudi mali Krizman. Od nje pn-čakujem še mnogo. Kmar Palavičinl je razstavil iste stili-zirane glave, ki jih je imel v Beogradu. Nova zvezda je Franjo Cota, mlad kipar iz praške šole. Obeta postati zelo dober. Razočara pa to pot nekoliko e svojim »Merkurjem* Ivan Kerdič, ki smo ga cenili kot enega napjubeznivejših hrvatskih kiparjev. Prostor ne dopušča, da bi imenoval še ostale. Zunanja uredba razstave je pomanjkljiva, Stene kažejo sledove prejšnjih razstav in so deloma le površno pokrite r ovojnim papirjem. Na reprezentativna razstavah bi morala vladati v tem pogledu vefiia pozornost. —nt— predaji vozovnega naklada vrniti garancijo le proti vrnitvi tega potrdila. Da se odpravijo vsaka nesoglasja, je želeti, da bi tudi one stranke, kojih bivališče je od nakladalne postaje oddaljeno, vpisovale naročila v vozovno naročilnico osebno. Dobave Dobava bele jelševine. Uprava nišnice v Kamniku razpisuje na 14. t. m. ob 10. uri dopoldne v svoji pisarni v Kamniku ofertalno licitacijo glede dobave 3400 kubičnih metrov bele jelševine za izdelavo smodniškega oglja. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Dobava moke. Dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldne se bodo sklenile v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani direktne pogodbe za dobavo 120.000 kg krušne pšenične moke za garnizije Ljubljana, Maribor in Celje. Predmetni oglas je v' trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Drobne vesti = Dinar kot računska enota. Uprava državnih monopolov je odredila, da se ponudbe in računi, ki niso izstavljeni v dinarjih, ne bodo vpoštevali, oziroma, da dobave ne bodo dovoljene in računi ne izplačani. Težkoče naših tvornic sladkorja. Osiješka tvornica sladkorja je morala ustaviti izdelavo sirovega sladkorja, ker je zaradi trajnega deževja dovoz pese nemogoč. = Topilnica svinca in srebra v Litiju Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo Slavenski banki v Zagrebu, da ustanovi delniško družbo z imenom »Topilnica svinca in srebra ter kemična industrija d. d.» s sedežem v Litiji. Družba se ustanavlja zaradi prevzema obstoječe topilnice svinca in srebra v Litiji z vsemi industrijskimi in pomožnimi napravami. Nadalje namerava družba izdelovati in predelovati kemijske proizvode vseh vrst Osnovna delniška glavnica znaša 4 milijone kron ter je razdeljena na 10.000 delnic po 400 kron. = Plačanje vozarine z devlzo. Iz Beograda poročajo: Finančno ministrstvo je dovolilo pooblaščenim zavodom, ki vrše zagotovljenje izvozne valute, da nabavijo izvoznikom brez posebnega odobrenja odbora potrebne devize za plačanje vozarine z obveznostjo, da bodo opravdali uporabo deviz za vozarino obenem z opravdanjem zagotovljenja valute. Deviza za vozarino se ne sme uporabiti za druge svrhe. = Prost uvoz voska. Iz Beograda poročajo, da je finančno ministrstvo dovolilo Uvoz voska v našo državo brez carine, ali pod pogojem, da se ta vosek pri nas predela. = Carinski dohodki pri glavnih carinarnicah so znašali v drugi dekadi oktobra 1922 41,743.656 Din. Skupna vsota od 1. januarja do dne 21. oktobra 1922 znaša 334,737.075 Din. = Brzovlak Celovec—Jesenice—Trst se s 6. t. m. ukine. Brzovlak Munchen— Jesenice—Trst in obratno ostane kot doslej. = Bolgarsko-češkoslovaška trgovinska zbornica se je osnovala v Sofiji v svrho zbližanja trgovinskih odnošajev med Bolgarsko in Češkoslovaško. = Primanjkljaj v madžarskem držav nem proračunu. Po izjavi madžarskega finančnega ministra znaša primanjkljaj v državnem proračunu v prvih 4 mesecih tekočega proračunskega leta. 5.2 milijarde madžarskih kron. = Padanje nemške marke in zlato posojilo. Iz Berlina poročajo: Naglo padanje marke zelo vznemirja finančne kroge. Padec je bil zlasti velik na londonski borzi, kjer je nazadovanju marke sledil tudi francoski frank. — Tuji valutni strokovnjaki, ki so dospeli na povabilo nemške vlade v Berlin, so izjavili, da more Nemčiji pomagati samo inozemsko zlato posojilo. Izgleda, da še obstoji možnost za sestavo konzorcija, ki bi nabavil to posojilo. «= Depresija na francoskem vinskem tržišču: Iz Pariza poročajo: V krogih francoskih vinogradnikov in vinotržcev vlada v zadnjem času veliko razburjenje saj so francoska vina izgubila do 80 odstotkov svojih predvojnih kupcev. Vzrok temu je v prvi vrsti prepoved točenja alkoholnih pijač v Ameriki, razen tega pa je francoska vinska trgovina v dobi vojne izgubila tudi južnoameriška tržišča. Ravno tako sta Nemčija in Rusija zaprti za francoska vina. Razen tega pa ubijajo vinarstvo tudi visoki davki in naraščajoči produkcijski stroški. •ta.e). 20 Bucdl Oi». S-—, natfh MdllSnph 8 &•••<« 1 Oia. — TrgortU •flto«', «opl»o»»n)», «•> premičnin« <(s SO be»«jl S Din. Makih n«daljn|!h S be.ad) 2 01». — Plaia •• ««pr«|. (Lah*, tuj » —— iiumkoh.) N« rpraian]a aa »dgo»ar)» ta, aka (a fpraian|a prllptana «nam*a n odgovor. — Osebje trg. podjetja, verzirano v vseh pisarniških poslih, želi vsled slabili razmer preme uiti službo. Na razp lago so tudi skladiščniki in sluja. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod »Osobje 22». 3800 Šofer -avtomehanik tudi strojnik, išče mesto, gre tadi izven Ljubljaue. Ponudbe pod cAvtomehauik* na upravo «Jutra». 3802 Išče se kandidat ali pa konoipijeat za notar jat na deželi. Plača po dogovoru. Vstop takoj. Več pove uprava »Jutra«. 3720 Splitskega cementa ečjo množino se lahko takoj odda. Vprašanja pri Anončni družbi Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. Umivalnik, temen marmor, se poceni proda. Dr. B., Dalmatinova ulica 2/11. 3796 Aoetlliaski aparat z 13 luči, malo rabljen, kompletni, se ugodno proda. Plačilo tudi na obroke. Peter Strel, trgovec t Mokronoga. 3784 Velik štedilnik, nov, se proda za 5000 kron na Dunajski ce3ti r baraki nasproti artilerijske vojašnice. Naprodaj imam nekaj krasnih eno-vprežnih vozičkov po jako ugodni ceni. Anton Petkov-šek, Logatec. 3758 Hlorsko travo nndi vsako množino Sever & Komp., Ljubljana. Wolfova ulica št. 12. Prazna sobioa, posebni vhod, za eno osebo, Sv. Jakob, se t" ko j odda. Ponadbe pod »I. G.» na upravo »Jutra«. 3790 Gradac v Belikrajini, prodam vsled bolezni. Natančnejša pojasnila daje Radotf Milek. poštnoležeče Gradac v Beli krajini. 3795 IE !R-J E vsak čas po najniSHh cenah pri E, ?iLJDA izvoz divjačine in perutnine Cakovec, Medjimurje (j«9osi«iia) Brzojavi: Vajda Č&koveo. " Telefon štev. 59. 94/1 Sobo 3794 proti nagradi išče privatni uradnik. Cenj. ponudbe pod »Sam c» na upravo «Jutra». Poroden par 3774 brez otrok išče stanovanje z dvema sobama in pritikli-nami. Nagrada 5000 kron. Cenj. ponudbe pod »Mirna 6tranka» na upravo »Jutra». Lepo posestvo in hiša z gostilniško koncesijo na Dolenjskem pri farni cerkvi blizu premogokopa se proda. Posestva je 20 oralov, vse skupaj v lepi legi. Cena ugodna. Naslov pove uprava »Jutra*. 3772 Kono. prometna pisarna „UNIVE2,Za.L" v Maribora, 3671 Aleksandrova cesta 28 proda: 3786 veleposestvo, 85 oralov, eno uro od Maribora, eno najlepših posestev v mariborski okolici; lesno industrijsko podjetje t Mariboru z parno žago; gozdno veleposestvo, 260 oralov, 30.000 m* lesa za posekati, I z lastno parno žago in ve-1 likim kompleksom poslopij, eno uro od kolodvora ali od reke Drave oddaljeno; lepa vinogradna posestva; tri graščine; nad sto hiš in vil v Mariboru, deloma s prostim stanovanjem; trgovske hiše v Mariboru, Celja, Ljubljani in Gracu; dva hotela v Mariboru, ter ; veliko večjih in manj ih kmetskih posestev v okolici Maribora- Ugodne prilike, primerne cene. „UNZVESZAX." kono. prometna pisarna za nakup ln prodaja zemljišč Maribor, Aleksandrova oesta 28. Mlin na močni stalni vodi, poleg pet oralov n iv ter dva orala hrastovega gozda, leži deset minut od železniške postaje Voziček kot Igrača za male deklice, se kupi. Ponudbe pod «V dobrem stanju* na Anonč. družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. 3806 Sposobnega strojnika »1|S5S potrebuje Valjevska pivovarna, d. d. v Valjevu. Biti mora vešč obratovanja z lokomobili sistema Wolf in Lanc kakor tudi z hladilnimi kompresorji. Pogoji najboljši, mesto stalno. Službo je nastopiti s 1. decembrom 1.1. Obrniti se je pismeno z dokumenti in navedbo pogojev na naslov: 3804 Valjevska Pivara d. d., Valjevo. Gradbeno podjetje | In Popolnoma nov pianino znamke „Fer- ster" se po ugodni ceni proda. Prodajo se tudi popolnoma nove sa- j Ionske obleke (smoking). lakasti čevlji, dežni plašč in cilinder. Naslov pove: Protokoliranl anončni in reklamni zavod ,,Apolo" B. Oole-blowaki & Co., Ljubljana, Stari trg št. 19/IL 3789 I Ljubljana, Bohoričeva ul. 20. g | se priporoča za vsa v to | 1 stroko spadajoča dela. | « 31 m & zimsko perilo, čevlje za doma, različno modno in galanterijsko blago, velika izbira, zmerne cene 40Wk pri 3785 Jakobu Lahu, Maribor, Glasni trg 2. Sontorist in kontorisiinja oba zmožna slovenščine in nemščine ter stenografije, se iščeta za elektrotehnično podjetje. — Ponudbe na poštni pre-3791 dal 3, Celje. v mestu se takoj oddajo. Ponudb!: pod ..Odstop" na oprano lista. Suhe gsbe in Humno kupuje 3670 3?ysp S Homp., Ljubljana Woltova ulica 12. prodam s,m > GOREČ. LJUBLJANA ^venski* plBSlfflPSta fo IfflV- Cv.fl delnica SS ; se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. (Vollgater) Žage ter stroje za obdelavo lesa vseh vrst najnovejše 90/1 konstrukcije dobavlja takoj po najugodnejših cenah iz jugoslovanskega skladišča SULWERKE Leipzig-Kleinzschocher Dlskaustrasse 68. Zastopstvo WELKERWERKE Wien, XIII.. BreitensserstraBe Nr. 56. m Ljubljana Mestni trg 15 izdslGvafsIj dežnikov Na drobno! Na debelo! Zaloga sprehajalnih palic. 59 Popravila točno in solidno I za dame. gospode in deco, oprema za novorojenčke po najnižjih cenah v pri ft. Sinfeovsc naši. K. SOSS ^ LJubljana, Mestni trg 19. Vam prenovi in strokovno shrani preko zime B ob malenkostni pristojbini tvrdka „. - i Ljucsjana, re Zimska sezija! ^ „ Velike množine zimskega blaga ravnokar došle. 84/IV , priznano prvovrstno, kamniško, živo, 8. 1 E. Stioberne Ljubljana Mestni trg 10 v popravljenem dobrem stanju razpošilja, dokler traja zaloga. Istotam se kupujejo stekleni baloni. J. Angušttn, Ljubljana, Jerneja oesta št. 231. 8»/I Iilubljsna, Sasposvsfsba c. W. Ori^in-al Schapirograph THE REK G0if Ljubljane Pozor! Pozor! Pravi ,Goiser*-šev3Ji, eevijš za smuši ter lovski čevSJS vseh vrst ss izdelujejo v znani solidni čevljarski delavnici 75 \r sra • Ljubljani, Turjaški trg (Breg) 1. Istotam se izdelujejo tudi vse vrste drugih obuval, od najpreprostejše do najfinejše izdelave. Cene solidne! Postrežba točna) v Ljubljani javlja, da bo poeenši z dnem 1. novembra 1922. obrestovala pri vseh svojih podružnicah v Jugoslaviji stare in nove vloge na knjižice s čistimi 5% obresti. kakor jelene, srne, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah B- VAJDA izvoz divjačine in perutnine Cakovec, Medjimurje. Brzojavi: Vajda Cakovec. Interurban telefon št. 59. 3735 neugašeno, več vagonov, za takojšnjo dobavo, po zmernih cenah nudi 1. Humar in komp. Kamnik, poštni predal 7. 3782 Banaško seno prešano v balah oddaja vsako množino, tudi izpod vagona po najnižji oeni dokler zaloga traja 3756 Mijsitf družba za Slovenijo Ljubljana, Turjaški trg ž. Priporoča se Ivan Magdič krojač 3692 Ljubljana, Gledališka ulica št. 2. BLUZE spodnja krila, predpasniki, stezniki P" H. Sink^vis »asi. K. SQiS ^ Ljubljana, Mestni trg 19. 3799 Vloge na tekočem računu se bodo obrestovale po dogovoru najugodneje, posebno pa vezane vloge proti eno-, tri- ali šestmesečni odpovedi. UNITED-AMERIKAN-LINES-INC prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: Hamburoa, Southamptona in Cherbourga v New-York, Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja Simon Eraetec, zastopnik za Slovenijo, X,jabljana. Kolodvorska ulica 26, šah Naslednjo briljantno partijo je igral naš šahovski prvak dr. Vidmar leta 1909. v velikem mednarodnem turnirju v Petrogradu. Njegov nasprotnik dr. Bern-stein je eden največjih ruskih šahovskih mojstrov. Španska partija. Beli: Bernstein. — Cmi: M. Vidmar. 1. e2 — e4 e7 — e5 2. Sgl — f3 Sb8 — c6 3. Lfl — b5 a7 - - a6 4, Lb5 — a4 Sg8 — f6 5. 0 — 0 Lf8 — e7 6. Tfl — el b7 - - bo 7. La4 — b3 d7 - - d6 8. c2 — c3 LcS — g4 9. a? — a4 1 Sc6 — ao 10. Lb3 — c2 e7 - - c5 11. a4 — b5: a6 - - b5 : 12. d2 — d4 Sa5 — c6 5 13. Tal — a8: Dd8 — aS: 14. d4 — d5 Sc6 — a7 15. Sbl — d2 0 — 0 16. Sd2 — fl Sa7 — e8 17. h2 — h3 Lg4 — d7 18. g2 — g4 Kg8 — h8 19. Sfl - gS g? - - g6 20. Lel — h6 3 Tf8 - d8 21. Sf3 — g5 Ld7 — e8 22. Ddl — f3« Sc8 — b6 23. Kgl — h2 Td8 — d7 24. Tel — gl Sf6 - g8 Beli odneha. Beli je uporabil časa 1 uro 48 minut, črni 1 uro 58 minut. Opombe: 1 To nikakor ne more biti dobro. Beli izgubi važen tempo. Raje naj bi bil z 9. h23 prepodil nadležnega Lg4 in na 9. ... L ho nadaljeval s Sbl — d2 — fl ter g24 z močnim napadom na kraljevo krilo. * Še močnejše je bilo morda 12. ... ed4: 13, cd:, Sac6 14. Tla8:, Da8: 15. Le3, 0 — 0 in črni stoji dosti dobro. 8 Napad na kraljevo krilo prične beli z nezadostnimi sredstvi. Potrebne bi tile še nekatere predpriprave, da se najprej bele figure spravijo na ugodna mesta, in sicer nekako tako:le: Kg2, Thl, Sfgl in potem event še Sge2 in f24. 4 Beli hoče preprečiti grozeči Sf6 — g8, na kar bi sedaj sledilo Df3 — f7:. * S tem reši beli za trenutek svojega Lh6, pade pa v naravnost diabolično zamišljeno past. Dama nima nobenega izhoda. ' Tu naj bi bil beli vsaj poizkusil 27. Sgh5, na kar gh5: ne bi šlo zaradi 28. gh5: z grožnjo Sf7+. Črni bi bil seveda odgovoril 27. ... Sbd7, kar dobi damo; a beli ima vendarle v svojih figurah in kmetih toliko obrambnih sredstev, da bi se še nekaj časa ustavljal premoči sovražne dame. Situacija je zelo zamotana in vredna, da se temeljito prouči. -o- sta bila brez obleta in Položaj po 24. potezi črnega: mrmatm "iiiii ~mA~m M si* LŠJm^ssa« a 9. (Beli: Kh2, Df3, Sg5; kmeti: b2, c3, Črni: Kh8, DaS, Sg8; kmeti: b5, c5, 25. Df3 — f7 : 6 26. Df7 — f8 27. Sg5 — e6 6 28. DfS — e7 : S9. g4 — g5 30. Sg3 — f5 31. g5 — f6 : 32. Tgl — g7 33. Se6 — g5 34. Te7 — f7 : 35. Sg5 — f7 -f • 36. Sf4 — h6-f 37. Sh6 — f5 : Tgl, Lc2, Lh6, Sg3, d5, e4, f2, g4, h3. Td7, Le8, Le7, Sb6, d6. e5, f7, g6, h7.) Le7 — f6 Td7 — e7 Sb6 — d7 Sg8 - e7: Se7 — g8 g6 — fo : SgS — h6: Le8 — 11 Sd7 — f6: Sh6 — f7 : Kh8 — g8 Kg8 — f8 Da8 — a2 Obrtna hranilnica in posojilnica v Kranju (Krojaški odsek) se priporoča za naročila na usnjate obleke za moške (suknjiči, hlače, čepice) ter damske jope. 3718 Cene zmerne, delo solidno! ■pni—milili« IT tmn-TH----------- --------------------------------r^Ttn j® -NafstareiSa Spedicfjsfca tvrcSha v Sloveniii —• LjubSIana Jesenice Podjetje ss prevažanje blagi južne železnice. Brzovoznl in tovorni nabiralni g promet iz Avstrije in t Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. 9 Skladišče a posebnimi saprtiiai kabinami za pohištvo. | r Internrban telefon 60. e ll^^aaMMMinMPTOgiviMmn^gTBgiBiTOggigtg^fe"- -JJilt 0 Brzojavi: B&nzlnger. a® sedaj teg-a ni treba, ker se dobe vsakovrstne obleke za gospode, dame in otroke v trgovini tmm* n ^FDNATOVIČ Ljubljana, Mestni tpg 5-6 PFilošnost 37G' cenega nakupa zajamčeno čisto volnenega ševjota, pripravnega za moške obleke, damske kostume in plašče. Izredna cena meter po K 450'— Veletrgovina JL C« Mayer, Ljubljana, Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) razpisuje za šolsko leto 1922./23. sledeče ustanove: 1. Dr. Franja Rapoca za visokošolce, devet mest po K 600'—. 2. Lastne, in sicer za Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru in za Državno obrtno šolo v Ljubljani po eno mesto po K 2090"—. Pravico do ustanov pod 1. imajo visokošolci slovenske narodnosti iz mariborskega in šoštanj-skega okraja, pri drugih pa se bo oziralo na prosilce iz mariborskega okraja. Prošnje z domovnico, zadnjim šolskim izpri-čevalom in ubožnim listom se naj vlože do 10. novembra 1922. pri Posojilnici v Mariboru. 3730 Ravnateljstvo. Vi 1 1 1 SjaSB!nEEHESESSasasaaaSffi®BSSBE«SEBBffiBHffiBBB s e ■ s a s a a B S a a es ce e B H Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. ž. y Ljubljani. fabilo k subskripciii. Izvršuje sklep izrednega občnega zbora delničarjev z dne 29. septembra 1922. in na podlagi odobrenja Ministrstva trgovine in industrije, objavljenega po njega oddelku v Ljubljani z razpisom z dne 26. avgusta 1922., št. 5546/22, je sklenil upravni svet na svoji seji dne 29. septembra 1922., da zviša delniško glavnico od Kj 40,000.000-— na Kj 50,000.000-— z izdajo tornadom 15*000 delnic š Ki 400—- nem. pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Kj 600 — te 1 quel, plačljivih ob subskripciji, v razmerju na šest starih ena nova. 2. Novim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Kj 300— tel quel, plačljivih ob subskripciji. 3. Subskripcija traja od 1. do 15. novembra 1922. in so določena kot subskrip-cijska mesta: Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice, Jadranska banka a, d., Beograd, in njene podružnice, ter Hrvatska podružnica V/iener Bank-Vereina, Zagreb. 4. Dodelitev delnic se izvrši kar najhitreje. Obvestilo o dodelitvi se čimprej zamenja za definitivne delnice. Za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najkasneje do 15. decembra 1922. 5. Azijski dobiček pri izdaji novih delnic se dodeli po odbitku stroškov in pristojbin rezervnim fondom podjetja. 3604 6. Nove delnice so opremljene s kuponom za leto 1928. 7. Uspeh gornje subskripcije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu. V Ljubljani, dne 29. septembra 1922. Upravni svet. Ponujam Ia polnomastni luknjičasti na pol ©mertdolslsi sir kilogram po 35 dinarjev v hlebih, po približno 30 kilogramov kakor tudi tovorne kose po pOVZetjU. 3645 Centralna mlekarna Popovac (Baranja). B R a a a a a a e s B a B B B 04**0 - stift?**!***^ - rt o rf * na deio. Uspeh ni izostal, sarajevska skupščina »Udruženja jugoslov učiteljstva* je že dokazala, da se hrvatsko učiteljstvo ne da voditi od brez--est nih političnih agitatorjev, a skupščina »Tedinst.a*, ki se je vršila v peu-k v Zagrebu, j? dokumentirala to dejstvo še v *eč;,em ibsegu. Skupščini, katere so je ur!« 'e5io 138 učiteljev in ue telfc iz Zagreba in clclice je predsedovii i. Ivan Vereš, ki ie koj v začotku izdal parol,'.. »Kdor je proti naroduer.u jed;u-stvu, ni:n.-. u esta med nami!* Skupščina je izja .. T'iedsednika sprejela z viharnim odobravanjem in razpravljala nato o stanovskih zadevah hrvatskega učiteljstva. To zborovanje učiteljstva je zo-' pet jasen dokaz, da bo naše učiteljstvo v polni meri izpolnilo vse one nade, ki se stavijo vanj. * Izprememba voznega reda na progi Jesenice- Ivianjska-gora. Pričenši z 8. novembrom 1922 izostane na progi Jese-r.ice-Kranjska gora vlak, ki odhaja iz Jesenic ob 10.35 ter bo vozil namesto □jega vlak z odhodom iz Jesenic ob 9. uri 35 min. in prihodom v Kranjsko goro ob 10.33. V nasprotni smeri izostane viak ki odhaja iz Kranjsko gore ob 16.08 in bo vozil namesto njega vlak z odhodom iz Kranjske gore ob 17.01 in prihodom na Jesenice ob 17.54. S tem bo vzpostavljena ugodnejša zveza z ljubljanskim jutranjim in večernim vlakom. * Restavracija «Union» ostane danes z ozirom na koncert moravskih učiteljic do polnoči odprta. * Spalni vozovi Vpeljal se je zopet direktni spalni voz Ljubljana.Beograd pri brzovlaku, ki odhaja ob 16.10 uri iz Ljubljane v Beograd, kar je za potujoče občinstvo zelo važno, ker mu ni treba sedaj v Zagrebu presest-i. Mnogo je pripomoglo k temu obratno ravnateljstvo južne železnice v LjubljanL V pisarni VVagons Lits na Dunajski cesti 31 je predprodaja železniških voznih listkov za tu- in inozemstvo ter se dobe vsa pojasnila brezplačno. * Ogrevanje potniških vagonov. Kakor nam poročajo iz Beograda, se bodo odslej vagoni vseh osebnih in mešanih vlakov ogrevali s paro, ker so cevi za napeljavo pare že instaliraue v vseh potniških vagonih. * Z zagrebške univerze. Na vseh fakultetah zagrebške univerze so se pričela te dni redna predavanja, ker je določeni rok za inskripcijo že potekel. Število slušateljev se je v tekočem študijskem letu nekoliko zmanjšalo, kar pa je pač posledica nepovoljnih gmotnih razmer. Največ slušateljev se je vpisalo na visoki šoli za trgovino in promet. * Izpravešalna komisija za ljudske in meščanske šole v Mariboru. Pokrajinska uprava za Slovenijo je imenovala za triletno poslovno dobo, to je od šolskega leta 1922/23 do konca šolskega leta 1924/25, novo izpraševalno komisijo za usposoblienostne preizkušnja na ljudskih in na meščanskih šolah na učiteljiščih v Mariboru. Člani te komisije so: ravnatelj Franc Voglar, glavni učitelji Ivan Vreže, Alfonz Vales, Anton Gvaiz, dr. Ljudevit Pivko, Ivan Vesenjak, dr. Rudolf Perhavc-, glasbeni učitelj Hinko Druzovič, telovadni učitelj Adolf Schaup ter glavni učitelji Miro Šijanec, Ivan Vrščaj in Anton Kovačič — vsi na državnem moškem učiteljišču v Mariboru; nadalje okrajni šolski nadzornik Matija Lichtenwallner, mestni šolski nadzornik Franc Fink. glavni učitelj Dragotin Pribil, glasbeni učitelj Ivan Sprachmann, gimnazijalni profesorji Janko Leskovšek Josip Ribarič, dr. Adolf Pečovnik in Ivan Mravljak ter realčni profesor dr. Janko Kotnik. Predsednik komisije je učiteliiščni ravnatelj Matiia Pire. pod- predsednik pa Franc Voglar, Ivan Vreže in Alfonz Vales. • Graditev ljudskih šoL Da se podpre mnoge siromašne občine, ki ne morejo same graditi in popravljati osnovnih šol, je ministrstvo prosvete zahtevalo od finančnega ministrstva šest milijonov Din kredita od ameriškega posojila. * Tržne cene v Mariboru dne 1. novembra 1922. Govedina: I. vrste 56 Din, H. vrste 14 Din, m. vrste 12 do 13 Din. Teletina: I. vrste 17.50 Din. H. vrsto 16 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 20 do 25 Din. 1 kg masti 34 Din; 1 kg amerikanske masti 28.50 Din. Konjsko meso: I. vrste 5 Din, II. vrste 4 do 4.50 Din. Divjačina: 1 komad zajca 50 do 55 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave I. 52 Din, II. 42 Din, 1 kg sladkorja v kristalu 15.50 Din, v kockah 18.50 Din. Žito: 1 kg pšenice 4 Din. 1 kg koruze 4.50 Din. 1 kg rži 3.50 4 Din. Mlevski izdelki • Provokacije vojvodinskih Nemcev. Te dni se je odigral v Novem Sadu sledeči dogodek: Poštni nameščenci so zaplenili velik zavoj, poln pangermanskih plakatov, ki so bili poslani na naslov vojvodinskega »Kulturbunda* in njegove novosadske knjigarne. Plakati so bili določeni za vršite v velenemške propagande med vojvodinskimi Nemci. Nemci sicer trdijo, da ti plakati niso bili namenjeni za propagando, ampak le za okrasitev kmetskih domov. Vsi plakati pa so bili obrobljeni z nemško cesarsko za. stavo. * Nalezljive bolezni v naši državi. Iz podatkov ministrstva za narodno zdravje doznavamo, da jc bilo meseca avgusta v naši državi od nalezljivih bolezni 482 slučajev trebušnega tifusa, umrlo je 43 IJanlT. Pomen te ugodnosti le velik. IV. Plačarina. Plačarina se po čl. 155 str. 3 finančnega zakona za 1922/1923 ukinja. Odprava pomenja bistveno olajšanje davčnega bremena zasebnih nameščencev. V. Davščina na tantijeme. Osebe, nameščene s službeno pogodbo proti stalni plači kot vodilni direktorji delniških družb in komanditnih delniških družb so bili do konca leta 1922 glede prejemkov, ki so jih dobivali od družbe kot upravni svetniki itd. zavezani plačarini. Vsled odprave plačarine določa ČL 154 odst. 3 finančnega zakona, da so ti prejemki zavezani brez ozira na službeno razmerje prejemnikov davščini na tantijeme. VI. Invalidski davek, a) Po čl. 85 finančnega zakona za leto 1920/1921 se invalidski davek ni pobiral od onih hra- oseb; 30 slučajev črnih koz, 12 oseb je j ^ katerih , 1 kg koruze 4.50 ! "mrio; 878 slucaj^gr^lO-smnn^ , > znaša]e več nego 20 Din, 1 kg ječmena 1212 slučajev skrlat,ce 292 smrtnik 49 fina„EM zakonu za let0 1922/ siki: 1 kg pšenične slučajev davice. 21 smrtnih 87 slučajev odstavek) je meja osepn.c, 7 smrtnih, 76 slučajev- influen- M V M m Din b) ce, 5416 slučajev egiptovske očesne bo- » finančnega zakona je pobira- lezni (trahom), 1 smrten ter 5167 sluca- JJ ^ ^ ^ ome_ jev malarije. na dav2ne predpise do konca leta * Ostro streljanje v Klečah. Kakor > odnosno za čas do 31. juliia 1923. nam poroča vojaška oblast, se bo dne i • - -10. in 11. novembra vršilo pri Klečah ostro vojaško 6treljanje, vsled česar se prebivalstvo svari, da v omenjenih dneh ne pohaja na polje. Cela okolica bo vojaško zastražena pšenične moke »0» 6 Din, »1* 5.75 Din. Krma: 1 q sladkega sena 225 Din, 1 q ovsene slame 150 Din. Kurivo: 1 kub. meter trdih drv 175 Din, 1 kub. meter mehkih drv 140 Din. * Pobijanje draginje v Mariboru. Končno so vendar-le tudi v Mariboru začeli pobijati draginjo. Tamkajšnji policijski komisariat je pozval zadrugo gostilničar jev in kavarnar je v. naj nemudoma zniža cene jestvin ter drngih gostilniških in kavarniških dobrin sorazmerno s cenami moke, kave, sladkorja itd., ki so v zadnjem času parile za 30 odst. Enak poziv je izšel tudi za peke, ki so cene kruhu sicer znižali za 4 krone pri kilogramu, žemlie p?- so ostale pri stari ceni. Moka je medtem padla najmanj za 10 kron pri kilogramu. Tudi mesarji niso pozabljeni. Vkljub padanju cen živini so ostale cene mesu neizpremenjene. Vsi, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, se ovadijo državnemu pravdništvu, ki bo postopalo v zmislu zakona za pobijanje draginje. Kiša, kisa... Kaj takega že dolgo ne pomnijo najstarejši ljubljanski volilci. Sinoči proti mraku je začelo liti in je lilo nevtrudno, neprekosljivo. Po ulicah povodenj, do gležnjev so brozgali zapozneli pasanti, niti enega dobrovoljčka ni bilo med njimi Kaj takega v soboto zvečer! In veter, mrzel, p-ivzdigljiv, brez obziren... Porušil je v franže tri dam-ske dežnike. Skoda tembolj občutna, ker niso bili zavarovani * Avstrija izganja potepuhe. Vsa znamenja kažejo, da se bo Avstrija počasi pričela otresati raznih jugoslovanskih »beguncev*, ki jih je po prevratu sprejemala s takim veseljem in toliko škodoželjnostjo. Avstrijske oblasti so namreč uvidele, da nas to popolnoma nič ne boli in da »begunci* vrhutega še izrabljajo gostoljubje Avstrije. Tako se v Mariboru sedaj množijo transporti jugoslovanskih državljanov, ki nam jih pošilja Avstrija odgonskim potom. Predvčerajšnjem je bilo n. pr. oddanih v Mariboru 10 takih delomržnežev, med njimi dve ženski. Vsi so bili takoj odposlani naprej v njihove domovinske občine. * «Zora» jugoslovanska zavarovalna d. d. Pod tem imenom se je osnovala v Mariboru nova zavarovalnica z izključno slovenskim kapitalom, katero našim cenjenim čitateljem najtopleje priporočamo. Obenem opozarjamo na današnji oglas. * Iz ruskega vojnega ujetništva se je vrnilo včeraj 37 jugoslovanskih vojnih ujetnikov in ostanejo nekaj dni v ka. ranteni v mariborski vojaški bolnici. Nekateri so pripeljali s seboj tudi ženo in otroke. * Kje je to? Razni nemškutarski graj-zlarji po deželi se še do danes niso mogli privaditi, da nemščina ni več triumf in da naše vasi nimajo več nemških imen In tako še lahko danes dobiš iz bogve kakega kota Slovenije naznanilo, da je n. pr. Johann Schauer, Gemisehtvraren-handlung in Tschermoschnitz. Ni dovolj, da so ti ljudje pred in med vojno terorizirali naše ljudstvo, bi najbrž to še danes radi. Mi pa ne damo več pačiti svojih imen. Komur ni za nas in naša imena, naj gre, odkoder je prinesel svoj »punkelc*. Ta vrsta ljudi je obogatela od naših žuljev, v zahvalo pa zdaj pačijo srvoja in naša imena, govore le nemško 6 svojo deco in za nove razmere in državo sploh nimajo drugega kot pomilovalen nasmehljaj in skomizanje z ra. meni. Nemškutarjenja in pačenja lastnih slovenskih imen mora biti enkrat konec. Dolžnost našega časopisja in naših inte-ligentov je, da brez usmiljenja razkrinkajo take izrastke in ljudstvo očistijo narodnih peg. * Pojasnilo o naročenih in plačanih kartah. Ravnateljstvo ptujske realne gimnazije nam poroča: Vsled razpisa predsedništva deželne vlade za Slovenijo z dne 16. novembra 1920 št. 12.350 je ravnateljstvo naročilo 340 kart za profesorje in dijake dne 2. decembra 1920 tei obenem nakazalo znesek 2100 K na predsedništvo deželne vlade. Dne 5. maja 1921 je ravnateljstvo prosilo, naj sc karte dopošljejo do konca šolskega leta Dne 21. septembra 1921 prniročens '•loga na predsedništvo pokrajinske up,ave v Ljubljani, dne 23. mirca l'.i2? na g. pokrajinskega namestnika ministra H-iba^ja istotako priporočeno. N i nobena teh vlog ravnateljstvo ni dobiio odgovora. Ker <"i'jr>ki povprašujejo po kar-tnh in k. r cdha:am iz Ptuja, zato smatra n za svojo dolžnost, da ob v a it i m stat še 'n dijak", o-SUtju te zadeve, da r.9 bodo krivili sorja, ki je zbiral denar za karte ali ia mene. — Fr.-n V ajda dosedanji ravnatelj državne rail-ie erim-naziio v Ptuiu. VII. Davek na poslovni promet. S čl. i 116 finančnega zakona za leto 1922/1923 ! se popolnoma izpreminja čl. 11. zakona I o davku na poslovni promet. Izpremenje-! ni člen v bistvu le poostruje pravilnik o — ----------------I , davku, da so upravičeni zahtevati * Umor v Zagrebu Kakor so list. ze , ^ °a™*vljenega Dromcta s pristan- roč^ je umonl k,ojaškr pomočnik , ^ om" ^g p^ ^ ^^ Hans Schrott dne 20. oktobra v Zagrebu , Kdor n£ ugodi pozi. dva otroka krojača. Stipetica ter rine- , predstojnika dav&lega oblastva, iz-sel svojemu delodajalcu raznega blaga F - ...... v vrednosti 60.000 K. 290 kosov srebrnega in 2 kosa zlatega denarja. Morilca je dunajska policija že aretirala. Poizvedbe celjske policije pa so dognale, da je ropar Schrott prodajal na uršulinskem sejmu dne 21. oktobra v Celju ukradeno robo pri raznih celjskih krojačih ter se izdal za agenta z Dunaja. Nadalje se je zadržaval od 21. do 25. oktobra v Polj-čanah v gostilni »Mohorič*, kjer je odnesel natakarici izposojeni dežnik. Tudi je dal neki ženski 800 K denarja. Ukradeno blago je vsled marljive intervencije celjske policije zaseženo, roparja pa izročijo svojčas zagrebškemu sodišču. * Opeharjena napadalca. V okolici Loža sta nedavno dva neznana moška napadla Ceno Stritof ter zahtevala, da jima izroči svoj denar. Zenica se je ko-rajžno odrezala, da nima denarja ter pristavila: Dajta ga vidva meni, ker ga nič nimam! Napadalca sta sicer ženici prevrnila žep, a ker nista našla ničesar, sta odšla dalje. Z zadovoljstvom je žena pripovedovala, da je imela pri sebi 400 kron, ki pa- so bile zašite v obleki, česar rokomavha nista opazila-. * Drobne vesti Posestniku Josipu Lupši v Veračah so doslej neznani zli-kovci iz zakljenjenega stanovanja v gotovini odnesli 20.000 kron. — Ljubljanska policija je aretirala Ivana Omahna, ki je tvrdki L C. Maver pokradel za 100 tisoč kron mamifakturnega blaga. Oma-hen je bil pri tvrdki uslužben kot hlapec 4 Ujet defravdant. Blagajnik na državnem kolodvoru v Trstu Rihard Oe-sterreicher je nedavno oplenil železniško blagajno za pol milijona lir ter potem izginil brez sledu. Predvčerajšnjem je po licija defravdanta izsledila v stanova, nju njegovega prijatelja Dollerja v Trstu kjer se je skrival več dni. Našli so pri njem samo še 66.000 lir. Ostalega denarja nima več: pravi, da ga je na begu vro-el od sebe. Razen Oesterreicherja bo dali pod ključ tudi Dollerja in nje-grovo ženo. gubi pravico pritožbe proti odločbi davčnega odbora, s katero ta sam oceni višino opravljenega prometa. Davčni zavezanci so dolžni hraniti knjigo opravljenega predmeta dve leti po izplačilu davka za vsako posamezno dobo, plačilo pa se smatra za pravilno izvršeno, ako se davčnemu zavezancu v 1. letu po plačilu ne prijavijo pomisleki glede pravilnosti prijave ali vodstva knjig. * V nedeljo, dne 5. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer se vrši v dvorani hotela Union koncert pevskega zbora moravskih učiteljic iz Brna pod vodstvom prof. Ferdinanda Vacha. Izvajajo sledeči program: 1.) Smetana: Trije ženski zbori: Zaton solnca, Priletele lastavice, Moja zvezda. — 2.) Foerster: Devica, Vijolica. — 3.) Dvorak: Moravski dvospevi s spremljevanjem klavirja: Ujeta, V dobrem smo se sešli, Malo slavikovsko polje, Prstan. — 4.) Janaček: Volčja sled, Belveder na Hradžanih. — 5.) Suk: Ciklus ženskih zborov: Vile, Pastir in pa-stirica, Spomin, Zelja po ženitvi, Za Sit-nico. — 6.) Rupeldt-Vach-Černik: Slovaške narodne pesmi: Globok jarček, Imam ljubega, Zalujka, Terice. - - Na klavirju spremlja prof. Tučkova. Sedeži po 18, 15, 12, 10, 8 in 6 Din, stojišča 3 in 2 Din so v predprodaji v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici 8/1. * Naše občinstvo opozarjamo, da so vstopnice za koncert pevskega zbora Moravskih učiteljic iz Brna v predprodaji tudi danes dopoldne od 10. do 12. in zvečer pri blagajni od 7. ure dalje. * Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 12. novembra ob desetih dopoldne v seminarju za slovansko filolo-gijo na ljubljanski univerzi. * J. n. a. d. »Jadran». Na VI. rednem občnem zboru, dne 31. oktobra je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Kolar Ivan cand. phii, podpredsednik Premrou Vladimir stud. med., I. tajnik Kregar Jože stud. med., II. tajnik Zavodnik Mirko stud. teh., blagajnik Bobula Viktor stud. teh., I. knjižničar Bizjak Zvonimir stud. phil., II. knjižničar Jaklič Boris stud. phii, čitalničar Bratuša Kari stud. teh., gospodar Kolar Stane stud. med., arhivar Buljevič Nedeljko stud. teh.; revizorji; Gračner Jože, iur., Kalan Pavle cand. phii., Janko Omahen teh. * Odbor kluba kolesarjev in motocik-listov «Ilirija» v Ljubljani vabi vse člane na sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek dne 6. t. m. zvečer ob 8. uri v zad- Hs* 152 št 1) nii sobi restavracije pri »Slonu*. Zara- II Hišna "najmarina. 1.) 5 odst. hišna I di važnosti sestanka udeležba obvezna. najmarina. ki se je pobirala od poslopij, Zdravo! obdavčenih po zakonu z dne 28. decembra 1911 drž. zak. št. 242 je ukinjena (čl. 164). 2.) Globa zapretena posestnikom, ki na uradni poziv ne vlože napovedi o hišni najemnini, se zvišuje od 20 K na izmero do 100 Din (čl. 152 zadnji odstavek). , . . III. Dohodnina. 1.) Davčni minimum, to je znesek, s katerim se prične dolžnost plačevati dohodnino, je tudi za le ©drssiba v fin* zakona ga isto 1322-23 Finančni zakon za leto 1922/23 vsebuje poleg proračunskih določb v glavnem določila začasnih zakonov o proračunskih dvanajstinah za leto 1921 in 1922, uvaja pa poleg tega tudi nove davčno-pravne odredbe, ki se tičejo sledečih davkov: /. Zemljarina. Enotni državni pribitek, določen v začasnem zakonu z dne 27. junija 1921 na 120 odst. je zvišan na 150 Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani. Knjigovodja-3793 bilančnik nost plačevati donocuimo, ie iuui to 1922 izjemoma določen na 10.000 K. Posedaj uslužben le v večjih indu-Ta minimum pa nc velja za službene pr«- stri-gkih podjetjih, išče službe. Cenjene ponudbe pod „Agi!en" na upravništvo. SO v SO v uzueniu ----- ----------------B _ v, je očividno le tiskovna pomota ker , jjlačujem nf^hftlfn iffl7Q more določilo tega č^a uporabljati ■ OBIHOlS MOŠ VeČ. lino le v zvezi s čl. 139. nn. zahona. y iemke zasebnih nameščencev, ki se oo-dačiio po določilih čl. 139. Citacija člena 115 št. 3, ki obravs-a obdačenje službenih prejemkov zasebnih nameščencev se edino — - ----- - Po čl. 139 so oproščene davka tudi dra-giniske doklade zasebnih nameščencev, kolikor ne presegajo pri enakih družinskih razmerah draginjskih doklad državnih nameščencev. Splošnega merila se za obdavčenje službenih prejemkov zasebnih nameščencev ne more postaviti, ker se ravna odmerna postava po številu družinskih članov in draginjskem raz- i jgge meblovano mesečno sobo redu, po katerem dobivalo oziroma bi za takoj ali za 15. november. Na-dobivali državni nameščenci v dotičnem :emnjna postranska stvar. Ponudbe kraju draginjske doklade. Zaradi točne J Lekarnar' na anončno družbo informacije Je dobro obrniti se napn-|H^ Company, Ljubljana, Kon-stojno davčno okrajno oblastvo. (QIa- A • +11 xL„ o »a-,, varstva, davčna administracija v Ljub-' er-ssnj trs stev. o- 3803 kot neka druga tvrdka. Kupujem tudi vs8 druge kože od divjačine. D. 55c5.rsi"5rič 3622 trg. kož divjačine, Ljubljana, Sv. Florijana ul. E!Soliden gospod Glava Čisto temno je bilo v sobi... vsi za-Storji zadrhnjeni... nobene lučice z ulice... in popolna tišina. Moj prijatelj, jaz in tujec smo se držali za roke, krčevito, drgetajoči. Strašna groza je bila nad nami... v nas... hi tu... je prišla skozi temo k nam bela, suha svetlikajoča se roka ter ie začela po mizi, za katero smo sedeli, s pripravljenim svinčnikom pisati. Nismo videli, kar je pisala roka, toda čutili smo v sebi... obenem ... kakor bi z ognjenimi črkami stalo pred našimi očmi... Bila je povest te roke in človeka, čegar Je nekdaj bila, povest, ki jo je v globoki temi polnoči bela, svetlikajoča roka čeč-kala na papir. ... — Ko sem stopala po stopnicah, pokritih z rdečim suknom, navzgor, tedaj mi je postalo vendar nekam čudno pri srcu. V mojih prsih je nekaj nihalo sem ter tja... veliko nihalo. Robovi na plošči nihala pa so bili ostri kakor britev, in kadar je nihalo zadelo moje prsi, sem občutila ostro bolest... in dušilo me je, da bi bila rada glasno hropela. Toda zobe sem stisnila, da mi ni ušel noben glas, ter sem krčila svoje na hrbtu zvezane pesti, da je izpod nohtov brizgala kri. Zdaj sem zgoraj. — Vse je v najlepšem redu; samo name so še čakali. — Mirno sem pustila, da so mi obrili vrat, in prosila, naj mi dovolijo, govoriti po-slednjič narodu. Dovolili so... Ko se okrenem in se ozrem po brezkončni množici, ki se je glava ob glavi tod gnetla in postajala, ko zagledam vse te bedaste, tope, poživinjene, deloma filistrsko zvedave, deloma poželjive obraze, to množico ljudi, to podesettisočerjeno roganie na človeško ime — tedaj mi je postala .vsa reč tako smešna, da sem se morala glasno zasmejati. Toda tu sem videla, kako se uradni obrazi mojih rabljev strogo gubančijo... prokleta predrznost je, da smatram položaj za tako malo tragičen... dobrih rrudi nočetn dražiti ie huje in začnem urno svoj nagovor: »Državljani,® pravim, «državljani, se-dajle umrem za vas in za svobodo. Napačno ste sodili o meni, obsodili ste me na smrt... toda ljubim vas. In v dokaz moje ljubezni čujte mojo oporoko. Vse, kar imam, naj bo vaše. Tu...» In okrenem se s hrbtom k njim ter napravim gesto, ki je niso mogli razumeti napačno... Vsenaokoli ogorčeno tuljenje. Urno položim in z olajšalnim vzdihom svojo glavo v krog... sikajoče cvrčanje... začutila sem, da me je v vratu ledeno zapeklo ... in moia glava je padla v koš. Potem mi je bilo, kakor bi bila glavo vtaknila pod vodo in so mi ušesa polna vode. Temno in zmedeno je prodiral šum ln hrup zunanjega sveta do mene, po sencih pa mi ie brnelo in zvenelo. Po vsem prerezu svojega vratu sem unči a občutek, kakor bi se ondi izparival eter v velikih množicah. Vem, da leži moja glava v košu iz vrbičja in da leži moje truplo zgoraj na odru, in vendar še ne čutim popolne ločitve; čutim, da je moje truplo, rahlo cepetaie, omahnilo na levo, da moie na hrbtu zvezane, skrčene pesti še nalahno drgetajo in se stiskajo še huje. Čutim tudi, kako mi dere kri iz odsekanega vratu in kako postajajo z odtekajočo krvjo gibi vedno slabotnejši in tudi moj občutek za truplo zmerom slabši in temnejši, dokler mi ni pod vratnim odrezom temneje in temneje ... Izgubila sem svoje telo. V popolni temi od vratu navzdol začutim naenkrat rdeče pege. Rdeče pe.se so kakor ognji v črnih viharnih nočeh. Raztekajo se in se razprostirajo kakor oljnate kaplje po mirili vodni gladini. Kadar pa se robovi rdečih peg dotaknejo, začutim v vekah oči lahne električne udarce, in moji lasje se naježe. In zdaj začno rdeče pege plesati, hitreje, vedno hitreje... neštevilo gorečih ognjenih koles, tekoče razbeljene solnčne plošče... divjajo, mrgole, da se vlečejo za njimi dolgi ognjeni jezikt, In da moram zaml-žati. Ali rdeče pege in rdeča kolesa čutim še vedno v sebi... med zobmi mi je polno, kakor bi mi silili v vse špranje suha steklena zrna. Končno obledč plamene plošče, njih besno vrtenje postane počasneje... druga za drugo ugaša in od mojega odrezanega vratu navzdol mi postane drugič temno. Temno za vselej. Sladka utrujenost me objema, apatija, oči so težke. Ne odpiram jih več in vidim vendarle vse. Kakor bi bile moje veke iz stekla in prozorne. Vse vidim kakor skozi mlečnato bel zastor. po katerem se vejajo nežne, bledo rdeče žiie, toda vidim jasneje in večje nego takrat, ko sem še imela svoje telo. Moj jezik je otrpnil in leži težko in leno kakor glina v duplini ust. Ali moj vonj se je tisočkrat poostril; stvari ns vidim samo, nego jih tudi du-ham, vsako drugače z njenim posebnim, njej lastnim vonjem. V košu iz vrbičja leže pod sekiro giljotine razen moje glave še tri druge glave, dve moški in ena ženska. Na rdeče nalič-kanih licih ženske glave lepita še dva lepotna obliža, v napudranih. visoko nafri-ziranih laseh tiči zlata pušica, v ušesih sta dva lična demanina uhana. Glavi obeh moških ležita z obrazom navzdol v luži napol posušene krvi; poševno preko ene lobanje se vleče star, slabo zaceljcn obru-nek, lasje drugega so že sivi in redki. Ženska glava je zatisnila oči in se ne makne. Toda vem, da me opazuje skozi zaprte veke ... Tako ležimo nekaj ur. Opazujem, kako se solnčni žarki na stojalu giljotine dvigajo višje in višje. Zvečeri se, in začenja me zebsti. Moj nos je čisto trd in mrzel, in na vratnem prerezu mi postaja neprijetno mraz. Hipoma divje rjovenje, ki prihaja bližje, čisto blizu. Nenadoma čutim, kako je močna pest surovo zgrabila mojo glavo za lase in jo vleče iz koša. Potem čutim, kako se zadira tuj, poostren predmet v moj vrat — ost sulice. Tolpa pijanih sans-culcttov in meger se je polotila naših glav. V rokah silnega, kakor preklja dolgega človeka z rdečim, zabuhlim obrazom omahuje sulica z mojo glavo na vrhuncu sulice visoko nad vso divje razburjeno, tulečo in kričečo množico. Cel klopčič moških in ženskih se je začel ruvati za razdelitev plena v laseh in uhljin napudrane ženske glave. Valjajo se besno po tleh — boj z rokami in nogami, z zobmi ni nohtovi. Zdaj je boj končan. Med psovanjem in kričanjem se razprše, in vsakogar, ki odnaša del plena, obdaja truma nevoščljivih sodrugov... Glava leži na tleh, skažena, umazana, s sledovi pesti posuta, ušesa raztrgana od nasilnega trganja, s katerim so ji vzeli uhane, skrbna frizura razmršena, napudrane kite temno blondnih las v prahu ceste. Ena nosnica jej je z nekim ostrim rezilom razparana, na čelu se jej vidi od-tlsk pete čevlja. Veke so napol odprte, j ugasle, osteklele oči buljijo predse. Končno se začne množica pomikati dalje. Štiri glave tiče na dolgih drogih. Zlasti proti glavi sivolasega moža se obrača jeza ljudstva. Mož je moral biti prav posebno osovražen. Ne poznam ga. Pljujejo nanjo in jo ometavajo z blatom. Zdaj jo je zadela pest blata močno na uho... kaj je to? se li ni zganila? narahlo, neopazno, Is zame vidno, jedva z eno mišico? -- Znočilo se jc. Naše glave so nataknili drugo poleg druge na železne droge ograje neke palače. Ne poznam te palače. Pariz je velik. Po dvorišču leže oboroženi msščar je okoli velikega ognja ... Pocestne popevke, dovtipi, rjovenje, krohotanie. Vonj pečene jagnetine prihaja do mene. Ogenj razširja voni dragocenega rožnega lesa. Divje tolpe so zvlekle vse pohištvo z gradu na dvorišče in sežigajo knmad za komadom. Zdaj prihaja nežna, elegantno zakrivljena zofa na vrsto... toda pomiš-ljajo se... zofe ne vržejo na ogenj. Mlada ženska močnih potez s spredaj odpeto košuljo, ki kaže polne, trde forme prsi, govori z živahnim zamahovanjem rok k možem. Mar lih hoče pregovorit!, naj njej pre-puste dragoceni komad? Ali Jo je obšla želja, čutiti se vojvodinjo? Možje se še vedno pomišljajo. Ženska pokazuje na ograjo, kjer tiče na ostrinah naše glave, in nato zopet na zofo. Možje se obotavljajo — končno jih žen-ska pahne vstran, potegne oboroženo; sabljo iz nožnice, poklekne in za^pe 3 močnimi rokami in s pomočjo rezila ia zofinega okvirja potezati majhne, emaili-rane žeblje. Z njimi je napeto in pribito težko svileno blago na les. Možje jej zdaj pomagajo. Tedaj pokaže ženska zopet na naša glave. Eden izmed mož se bliža obota%'lja-jočih se korakov ograji. Išče. Zdaj leze po železnih drogeh kvišku in sname oskrunjeno, razmrcvarjeno žensko glavo. Groza spreletava moža, toda ravna kakor pod pritiskom. Zdi se, da ukazuje ic obvladuje mlada ženska tam ob ognju, ženska v rdečem krilu in s spredaj odpeto košuljo s svojimi poželjivimi očmi vse moške okoli sebe. Z okorno roko prinaša mož glavo za lase k ognju. Z divjim krikom naslade sprejme ženska mrtvo glavo. Zasuče jo in zamahne z njo dvakrat, trikrat preko visoko plame-nečega ognja. Potem počepne in vzame glavo v naročje. Kakor božajoče jo pogladi parkrat po licih ... okoli nje v krogu so sedli moški ... Zdaj je vzela v eno roko majhen, emajliran žebelj, v drugo pa kladivo, in s kratkimi udarci je zabila žebelj prav do glavice v lobanjo. In zopet par udarcev s kiaaivom, in zopet je izginil žebelj v gostih ženskih laseh. Obenem tiho prepeva. Prepeva eno tistih strašnih, nasladnih, čudovitih, starinsko čarobnih narodnih pesmi. Krvave pošasti okoli nje sede tiho in od groze bledi ter strme plaho iz temnih očesnih duplin vanjo. In ona zabija, zabija žebelj za žebljem v glavo ter prepeva po taktu kladiva svojo staro, čudovito čarobno pesem. (Konec prih.) Dobi se v vseh boljših trgovinah za kože ter na veliko pri BERSGN-EAVCUK, d. d. Zagreb, Wilsonov trg 7. ^TAMPinp JANT.ČERNEm LJUBLJANA § Ne zamudite ugodne prilike, oglejte si cene! " Prodajam po znatno znižanih cenah vse vrste manufakturnega blaga, dokler traja zaloga Ljubljana YII., Ssška. ■BI Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn Boaeadorfer, Czapka, Shrbar, Holzl, Sobvvelghofer, Original Stingl Itd. Tudi na obroke. JERICA OBAD, roj. DOLENC, SS: [ANJSKE klobase z garant, samo svinjskega mesa izdeluje in razpošilja v vsaki množini stara renomirana tvrdka M. Urbas, Ljubljana, Slomškova nI. 13 3767 poieg mestne elektrarne. tpPj; mi Največji davki 29 katere olacate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nakupnjote, izgubite 'enarin imate poleg t>ega večkrat še sitnosti. Poizkusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H. Sattner (Imetnik Honrl JTaire) v Ljubljani št. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, špecijalne zuamlie »IKO« ia lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilu - in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila in vso drugo zlatnino m srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroje, steklorezec, doze za tobak, svalčice in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki: H. SUTTNER (imetnik Henri FSaire) v Ljubljani št. 6. Ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu je pripravljalnemu konzorciju za ustanovitev zavarovalne d. d. v Mariboru z odlokom z dne 10. oktobra 1922, VI št. 4435, dovolilo, da prične s pripravljalnimi deli za ustanovitev zavarovalne d. d. s sedežem v Mariboru. To novo podjetje se bode nazivalo insatlanticiue Francoska linija. " Najkrajša in najudobnejša vožnja v Ameriko. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slavenska banka, d. d. u Zagreto. Vozne listke in tozadevna ' P pojasnila za to proga daje IVAN KRAKER, zastopnik, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41. : A iczevi romani v novi izdaji so začeli izhajati pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prvi roman, ki že izhaja v snopičih po 4 pole in prinaša tudi ilustracije, je znameniti zgodovinski roman „Z ogijem in meceni", katerega dve slovenski izdaji sta bili že davno razprodani. Vsak snopič velja Din 7'50. Do sedaj so izšli trije snopiči. Naročniki naj pošiljajo naročnino in naj se priglašajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova nI. 54. 3787 zavarovalnica d. »i. v Mariboru. I. Izvleček iz statuta: § 12. Trajanje te družbe časovno ni omejeno. _ _ . § 2 Namen družbe je prevzemanje direktnih ter indirektnih zavarovanj proti ognju m direktnih ter indirektnih življenskih zavarovanj v območju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. § 3. Delniška glavnica se določa na 2,500.000 Din in sestoji iz 10.000 komadov na ime se glasečih delnic po 250 Din nominalne vrednosti. _ . § 4 Prevzemna cena vsake delnice znaša 300 Din in mora vsak delničar takoj ob sub-skripciji vplačati a) 50% nominalne vrednosti delnic in b) diferenco med nominalno ter prevzemno ceno, ki znaša 50 Din pri vsaki delnici. Z ažijskim prebitkom se krijejo v prvi vrsti izdatki združeni z osnovanjem družbe, ostanek pa se dodeli sp^snem" rezervnemu fondu. §5 Za ostalih 50% nom. vred. delnic pa podpiše in izroči vsak delničar menice v prid družbe. § 15. Prvi upravni svet, ki obstoji iz petih članov in dveh namestnikov, volijo koncesijo-narji in znaša poslovna doba prvega upravnega sveta pet let. ___ § 18. Po preteku poslovne dobe prvega upravnega sveta izvov glavna skupsema delničarjev novi upravni svet, sestoječ iz 5 članov in dveh namestnikov, tudi za dobo 5 let; § 27. Ko so emitirane delnice že podpisane, skličejo koncesijonarji ustanovno skupščino potom objave v treh v Ljubljani, Zagrebu ter Beogradu izhajajočih uradnih listih. § 28. Ustanovna skupščina je sklepčna, ako je najmanj toliko delničarjev navzočih, da predstavljajo njihove delnice vsaj tri desetinke delniške glavnice. § 30. Ustanovni skupščini je pridržano: a) sklepanje ustanovitvi družbe ter o statutu, o statutu seveda le v okviru oblastno odobrene oblike; b) volitev nadzorstvenega sveta, cj konstatacija, da ie statutarično predoisani del delniška glavnice v gotovini že plačan. Ustanovna skupščina sklepa o ustanovitvi družbe in o statuta s tako večino glasov, ki predstavljajo najmanj četrtino vseh podpisateljev delnic ter vseh delnic, ki se emitirajo. V' vseh drugih slučajih sklepa ustanovna skupščina z absolutno večino glasov. _ § 4. Dodelitev delnic izvrši prvi upravni svet kar najhitreje; za nedodeljene aeinice se vplačani denar vrne najpozneje tekom 14 dni po ustanovni skupščini. II. Podpisovanje delnic začne 5. novembra 1922. in se konča 11. decembra IVZZ. III Javni subskriociji izročene delnice se bodo podpisovale pri: Kreditnem društvu mestne hranilnice v Mariboru; Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah; Trgovski banki (poprej Slovenski eskomptni banki) v Ljubljani in njenih podružnicah ter Posojilnici v Mariboru. V MARIBORU, dne 3. novembra 1922. Pripravljalni konzorciji snujoče se zavarovalne d. d. ..ZORA" v Marfroru, Aleksandrova cesta štev. 12, pisarna dr. Karela Slokarja, odvetnika v Mariboru. [i o I