OSILNISKA DOLINA ^f v??-' V>'' • •• • Številka 6, maj 1996 Za stotnijo ljudi Civilno gibanje za Osilniško dolino deluje že tretje leto. Ustanovili smo ga kot pomoč pri razvoju krajem v zgornjekolpski dolini. Vanj so vključeni ljudje, ki žvijo v dolini in mnogi drugi, ki so že pred leti in desetletji zapustili domači kraj. Tudi taki so med nami, ki niso z dolino v nikakršni zvezi, temveč so jiti pritegnile naravne lepote krajev ob Kolpi in ljudje, ki žive tu. Vsi si prizadevamo, da bi se skoraj pozabljena pokrajina izvila iz pozabe. Maloštevilnim entuzijastom izpred treti let so se, spodbujeni z doseženimi rezultati, priključili novi. Sedaj nas je že za celo stotnijo. Veseli smo vsakega novega člana. Posebno nas radosti, da se nam je pridružil pred kratkim prvi iz one strani meje. Radi bi imeli še več članov z drugega brega Kolpe, saj v preteklosti reka ni nikoli delila ljudi na te in one in veseli bi bili, če bi bilo tako tudi v pritiodnje tako. Tisti, ki smo v civilnem gibanju, pa ne živimo v dolini, ne želimo namesto prebivalcev ot}Čine upravljati občinskih zadev ali odločati o usodi doline in s tem njenih prebivalcev. To je naloga vseh tam živečih. Želimo le po svojih močeh pomagati, da bodo občani to res lahko storili. Osilniška dolina je bila vsa leta po drugi svetovni vojni zapostavljena. Ne le, da je bila det zaprte kočevske občine, v petdesetih letih so skoraj izginile vse dejavnosti, ki jih kraj potrebuje za svoj obstoj. V zadnjih petih letih je k poslabšanju položaja prispevala tudi novonastala meja. Rešitev iz nastalega položaja predstavlja v prvi vrsti ustanovitev samostojne občine, ki bo lahko po svojih potrebah odločala o razvoju kraja. Izboljšanje stanja seveda ni mogoče čez noč. Tako kot je bilo potrebno petdeset let, da je kraj izgubil več kot polovico prebivalcev in še marsikaj drugega, bo potrebno desetletje ali tudi več. da bomo vsi skupaj "porušeno" obnovili. Potrebno bo več strpnosti in dobre volje, pa tudi razumnega odločanja pri vseh, da bomo v Civilnem gibanju in v občini dosegli tisto, kar si vsi želi: razvoj kraja. Največji problem, ki pesti občino, je pomanjkanje strokovnjakov. Brez potrebnega znanja danes ni mogoče opraviti nobene stvari. Tisti, ki sodelujejo pri vodenju občine, to dobro vedo. Dolina danes premore le malo ljudi, ki so obiskovali višje Šole. Zato bo tudi zaradi tega potrebno nekaj strpnosti, da bodo otroci, ki sedaj sede v šoljskih klopeh, pridobili potrebno znanje in pomagali pri razvoju kraja. Z dobro voljo, zaupanjem in medsebojnim razumevanjem pa bomo do tedaj rešili marsikakšen problem. Zunaj doline živi še marsikateri Osilničan, ki ni vključen v naše gibanje. Vabimo vse, ki imate radi to našo lepo pokrajino, da nam se priključite. Pridružite se nam na praznovanju občinskega praznika, na proslavi za Petruvo ali na plesu, ki ga načrtujemo za jesen. Dobrodošel bo vsak. Druženje s prijatelji in znanci iz mladosti je lahko prav prijetno, pa četudi samo za kratek klepet. Članstvo v Civilnem gibanju je neobvezno in brezplačno. K. Š. OSILNICA • Foto: Ajda Trobentar - Žagar Razgibana dejavnost Civilnega gibanj 3. marca smo se člani civilnega gibanja za Osilniško dolino zbrali V osnovni šoli v Osilnici na letni skupščini. Jože Ožura, tajnik gibanja, je prebral poročilo o delu v preteklem letu. gibanja. Takrat bomo v tako V jeseni 1993 smo sc zbrali kot iniciativni odbor za ustanovitev našega nismo pričakovali, da kratkem času toliko dosegli. Cilji, ki smo si jih zadali, so pritegnili ljudi in že na ustanovnem sestanku nas jc bilo 43, danes pa sc bližamo stotici. Mnogi Osilničani, ki žive po vsej Sloveniji, sc včlanjujejo v naše gibanje. Radi berejo naše glasilo, saj so navezani na dolino. Vsak bi rad po svoje pomagal pri našem delu in pri tem mu ni žal ne časa in ne denarja. Civilno gibanje vsa ta tiotenja združuje v skupno pomoč ljudem v dolini in novi • osilniški občini. Skoraj sanje so bile, da bomo imeli našo novo • staro občino. Koliko ljudi jc sploh vedelo za Osilnico in dolino? Danes jc drugače. Našo dolino poznajo mnogi. V medijih sc Osilnica pogosto omenja, cclo v okvirčkih! Državni zbor in vlada oziroma ministrstva so že večkrat razpravljala o naši dolini! Koliko poti jc bilo treba, da sc je začela gradnja tako potrebne cestne povezave doline z zaledjem in središčem države! Vendar danes lahko z gotovostjo rečemo, da cesta bo. Veliko je bilo še drugih dejavnosti, ki jih je vzpodbudilo Civilno gibanje ali jih je kar samo organiziralo v korist vseh prebivalcev. Oživlja kulturno dejavnost, ki je bila nekoč v ponos vsej dolini. Kulturne prireditve imajo namen, da vzpodbudijo ustanovitev kulturnega, športnega društva in še kaj. Toda za tem morajo stati ljudje • domačini, ki so pripravljeni narediti kaj več. Danes polagamo pred vas obračun dela v lanskem letu. Nočemo vas dolgočasiti z vsemi sestanki, ki smo jih imeli v Državnem zboru Republike Slovenije, z vodstvi politični strank, na ministrstvih in drugje, ker jih je bilo veliko. Lahko rečemo, da smo bili ponovno uspešni, ko jc bilo treba braniti obljubljeno cesto ali iti v boj za TV pretvornik. Civilno gibanje pri tem ni bilo več samo, ni bilo metanja polen pod noge, kar smo doživljali nekoč. Za nami in z nami jc bila naša občina in večkrat smo bili le delček občine in njenih ljudi! V dvorani, ki je skoraj edina občinska lastnina in nam jo občina brezplačno odstopi v uporabo, sc lahko zbiramo, prirejamo večere, razstave... Da, veliko sc jc spremenilo v nas samih, v naši miselnosti in dojemanju. Zavedamo sc, da lahko dosežemo veliko; da voz, ki je začel drseti navzdol, ne samo zaustavimo, temveč ga tudi potisnemo navzgor. In ta nova miselnost bo gnala sicer maloštevilno občino naprej. Vse bolj smo ponosni na našo dolino in njene ljudi. Le skupaj lahko kaj dosežemo. Kulturne prireditve • literarni večeri, razstave, koncerti ipd. - oživljajo našo tradicijo, ki jo želimo prenesti na mlado generacijo.kije bila za marsikaj prikrajšana. Ali naj pustimo da gre vse v pozabo? Ne! Naš priznani akademski kipar Stane Jarm, nas je lani za Petruvo popeljal v svoj umetniški svet, ki ga upodablja v lesu in barvi. Bila je razstava, ki bi nam jo lahko zavidalo marsikatero večje mesto na Slovenskem. Vrnil se je nas Peter Klepec, nam vlil novo upanje in samozavest in nam Franci Šcrccr, novi predsednik Civilnega gibanja za Osilniško dolino pokazal, kako so se Osilničani nekoč svečano oblačili. Morda si bo kdo med nami omislit osilniško nošo za podobne priložnosti? Kdo sc še spominja našiti koscev, drvarjev, urmoharjcv, kmetov in delavcev, preprostih ljudi, da vseh ne naštevam? S Petruvom v deželi Petra Klepca želimo ohraniti izročilo zanamcem. Ostanimo ponosni na naše prednike in prenesimo to na naše potomce. Glasilo Osilniška dolina izhaja zaenkrat občasno in žeti združiti sedanjost in preteklost, želje in možnosti. Pri tem bo dobrodošla vsaka pomoč in pobuda. Ljudje, ki jim je namenjeno glasilo ali bodo sodelovali pri nastajanju posamezne številkebodo dajali usmeritev. Truditi sc moramo, da dosežemo tudi kvaliteto, ker se bomo le tako dvigniti iz anonimnosti. Veliko jc možnosti. Z oglasi v našem glasilu vas bo svet ravno tako spoznal. Glasilo pošiljamo tudi rojakom v druge države, celo preko velike luže, v Ameriko. Ostaja problem financiranja, saj dobimo finančna sredstva le kot prispevke (sponzorstvo) posameznih podjetij. S tem si ne moremo omisliti kaj več. Vse naše delo jc brezplačno. In kaj naj rečemo za izvršni odbor? Delali smo po svojih močeh, oni bolj. drugi malo manj. Delo odbora bo treba postaviti na nove temelje, saj delamo danes v povsem drugačnih, ugodnejših razmerah. Posameznike bo treba konkretno zadolžiti, jim omogočiti delovanje glede na njihove interese -znanje. Zakaj sc ne bi posameznik izkazal tam, kjer sc lahko? Ni potrebno, da sc odbor sestaja v celoti, če to lahko naredi ožja skupina ljudi • odbor (gospodarski, kulturni...) Civilno gibanje ne more vzeti v svoje okrilje tistega, kar sodi v pristojnost občine, obstoječih društev in podobnega. Lahko samo pomaga, ne sme pa sc postaviti v vlogo razsodnika. Za svoje delo smo odgovorni tistemu, ki nas jc imenoval ali izvolil. Letošnji program gibanja predvideva nadaljevanje tistih projektov, ki so že zastavljeni ali tečeje, pa tudi nove. Še naprej bomo trikrat do štirikrat na leto izdajali časopis. V njem bomo skušali predstaviti osilniško narečje. Ponovno bomo organizirali akcijo čiščenja begov Kolpe. Že lani sc je rodila ideja o postavitvi galerije našemu rojaku, kiparju Stanetu Jarmu. Letos bomo skušali pripraviti načrte in lokacijo zanjo. Sodelovali bomo pri pripravi Pctruvega, pripravljali kulturne večere in razstave ter pomagali pri uveljavitvi domačih literatov. Tako kot pretekla leta bomo tudi vnaprej pomagali pri reševanju občinskih problemov kot so cesta, TV pretvornik in podobno. ./- , I : m i lir ir, t ^ M Z letne skupščine Civilne gibanja Slovenski kulturni praznik v Osilnici v spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna so nam ob 8. februarju otroci naše šole pripravili zanimiv program. V širšem izboru slovenske poezije si je vsak učenec izbral in recitiral po eno pesem, zapeli so nam tudi nekaj otroškiti pesmic. Nato so pripravili spomladansko modno revijo v najrazličnejšiti barvati ter nas za tiip popeljali na modne odre, v svet lepote, glasbe in plesa. Latiko smo si ogledali razstavo knjig, otroškiti risbic, malo poklepetali in se tudi posladkali. Gospa Ana Štimec je vodila izposojo knjig in nam želeno knjigo tudi predstavila. Vsak, ki si želi sposoditi knjige za branje naj se oglasi pri g. Ani vsak petek ob koncu pouka. Klub vsemu pa so bili starši nekoliko zadržani, kar kaže, da so kulturne prireditve v Osilnici ljudem kar malo tuje. Zato sva s tovarišico Dragico pripravili poseben otroški ustvarjalni krožek ter popoldanske aktivnosti, ki bi vnesle v naše življenje tudi malo zabave in sprostitve. Rada bi povabila ne le šolske in predšolske otroke temveč tudi odrasle, ki bi želeli peti, igrati in svoje znanje in spretnosti prenesti tudi na otroke. Z otroki pa bi radi razvijali njitiove umske in ročne spretnosti, jiti učili igranja, plesa, kulinarike, oblikovanja iz najrazličnejšiti materialov, pripravili bi tudi razstave. Z vsem tem bi poživili dogajanje v našem kraju. To si vsi želimo. Ajda Trobentar - Žagar Najmlajši vedno popestre naša praznovanja. Foto: Ajda Trobentar • Žagar Kulinarični tečaj V soboto, 10. februarja, je bil v Osilnici kulinarični tcčaj. Vodili sta ga ga. Horjakova, predsednica podeželskih žena za Kočevsko, in njena sestra, slaščičarka iz Kamnika. Sedemindvajset udeleženk sc jc seznanilo s peko tort in krofov. Bilo je res koristno, zanimivo in na koncu seveda zelo sladko. Ga. Ano Ogorelec, ki organizira tečaje, pozdravljamo in jo nestrpno pričakujemo. d; ^ ' Kulturni praznik v osilniški šoli Foto: Ajda Trobentar • Žagar Mati Božja Svetogorska (Med legendo in resničnostjo) o Materi Božji ria Sv. Gori se je med prebivalci Osilniške doline in območja Gerova otiranila pripoved, ki se ponekod razlikuje v niansati. Za osnovo nam je pripovedovanje Danice Švab iz Bosljive Loke, ki je bila rojena v Okrivju. Njen prastari oče je že kot otrok z brati in sestrami, bilo jiti je deset, liodil z očetom "v guoro huje ruš'^. In tako so slišati pripoved o Materi Božji Svetogorski. Ko so nekoč rušili (podirali) hoje, so na ene izmed hoj videli podobo (figuro) Matere božje. Bili so presenečeni, kako je lahko prišla semkaj, v gozd. Vzeli so podobo in jo odnesli v gerovsko cerkev, ker so meniti, da je njeno mesto v cerkvi in ne sredi gozda. Toda drugi dan se je zgodba ponovila, ko so podobo zopet našli na isti hoji in tako še tretji dan. Nesli so jo že tretjič v Gerovo in povedali župniku, kaj se je zgodilo. Ta jim je naročil, naj postavijo stražo in sicer dva moža naj stražita celo noč v cerkvi, druga dva pa pri hoji. kjer so našli podobo, da bodo videli kdo odnaša podobo iz cerkve na hojo. Naslednje jutro so vsi presenečeni zagledali na hoji podobo Matere Božje. Le kakšen čudež Je moral biti, ko so jo odnesli že četrtič v gerovsko cerkev in se je zjutraj ponovno znašla na hoji? Kako to pojasniti? Ker župnik in odborniki župnijskega sveta niso znali razložiti prikazovanja, so šli k škofu in mu povedali, kaj se dogaja s podobo Matere Božje. Škof jih je poslušal in jim rekel, da so se lahko sami prepričali o žetji Matere Božje, ko so štirikrat odnesli njeno podobo in se je vsako krat vrnila, čeprav so postavili stražo. Mati Božja si je namreč Izbrala mesto in naj tam, kjer se je prikazovala, zgradijo cerkev v njeno čast. In verni ljudje so res zgraditi lepo cerkev na gori, ki jo poznamo kot Sv. Gora in tako je nastalo romarsko svetišče Matere božje Svetogorske. Vsako leto se je potem zbirala množica ljudi od blizu in daleč, tja do Primorja, ko je 8. septembra praznik Matere Božje Svetogorske, da se ji priporočijo, še danes prihajajo, ne glede na novonastale meje, vendar je manj živahnosti kot nekoč, ko je bil več dni tudi semenj in se je igralo ter plesalo staro in mlado. Včasih so šli peš iz Osilnice in ko so prišli na Sv. Goro, so šli po svetogorskih stopnicah po kolenih in molili ter prositi Mater Božjo za to in ono. Novodobni romarji so večinoma motorozirani in se pripeljejo najmanj do sedla pri Malem Logu ter naredijo le nekaj korakov do cerkvc. Vendar, romanje na Sv. Goro se jc ohranilo in s tem tudi svetogorska pripovedovanja. Zapisal Jože Ožura Tudi letos smo organizirali čistilno akcijo. V soboto, 20. aprila, se jo zbralo kar precej ljudi, ki so Čistili obrrežje Kojpc pa tudi okolico domačij. Po končani akciji smo se zbrali pri lovskem domu v Ribjeku. Ljudska knjižnica v Osilnici Žc od mladih let mi jc knjiga prijateljica. Kadarkoli sem imela kaj časa, sem bila v knjižnici in brala alt izbirala knjige za branje doma. V zadnjem letniku šolanja sem delala v Šolski knjižnici in celo prejela knjižno nagrado mesta Ljubljana za delo in pomoč v knjižnici. Ko sem se zaposlila v osnovni šoli v Osilnici, jc bila šolska knjižnica zelo revna. Za nabavo novih knjig je bilo zelo malo denarja. Ni bilo knjige, ki je ne bi prebrala. Z združitvijo oziroma ukinitvijo šol na našem območju, je osilniška Šola povečala število knjig. Veliko je bilo istih. Zato sem te odbrala in jih shranila. Leta 1963 sem zbrala že več kot 500 Knjig in v Prosvetnem društvu smo ustanovili novo sekcijo - knjižnico. Povabila sem direktorico Ljudske knjižnice iz Kočevja, da mi je pomagala urediti našo knjižnico. Iz Kočevja smo dobili še nove knjige in opremo. Nekaj denarja je dala tudi Krajevna skupnost. Konec leta jc bilo žc 600 knjig. Število je raslo, z njim tudi bralci. Konec leta 1966 jih jc bilo 41. Nekaj knjig sem nabavila z denarjem Prosvetnega društva iz Kočevja, veliko smo jih dobili kot darila. Nazadnje jc knjižnica prejela knjige iz Ljubljane leta 1988. Od leta 1974 knjižnica ni imela več svojega prostora, delo v njej je zamrlo. Prenesli so jo v dvorano šole, v večnamenski prostor. Knjige so zaprle v omarah. Povezala sem sc z Ljudsko knjižnico iz Kočevja in od takrat deluje Potujoča knjižnica pri meni na domu. Bralcev jc seveda manj, a tisti zvesti so ostali in radi prihajajo. Od vsega začetka imam sedem stalnih bralcev, ki so pravi knjižni molji. Žel mi je, da ni med njimi več mladih. Anica Štimec Literarni večer Civilno gibanje za Osilniško dolino je 2. marca priredilo zanimiv literarni večer, na katerem so sc predstavili domači oziroma priseljeni pesniki. Večer za ljubitelje žlahtne besede, kot je pisalo v vabilu, smo preživljali v prijetni melodiji besed, ki so nam pričarale žuborenje vode, nam odstrle svet čarobnih bitij, nas odpeljal v čas otroštva in iger, pa tudi v Čas samoto, žalosti in poguma. Gospod Jože Ožura je predstavil gostji večera; na kratko je orisal njuno življenjsko pot in ustvarjalni opus. Géraldine Hrelja je predstavila nekaj svojih pesmi Iz cikla Voda, posvečenih reki Kolpi. Marjana Malnar-Knap sc je predstavila z narodno-zavednimi In versko obarvanimi pesmimi. Zlatko Pochobradsky se žal ni mogel udeležiti prireditve, tako kot Ankica Žagar ne. Njegovo pesem Susedov Tune, napisano v domačem dialektu, jc z občutkom recitirala Olga Lenac. Sledil jc razgovor, v katerem so poslušalci skušali izvedeti od pesnic vse: o motivih njunega ustvarjanja o tematiki, o načrtih, o pisanju v domačem jeziku, itd. Géraldine je povedala, da se ji Osilniška dolina zdi pravljična dolina, naseljena z mitološkimi bitji. Ob le-teh so jo najbolj prevzeta bitja vode. Marjana • domačinka in samouk, pa je skušala vliti sovaščanom v srce optimizem in vero. Izhajala je iz dejstva, da je življenje naša največja vrednota. Razšli smo sc z okusom žlahtne kapljice na ustih in s pesmijo v srcu. Meni jc najbolj odmevala Susedou Tune. Dragica Kladnik Mračnik Mjen' so Mar'čna strina pravT o mračnik'. Ankrat so šle z voul' v Kužetj po hrano. Ko so šle večir nozaj, so se vuoi' v anen kuonc' stav'i, nejso mougi' več vlejč. Teral so j'h I teral', bol so jih teral' pa nekamor nejso tle poji. Pa se je ta žjena nozaj ozrua pa je un' vjePk muz sedeu na vouz'. Morat je jemeu pitstu kil. Tu je biu mračnik. Zatu vuol' nejso mougl' naprej z mejsta. Žjeno je buo straŠnu strah. Pa so rjekr:Bug m' pomagaj sričnu damu prit. No, puole so šle vuol' naprej, al' so ble tako zapejhan'. Ko so vuote dejr v štauo, so se ozrl' na kua, pa nej buo nobenega na vuoz'. Tomažov Južok na Plešč'h so zmiraj imejl' kuojne. Tu je buo še pred drugo vojsko. V Dej'uonce so hodil' po hrano. No, ankrat je šu Južok z Oej'nuoc ponuoč'. Na Rib'šk'n uog' pa je začiuo zajnim vikat: "Južok, počakajte mel Južok, počakaj me!" Pa se je stav'u pa počakau pa spi: "Južok, počakaj me! Južok, počakaj me! Pa se je stav'u pa spi. Tu se je ponavlouo se do Lipce. Tan pa se je Južok StraŠnu razjad'u pa je zakliu: "A pojd' k vrag' ti I tovje čakajne! Jaz te dost' dougo čakan od Rib'šk'ga uoga do Lipce!" Poule so se kuojn' strašnu strašžl I v kalop do Plešcov I čez zaprta vrata v štauo. Tu je buo pa p'r sjestr' moje stare matere v Uokrivj'. Tje smo šel večir vas. Mi smo vouno skub'le moži so pa narejal' vitre za kuoše. Sedejl' smo p'r lamp. Naankrat je naš vuče zaglidau na uokn' anega strašnu velikega moža. Riku je: "Tihu bud'te! Tu je mračnik." Jes son búa še majhna pa son se strašnu baua. Ouknu je buo jaku v'souku, pa je mračnik sigu do njega. Puol' se nejsmo damu vupal'. Pa so me dejl' na hrb't I njesl' damu. Bug daj srico Ko odhajajo dekletca z naših vrat, prisrčno vzkliknejo: Adijo! - Živjo! -Čaut prišle so iz mesta in tja se vračajo. Poleti, ko so na počitnicah na vasi, mi na cesti z vso radostjo mladih let zakličejo: Hojial So slišale to v nekem filmu, kdo ve. Novi čas prinaša in jc prinesel tudi nove pozdrave. Samo spomniti sc hočem, kako so sc na vasi pozdravljali včasih in se nekateri še dandanes. Bug dal Z bugont Z bugon ostan'tel Bug van daj an sričon dan! Pri jedi: Bug žignaj! - Bug uonaj! Bugu fala! Ko so šli mimo njive, kjer so spomladi začeli sosedje orati ali sejati, so jim zaklicali: Bug daj sričo! Ravno tako, če so videti na cesti živinče, ki ga je nekdo kupil in peljal domov, in še ob podobnih srečanjih. V šoli so učili otroke, da so pozdravljali na cesti: Hvaljen Jezus! Tisti, ki so hodili v hrvaške šole, pa: Hvaljen Isus! Ko so odhajali iz hiše, so rekli malo zategnjeno: Boog! ali Z bugon! Uohku nuč! zdi se tako ljubko, ko mali Rožle reče, ko odhaja: Boog! Nič posebnega, boste rekli. Seveda nc. Samo, da se spomnimo, kako je bilo nekoč. Olga Lenac Po pripovedi Danice Švab zapisala Olga Lenac Floristične zanimivosti Kolpske doline v naših krajih imamo poleg naravnih lepot tudi zelo zanimivo rastlinstvo in redko cvctje in vse to moramo skrbno čuvati za prihodnost. Kolpa, Čabranka in njuni pritoki so temu delu Slovenije navdihnili svojevrsten videz. Kolpa si jc tu vrczala svojo strugo prečno na dinarski gorski sistem, kar jc vsekakor posebnost. Dno doline sestavljajo permsko-karbonski skriljcvci in peščenjaki, ki so vododržni, zaradi Česar sta reki na tipičnem kra kem svetu ostali površinski. Vse prcpadne stene, ki sc dvigajo nad rekama, pa so iz apnencev in dolomitov. Tla so bolj revna, plitva in suha. Podnebje jc celinsko in le včasih zapihajo čez vrhove Gorskega Kotarja sredozemske sapicc. Ker jc svet prccej razgiban, se tu srečujemo s precej njo fitocenološko pestrostjo. Skoraj vsa prisojna pobočja Borovške gore prekriva nizek termotilen gozd črnega gabra, malega jesena, mokovca, topokrpega javorja in šmarne hrušice. V podrasti pa so najpogostejše vrste razkrečena kozja Češnja, spomladanska resa, pisana šašulica. Med njimi pa večkrat najdemo tudi precej redke in zanimive rastline: dišeči volčin, Blagaycv volČin, jesenček, kranjsko lilijo, gorsko ncbino, togo kompavo, gorski narcis in se kaj. Tla na prisojnih skalnih grebenih varuje pred erozijo črni bor v združbi s kalniško vilovino. Na zgornjem robu Taborske stene pa nas preseneti še smrdljfvi brin. A ker ima dolina vse polno tudi vlažnih in temnih sotesk, so našle tu svoje zatočišče tudi številne hladoljubne rastline oziroma pravi glacialni rclikti. Tako rastejo tik ob strugi potoka Belicc cclo črvsti šaš, vedno zeleni šaš, najmanj i alpski zvonček in golostcbelna mračica. Prav tako najdemo šc predalpski in kranjski prstnik, avriketj, bratinski košutnik, Clusejev svišč, navadno žiljko in navadno obročnico. Zakaj so na tem območju srečujemo s tako pestrim mešanjem glacialnih in termotilnih rellktov? Verjetno so sc v toplih obdobjih pteistocena hladoljubne rastline umikale v vlažne, bolj mrzle soteske, v mrzlih obdobjih pa so se toploljubne rastline selile na sončna prisojna pobočja. Pridite kdaj v dolino Petra Klepca. Tu je vedno lepo in nepozabno. Spomladi po pobočjih diši po dišečem volčinu in narcisah, poleti vas omamlja vonj jesenčka, na jesen pa vas pozdravijo škrlatne barve ruja. Z zimo postane dolina spokojna, tiha in mogoče boste opazili na zasneženih bregovih Kolpe vilinske deklice, ki so baje tu doma, saj je tako pripovedovala moja stara mama. Povzeto po članku Irene Štimec -Lavrač Osilniška dolina je zanimiva tudi po svojem rastlinstvu. Osilnica in dolina v preteklosti Popravek Iz S. št.: Bralcem sem dolžan opravičilo zaradi napak, ki se pojavljalo v orisu zgodovine Osilnlskc doline. Tako jc bilo tudi v 5. številki glasila Osilniška dolina, kjer povzemam podatke Iz urbarja. Ker jc to prvi podrobnejši pregled popisa podložnikov osilniške župe iz leta 1498 in ker jc bil prvič objavljen tudi posnetek urbarja - župe Osilnica, preglejmo seznam še enkrat. Zaradi jasnosti bom navedel originalna imena iz urbarja v oklepaju. V Osilnici so bili pole župana