SIMBOLIZEM V FRANCOSKEM PESNIŠTVU. Napisal Izidor Cankar, jo je nova in dokaj nenavadna teorija mišljenja, čutenja in življenja sploh, Huvsmans jo je hotel popisati in je v svojem romanu „A rebours" poslal junaka Des Esseintesa v samoto, da živi simbolistično življenje, JorgensenJ povzema njegovo življenje takole: ..Predstava, slika, ki naj ga zadovolji, ne sme nikakor biti enostavna, temuč mnogovrstna, skrivnostna, veliki množici nepristopna, Des Esseintes je virtuoz, ki naj mu služi njegova narava za instrument. On se ne zadovolji stem, da uživa vsako čutno zaznavo zase, temuč želi občutiti, kako reagirajo tudi vsi drugi čuti na ta mik. Des Esseintes meni, da odgovarja na primer vsaki zaznavi okusa glas kakega instrumenta. Tako korespondirajo mehki, jasni toni klarineta z okusom likerja Cura<;ao, lovski rog z whiskyjem, žitno žganje z violino itd. Da, podobnost med glasom in okusom gre še dalje — tako je n, pr, benediktinski liker spodnji ton k zgornjemu tonu zelene Chartreuse, Tako moreta jezik in nebo igrati cele skladbe — šolo aquavita, duet ruma in z geneverom, tudi kvartete, mrtvaške koračnice itd, Veliko bogatejšega in finejšega užitka pa daje dekadentnemu puščavniku vonj. On je umetnik v parfumih, ki mu morajo istočasne ali zaporedne vonjave služiti kot muzikalične teme. Pred svojim pisalnikom, polnim ekstraktov in esenc, sklada svoje ,aromatične kitice', ki ga nosijo v pesniške vizije in v sanjave pokrajine. Taka parfumska pesem se začne n, pr, stem, da poškropi virtuoz vonja tla z nekaj kapljicami parfuma New mown hav. Takoj se razprostre pred njim neskončen, zelen travnik in na njem vozijo v solncu veseli ljudje mrvo . , , Nato vzame steklenke, zazname-novane z napisom ,Tuberosa', ,Oranža', (Mandeljnov cvet' — in španski bezeg cvete in lipe dehtijo , , , Na to spomladno razpoloženje pade potem zverinski duh po človeku: Opopanax, Bouquet de Chvpre, Sarcanthus — ozračje na-pudranih in naličenih žensk , , , Potem zopet izginejo ti vznemirjajoči duhovi in mrva dehti nanovo na velikem travniku , , , Košček styraxa, razgret med prs^ pričara zopet podobe veliko-mestnega življenja — sedaj diši po guttaperchi, kemikalijah, "premogovem dimu — in na,robu zelenega travnika se kadijo črni dimniki , , . Proč (Konecl—^ s styraxom in nov dež New mown haya prikliče zopet podobe iz kmetskega življenja," Teorija korespondenc je postala za simbolično pesništvo odločujočega pomena. Sedaj ni več pesem samo ritmično izražanje čuvstev z besedami, marveč mora verz pobuditi v poslušalcu čuvstvo s svojo godbo samo, s svojimi glasovi, brez ozira na pomen posameznih besed, Simbolist nadalje ne izkuša delovati z logično retoriko, temuč z množico navidez neenotnih podob, ki pobude v čitatelju razpoloženje, ki mu ga hoče pesnik sugerirati- To je potem pesniško rekreirana korespondenca zvokov in pojmov ter posameznih navidez nesogla-šajočih predstav. Berite glasno naslednjo pesem Emilea Verhaerena: Le vieux crapaud de la nuit glauque Vers la lune de fiel et d'or, c'est lui, la-bas, dans les roseaux, La morne bouche a fleur des eaux, Qui rauque La-bas, dans les roseaux, ces yeux immensement ouverts Sur les minuits de 1'univers, Cest lui dans les roseaux, Le vieux crapaud de mes sanglots Monotones, a fleur des eaux, Monotones, comme des gonds, Monotones, s'en vont les sons Monotones, par les automnes, Les lamentables lamentos Du vieux crapaud de mes sanglots.l Stara krastača temnozelene noči zamolklo regija na žolčavo in zlato luno tam med trstjem ust otožnih kot povodno cvetje, zamolklo regija tam med trstjem z očmi, neskončno odprtimi v polnoč vesoljstva. Tam med trstjem stara krastača mojih vzdihov monotono kakor povodno cvetje, monotono kakor tečaji, monotono se izgubljajo glasovi, monotono, skoz jesenske čase. > J. K. Huvsmans, 29, 30, 31. Seveda je ta prevod — kakor tudi vsi drugi tukaj — le prevod posameznih besed, ne prevod pesmi. 176 Neprestano ponavljanje globokega samoglasnika o označuje monotono žalost, globoko ječanje duše, ki obupuje. Zmedene predstave, zagrnjene v temnozeleno barvo umrlih voda in žolči, raz-dražijo bralcu domišljijo, da skoro sam čuti težo *p"e*snikove boli in to tem bolj, ker Verhaeren ne določi natančneje svoje žalosti, temuč jo samo opisuje s hripavimi glasovi noči kot simbolom človeške boli sploh. — Gotovo je ta način nov in nenavaden, tudi je hipoteza, ki ga je rodila, le čuvstvena in znanstveno slabo podprta, a je sposobna ustvariti lepe pesmi in jih je tudi ustvarila. Iz teorije korespondenc je tudi razložiti nekatere čudne izraze prvotnega simbolizma, ki so služili njegovim nasprotnikom za sredstvo, da osmešijo celo strujo. Tako so nastajali n. pr. epiteti kot: plava ali trioglata misel, rumeno razpoloženje, vijoličasta želja ... ali kaj podobnega. Po tem, kar smo govorili, niso ti izrazi tako smešni in nemogoči, dasi so bizarni. Simbolistu vzbuja vsaka barva posebno čuvstvo, zato z barvo natančneje določa svojo misel ali razpoloženje, Simbolist vidi korespondenco tudi med glasovi in barvami, ne le med barvami in čuvstvi. Kakor imamo skalo barv, tako da obstoji tudi skala samoglasnikov, ki odgovarja barvni skali. To razlaga n. pr. Rimbaud v naslednjem sonetu: A noir, E blanc, I rouge, U vert, 0 bleu vovelles Je dirai quelque jour vos naissances latentes. A, noir corset velu des mouches eclatantes Qui bombillent autour des puanteurs cruelles, Golfe d'ombre; E, candeur des vapeurs et des tentes, Lancedes glaciers fiers, rois blancs, frissons d'ombelles; I, pourpre, sang crache, rire de levres belles dans la colere ou les ivresses penitentes ; U, cvcles, vibrements divins des mers virides, Paix des patis semes d'animaux, paix des rides Que 1'alchimie imprime aux grands fronts studieux; i Rimbaud je šel še dalje; v tem sonetu ni le izkušal pokazati odnosa med barvo in zvokom, temuč tudi odnos med zvokom in posameznimi predmeti. Jasno je, da je tukaj polje fantaziji široko odprto in da je vse odvisno le od individualnega opažanja. To dokazuje naslednji sonet, ki drugače določuje barvo samoglasnikov: Pour nos sens maladifs voluptieusement Les sons et les couleurs s'echangent. Les. vovelles, En leurs divins accords, aux mystiques prunelles Donnent la vision qui caresse et qui ment. A, claironne vainqueur en rouge flamboiement, E, soupir de la lyre, a la blancheur des ailes Seraphiques. Et TI, fifre leger, dentelles de sons clairs, est bleu celestement. Mais 1'archet pleure en O sa jaune melodie, Les sanglots etouffes de 1'automne palie, Veuve du bel'ete, tandis que le soleil Des ses baisers saignants rougit encore les feuilles. U, violet d'amour, a 1'avril est pareil : Vert, comme le rameau de mvrte que tu cueilles.l Po tej poti so prišli simbolisti do prepričanja, da je godba, glasovni kolorit pesmi glavno, njemu žrtvujejo sintakso, naravni pomen besed in jasnost. Stephane Mallarme, začetnik simbolistične šole, je prostovoljno teman in nejasen, prostovoljno slovnično nepravilen, ker daje vsaki pesmi po več značenj in se ravna izključno po svojih muzika-ličnih pravilih. Zato so njegove pesmi skoro nerazumljive in je dolgo časa živela v javnosti misel, da so le mistifikacija. Godba, godba verza nad vse — z njo je vse izraženo, kakor pravi Verlaine: De la musique encore et toujours !2 Umevno je, da so simbolisti zavrgli klasična pravila glede verzificiranja kot nepotrebna in pravi poeziji škodljiva: zapovrstnost moških in ženskih rim ni obvezna; ednina se sme rimati z množino; če je potrebno, sme asonanca nadomestiti rimo ; }mega, ravon violet de Ses YeuxU Črni A, beli E, rdeči I, zeleni U, plavi 0, enkrat razodenem vaša skrita rojstva. A, črni korset, porasel z blestečimi mušicami, ki brenče krog krutih smradov, Zaliv sence; E, belota par in šotorov, kopje ledenikov, belih kraljev, drhtenje kobul; rdeči I, izpljuvana kri, smeh lepih ustnic v togoti ali spokorni opojnosti. U, krogotočje, božanski trepet zelenih morij, mir pašnikov, posejanih z živino, mir gub, ki jih vtisne alkimija v velika, miselna čela. O, prvi rog, poln čudnega ječanja, molk, preprežen s svetovi in angeli: — 0 ornega, višnjevi žarek Njegovih oči! 1 Našim bolnim čutom se zvoki in barve menjajo. Samoglasi ustvarjajo s svojimi božanskimi akordi mističnim očem vizijo, ki boža in laže. A, zmagoslavni rog v rdečem žarenju. E, vzdih lire kot belota serafskih peruti. In E, lahen žvižg, čipka jasnih zvokov, je plav kot nebo. Toda v 0 poje lok svojo žolto melodijo, zadušeni vzdihi obledele jeseni, vdove lepega poletja, medtiifcLo^olnce še rdeči listje s krvavimi poljubi> U je podoben aprilu: zelen kot vejica mirte, ki je trgaš. 2 Godbe, še godbe in vedno ! — 177 — 23 0, supreme Clairon, plein de strideurs etranges, Silences traverses des Mondes et des Anges: — o 1'Omega, ravon violet de Ses YeuxU hiatus je dovoljen, če ni slaboglasen; pesnik sme premekniti cezuro, kamor se mu zdi potrebno, itd.1 Ko so simbolistom očitali, da si s tem hočejo le olajšati delo, so samozavestno odgovorili in ne po krivici: „Noben umetnik, tudi pesnik ne potrebuje olajšujočih pravil; stari verzi so tiranski, ne zavoljo svojih tesnih pravil, temuč zavoljo svojih samovoljnih pravil." ¦.V Gotovo vzrok in morda tudi posledica tega estetskega naziranja so bile umske zablode. Čisto umevno je, da so simbolisti, ko so istovetili sebe z vesoljstvom, zašli v panteizem ter da je njih poezija amoralna in nemoralna. Čudno se je združila s panteizmom srednjeveška mistika. Ne mistična vera, temuč mistična čuvstvenost, prosti, vseobsegajoči polet mistične duše, potapljanje v vesoljnost božjo ter primitivna, pikantno naivna oblika mističnih spisov — to je mikalo simboliste. „Oni so nehali verovati, toda v srcu jim je ostal meglen in vsiljiv spomin na prepovedano. In kakor ne verujejo, tako se tudi prav nič ne obotavljajo prekoračiti teh zakonov, a vendar hočejo čuvstvovati, kakor bi še vedno verovali, ter okusiti slast tistega, kar imenujejo teologi greh zlobe, greh satana in vseh prokletih; oni hočejo kljubovati prepovedi zato, da žalijo Boga, prekršiti zakon zato, da podvoje svojo slast. (Njihov) misticizem išče torej čuvstev, ki se jim zde sladka, ker so prepovedana. Ekstazo, do katere je čiste mistike dvigala vnema njih molitev, dosezajo ti psevdomistiki z izžemanjem svojega organizma."2 Njih misticizem obstoji v tem, da so potvorili duhovno naslado, da ljubijo duh kadila in brlenje tankih, kapajočih sveč v mračni cerkvi, da izrabljajo besedo starih mistikov in krščansko terminologijo v profanem ali bogokletnem zmislu, kakor Baudelaire, ko poje: Je fadore, 6 ma frivole, Ma terrible passion! Avec la devotion Du pretre pour son idole, Je veux batir pour toi, Madone, ma maitresse. Un autel souterrain au fond de ma detresse.3 Vendar niso simbolisti toliko neverni, kot bolestno razsanjani. Oni radi slišijo in govore o ne- 1 Ou nous en sommes? 72. 73. 2 Poesie contemp. 109. 3 Obožujem te, frivolna, strašna strast! S pobožnostjo svečenika za svoj idol! Zgraditi ti hočem, Madona, gospa, podzemski oltar na dnu svoje bede. vidnem, ljubijo tihoto samostanov in ascetske poteze menihov (Verhaeren), manjka jim pa umskega in moralnega spoznanja. Nekateri izmed njih so našli nazaj pot h krščanstvu; drugi tavajo po brezciljnih potih agnosticizma brez miru in zadovoljstva in le semintja se jim dvigne krik prav iz dna srca, kot je zajecal n. pr. Maeterlinck k Bogu: Mon ame a peur comme une femme. Vover ce que j'ai fait, Saigneur, De mes mains, les lys de mon ame, De mes yeux, les cieux de mon coeur ! Ayez pitie de mes miseres! J'ai perdu la palme et 1'anneau ; Ayez pitie de mes prieres, Faibles fleurs dans un verre d'eau. Ayez pitie du mal des levres, Ayez pitie de mes regrets; Semez des lys le long des iievres Et des roses sur les marais. Mon Dieu! d'anciens vols de colombes Jaunissent le ciel de mes yeux, Ayez pitie du lin des lombes Qui m'entoure de gestes bleus!'« In ko se je Paul Verlaine vrnil v Cerkev, ko se je „vrnil domov k Bogu mladosti", kakor pravi sam, je zapel v svoji zbirki „Sagesse" (Modrost) pobožne pesmi, ki jim ni mnogo ravnih v svetovni literaturi. Le en sonet! Bog ga vabi, naj ga ljubi, in Verlaine odgovarja: — Seigneur, c'est trop! vraiment je n'ose. Aimer qui? Vous ? Oh! non! Je tremble et n'ose. Oh! vous aimer je n'ose, Je ne veux pas! Je suis indigne. Vous, la Rose Immense des purs vents de 1'Amour, 6 Vous, tous Les coeurs des saints, 6 Vous qui futes le Jaloux Dlsrael, Vous, la chaste abeille qui se pose Dur la seule fleur d'une innocence mi-close Quoi, moi, moi, pouvoir Vous aimer. Etes-vous fous ? Moja duša je plašna kakor ženska. Poglej, kaj sem storil, Gospod, z rokami, lilijami svoje duše, z očmi, nebom svojega srca. Usmili se mojih bed! Izgubil sem palmo in prstan; usmili se mojih molitev, slabotnih cvetov v kozarcu vode. Usmili se bolnih mojih ustnic, usmili se mojega kesanja, posej lilij ob mojem nemiru in rož na močvirju. Moj Bog, davni poleti golobov žoltijo nebo mojih oči, usmili se pasu okrog ledij, ki me obdaja s plavim objemom. 178 — Pere, Fils, Esprit? Moi, ce pecheur-ci, ce lache, Ce superbe, qui fait le mal comme sa tache Et n'a dans tous ses sens, odorat, toucher, gout, Vue, ouie, et dans tout son etre — helas! dans tout Son espoir al dans tout son remords que l'extase D'une caresse ou le seul vieil Adam s'embrase?l Vendar so to le posamezni klici srca, ki je v stiski; sicer v simbolistih ni religioznosti. Pomanjkanje verskega čuta pa je vodilo tudi k zablodam okusa. Tipaje po novih, nenavadnih čuv-stvih, razjedani od strasti in dvomov, užitka siti do gnusa in kjubtemu nemirni in neupokojeni, brez direktive in moralne opore so marsikateri posegli po nenavadnem, izjemnem, grozotnem, odurnem. Tako novo čuvstvo je rodilo pri simbolistu kult roke, ki ga stari niso poznali. Simbolistu je roka simbol osebe in značaja; ozka, bleda dlan z dolgimi, nervoznimi prsti razodeva dekadentu vso dušo in mu je vedno nov predmet pesmi. Maeterlinck časti na podoben način v svoji drami „Pelleas et Melisande" — lase. Tuja princesa Melisande ima dolge, dolge lase, V grajskem stolpu si zvečer pri oknu spleta bogate kite, ki vise ob zidu. Spodaj prihaja njen ljubimec Pelleas. Pelleas: Hola! Hola! ho! Melisande: Kdo je tam ? P.: Jaz, jaz, jaz! . . . Kaj delaš tam ob oknu pre- pevaje kot ptica, ki ni od tukaj. M.: Spletam si lase za noč. P.: To sem torej videl na zidu! . . . Menil sem, da je žarek luči. M.: Odprla sem okno. V stolpu je prevroče; nocoj je lepa noč P.: Ah! Melisande! ... Ah! ti si lepa ... ti si tako lepa . . . skloni se . . . skloni se ! . . . M.: Ne morem se več skloniti . . . Saj sem že na tem, da padem . .. Ah, ah! moji lasje so zdrknili s stolpa. Njeni lasje se usujejo, ko se sklanja, in poplavijo Pelleasa. 1 Gospod, to je preveč ! Resnično, ne smem. Ljubiti koga ? Tebe? Ah, ne! Trepečem in ne smem. Ah, Tebe ljubiti ne smem, nečem! Nisem vreden. Ti, Roža neskončna čistih vetrov Ljubezni, o Ti, srce vseh svetih, o Ti, ki si bil gorečnik Izraela, Ti, čista čebela, ki počije le na polodprtem cvetu nedolžnosti, kaj, jaz, jaz, da bi Tebe mogel ljubiti? Ali blazniš ? Oče, Sin, Duh? Jaz, ta grešnik, strahopetec ošabnež, ki dela zlo kot svojo nalogo in ki ima v vseh svojih čutih, vonju, tipu, okusu, posluhu, vidu in v vsem svojem bitju — ah, v vsem svojem upanju in vsem svojem kesanju le ekstazo naslade, v kateri se stari Adam razgreva. — 179 P.: Ah, ah! Kaj je to ! , . . Tvoji lasje, tvoji lasje gredo k meni! . . . Vsi tvoji lasje, Melisande, vsi tvoji lasje so padli s stolpa ! . . . Držim jih v pesteh, držim jih v ustih . . . Držim jih v rokah in si jih ovijam krog vratu . . . Nič več ne bom odprl rok nocoj . . . M.: Pusti me, pusti me ! . . . Padla bom ! . . . P.: Ne, ne, ne! . . . Nikdar nisem videl las, kot so tvoji, Melisande! . . . Glej, glej, glej, oni prihajajo iz take višine in me poplavljajo prav do srca . . . Poplavljajo me prav do kolen. Tako so mehki, tako so mehki, kot bi padali z neba! . . . Nič več ne vidim neba skoz tvoje lase. Vidiš, vidiš, moje roke jih ne morejo nič več držati ... Živijo mi v rokah kakot ptiči ... in me ljubijo, me ljubijo tisočkrat bolj kot ti. Itd. itd. Toda to je samo novo in malo nenavadno, a ni slabo. Drugi simbolisti — deloma tudi Maeterlinck sam — pa kažejo neko nezdravo nagnjenje do izjemnih predmetov, do perverznosti in gro-zotnosti. V življenju otopela srca potrebujejo močnih mikov, da se zganejo, in domišljija nekaj izrednega, da se razgreje, Baudelaire, ki je šele predhodnik simbolistične šole, je v tem oziru gotovo dosegel rekord. On opeva »Mrtvega psa" takole: Regarde, dis je alors, comme en cette carcasse, En ce chien mort liquefie, Un monde tout entier va, vient, passe et repasse, Multicolore et varie! Dans ces orbites creux, entre ces crocs fetides, Vois, par ce printemps radieux, Les rendez vous d'amour des cloportes avides Et des charancons noirs et bleus. Les mouches a charbon, lustrant leurs fines ailes. Pompent a deux les boyaux mous, Regarde, les vois-tu, males avec femelles? Cest partout 1'amour; aimons-nous! 1 To ni ironija. To je hlepenje po vedno močnejših afektih, žeja zalkoholizirane duše po vednem krepkejšem strupu. 1 Poglej, sem dejal, kako v tem okostju, v tem zvodenelem psu hodi, prihaja, odhaja in se vrača cel svet zase, pisan in raznovrsten. V teh globoko vdrtih očeh, med smrdljivimi zobmi — glej, sredi te žarke pomladi, ljubavne sestanke požrešnih žuželk in črnih in plavih črvov. Muhe v lesketu svojih finih peruti srkajo v parih mehko črevesje; poglej, ali vidiš samice in samce? Povsod ljubezen; ljubiva se! 23* Izjemnost predmetov, do skrajnosti individualizirana čuvstvenost, upor proti vsej tradiciji in temotnost je tudi delen vzrok, da poezija simbolizma ni poezija mase. Toda simbolisti si zaradi-tega ne belijo glave; oni odrekajo masi pravico estetske sodbe in hočejo biti pesniki umske elite ter se sklicujejo na sodbo zgodovine. V tem kratkem in površnem pogledu na francosko simbolistično slovstvo je ostalo mnogo ne-opaženega. Obdelati bi bilo treba posebe Baude-lairea, Verlainea, Regnierja, Verhaerena; potem bi postalo bolj jasno, kaj so „dekadenti" ustvarili velikega in trajnega, medtem ko smo sedaj videli skoro samo njihove kurioznosti. Med njimi so veliki pesniki. Kar je zagrešila mladeniška ekscen-tričnost in napačna estetska teorija, je popravil živi umetniški čut. Pa tudi z monografijami bi predmet še ne bil izčrpan; najzanimivejša vprašanja bi vendarle ostala nerešena. Kako je nastal simbolizem? Pod katerimi direktnimi književnimi ali morda filozofskimi vplivi se je razvila ta struja ? Kako razvojno seme tiči v njej ? In slednjič bi ne bilo brez pomena preiskati simbolizem na Slovenskem, njegov postanek in razvoj, njegovo domovino in njegove pridobitve. BORBE Z LEDOM IN TEMO. Spisal dr. V. Šarabon, Normanske naselbine v Grenlandiji. |a dveh krajih so Normani ostali, v koloniji Osterbvgd v današnjem okraju Julienhaab in pa Westerbygd severozahodno odtod, v okraju Godthaab. Obe te naselbini sta na zahodni obali Grenlandije, med 60 in 65 °N. Osterbvgd je bila gosteje poseljena, tam je bil tudi Eirikfjord z Brattalidom, vsega skupaj so našteli 190 hiš, dvanajst cerkev, dva samostana, v Westerbygd pa Štiri cerkve in 90 hiš. Če računimo na vsako hišo oziroma domovje sedem duš, dobimo 1960 prebivalcev, recimo 2000; ker so bili pa tako raztreseni, je bilo treba toliko cerkev. Drugi zopet pa naračunijo več prebivalcev, tako Fischer J, 3000 do 4000.* Četudi bi jih bilo toliko, je to število jako majhno. Škof je stanoval, kakor rečeno, v Gardarju, kjer so kakor drugod dobili v devetnajstem stoletju mnogo ostankov starih norman-skih naselbin. Po pripovedovanju Italijana Nicolo Ženo so bili v teh krajih tudi vroči vrelci in en tak vrelec je grel s svojo toploto vse celice celega samostana in menihi so uporabljali vodo za pripravo jedil. Tudi pesmi so skladali in nekateri odstavki Edde so baje grenlandskega izvora. Pokrajine severno odtod, kamor so hodili na lov, so imenovali Nordrsetur. Kako daleč proti severu so prišli, ne vemo natančno; mislijo, da do današnjega Upernivika (73 °N, torej tako daleč (Dalje.) kakor Evropci šele v devetnajstem stoletju).1 Gnala jih je proti severu poleg lova tudi radovednost, hoteli so odkriti nove kraje in videti Eskime, na katerih sledove so v Južni Grenlandiji sicer zadeli vsak trenutek, a Eskimi so bili izginili. Tako nam poročajo o dveh duhovnikih, ki sta se odpravila na pot samo zaradi Eskimov, videla marsikaj novega, a tudi ta dva nista zadela na domačine.2 Neki Thorgil je prišel tudi na negostoljubno vzhodno obalo, a izgubil je ladjo in večino spremljevalcev. Leta 1194. so odkrili deželo Svalbard (gl. str. 106), ki jo vidijo danes v otoku Jan Mayen ali pa v Spitsbergih. Pečali so se Normani z živinorejo (ovce, koze, govedo, redili so tudi majhno vrsto konj) in z lovom na kite ter tulnje in bele medvede; lov je bil njihov glavni zaslužek, kitov navedejo 21 vrst, tulnjev šest vrst, za mroža so si pa na nejasnem, ali naj ga prištevajo kitom ali tulnjem. Tudi severni jeleni so bili takrat doma v Grenlandiji, sedaj jih ni več. Imeli so hleve za krave, konje, ovce in koze, skednje za seno, shrambe, ograje za malo živino, ograjeno polje, ravnotako travnike 1 J. Fischer: Die Entdeckungen der Normannen in Amerika, Freiburg i. Br. 1902. 1 Dobili so v teh krajih kamene z runami, ki nam pravijo, da so tukaj prezimili trije možje in zapustili poročilo o svojih dogodkih. 2 Pač pa nam pripoveduje neki drug popis o Skralingih, s katerimi so se sestali Normani ob obali Baffinovega zaliva, kojega so raziskali na vse strani, v notranjost in daleč proti severu. Potopis je iz leta 1237.