Poštnina plačana v gotovim. Posamezna Številka 1 Din. v List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. •eio XXI. Ôt. 32. Kranj, 7. avgusta 1937. Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Sin. Jugoslovenstvo in naprednost ..Slovenija" je v svoji 31. številka prinesla sestavek pod zgornjim naslovom, ki ga prinašamo v celoti tudi mi. „A i-tošnji 24. številki svojega tednika ..Slovenska beseda" piše dr. Puc o „Boju za slovenstvo". Našteva može, ki so delali za slovenstvo in njegovo kulturo ter se bojevali in trpeli zanj. Potem pa pravi: «Vsi ti možje, od Trubarja pa do Cankarja, so bili daleč od miselnosti tistih, ki nastopajo danes kot reševalci slovenstva. Nobeden od njih ni bil klerikalno usmerjen, čeprav so med njimi odlični duhovniki. Ne Vodnik, ne Gregorčič, ne Aškerc ni pripadal tem krogom, ki so jih prav zaradi njihovega naprednega in liberalnega mišljenja preganjali in napadali. Po naprednih možeh so Slovenci nastali. Nič drugače ni v današnji dobi. Vse, kar imamo v slovenski književnosti močnega, velikega, vse kar lahko pokažemo svetu kot specifično slovenskega, vse — s prav majhnimi izjemami — so ustvarili napredni Slovenci.* Mi bi se ob teh besedah sploh ne bili ustavili, če bi ne bile tako hudo dvoumne, da že kar dvoumne več niso. Zakaj preveč očitno hoče dr. Puc sr.mega sebe in svoje jugoslovensko politično okolje uvrstiti v ta res slovensko, res napredni svet. Zato bo dobro in koristno, če si pojem naprednost ogledamo od blizu. Beseda napreden je dobilo svoj posebni prizvok s tem. da je postala že davno oznamenilo političnih strank. Za napredne so se označevali ob zlomu absolutizma in fevdalstva meščanske stranke, ki so se bojevale za ljudske pravice, /a parlament, za demokracijo. Po pravici: kaj-li nasproti reakcionarnemu absolutizmu so bile ies napredne, in priznati je treba, da so mnogo storile za napredek v vzgoji, v človečnosti, v kulturi sploh. Zastopale so pač načela in smernice, kakor so jih od nekdaj zastopali vsi svo-bodoumni in človeški duhovi. Sčasoma pa je ta vzdevek precej prišel ob svoj glas. Največ zaradi tega, ker so se šopirile z njimi politične organizacije, ki so bile vse, samo napredne v zgorajšnjein smislu ne. Navajamo samo en primer iz naše najbližje zgodovine. V senci dr. Tavčarja in ..Slovenskega naroda" stoječa „Narodno-nnpredno stranka" izpred vojne je bila v začetku tegu stoletja gotovo najbolj reakcionarna stranka v Sloveniji. Borila se je zoper splošno volilno pravico, vezala z nemškimi veleposestniki zoper slovensko ljudstvo, ki mu ni zaupala, kakor to ne njej. Ni bilo še zlepa naše slovensko življenje bolj zamočvirjeno, kakor zlasti v zadnjih letih njene vlade. Torej: ob presoji pojma naprednosti je treba biti vsekako previden. Kajti za naprednega moremo šteti samo tistega, ki dela za dvig umske, nravstvene in tvar-ne omike svojega naroda; samo tistega, ki mu je dušua in telesna blaginj;- lastnega naroda zadnje vodilo pri njegovem javnem in zasebnem delu; samo tistega, ki se ne samo za ceno tvarnih ugodnosti, ampak, če treba tudi v očitno svojo tvarno škodo bojuje za ljudske pravice. Jasno pa je na prvi pogled, da pri tej opredelitvi nima noben jugosloven pravice, označevati se za naprednega. Ne enega res naprednega, res svobodoumnega Siovenra ni danes med jugosloveni. Kajti ti ljudje so reakcionarni, torej nenapredni v naj-ostrejšem pomenu te besede. Tuji so naši kulturi, tuji našemu ljudstvu. Zmeraj so vrtorepili okoli režimov, ki so okrnjevali slovenske pravice, vsakemu oblastniku z juga, ki nas je obremenjeval, so služili vdano in ponižno, še več, naravnost omogočili so s svojim glasovanjem zoper večino slovenskega ljudstva, da smo dobili upravni sestav, ki nas uničuje in nam jemlje najprvobitnejše pravice, ki nan\ gredo kot narodu * Ne, ti ljudje, taki ljudje niso napredni. Napreden jugosloven — to je protislovje v prilastku. O, da, pruv ima dr. Puc. Tmeli smo napredne može, kakor Trubarja in Dalmatina, Vodnika in Zoisa, Prešerna in Cankarja. Bili so to možje, ki so živeli in čutili z ljudstvom, videli njegovo bolečino in trpljenje. In ki so mu hoteli pomagati in so to tudi storili. Imeli smo druge, ki so se tudi imeli za napredne. Vraz je bil tak, in Desehmann, in Sclivtegel. Nihče jih danes ne šteje slovenskemu narodu v dobro. In prav tako ne bo prišteval naš narod nikoli sebi v dobro ljudi, ki so uvedli jugoslovenstvo k nam. Ljudi kakor dr. Žerjava in dr. Kramer-ja, kakor dr. Purn iu Puclja. Kajti kar je prišlo slabega nad nas in naš narod, vsa reakcija zadnjih IS let je neločljivo povezana z jugoslo-venstvom. * Znano je, kako sta Prešeren in Cankar odklanjala jugoslovenstvo v vsaki obliki. Ker jih celo dr. Puc prišteva med napredne, očitno ne more biti napredno tisto in tisti, kar in katere sta ta dva slovenska moža tako brezpogojno in brezkompromisno odklanjala. Prav ima dr. Puc: Brez naprednih Slovencev bi Slovencev sploh ne bilo. Zato in odtod tudi naš boj zoper reakcijo, ki se šopiri v znamenju jugoslovenstva med nami." (Podčrtali mi. Op. ured.). 6. Službeni list »Samouprava* Din 7. Poštne, telegrafske in telefonske pristojbine za napeljavo telefona .... Din 9. Stroški nabora . . . Din 10. Članarina za župansko zvezo Din 11. Vzdrževanje pokopališča . Din 12. Bolniško zav. uslužbencev Din 13. Pokojninsko zav. uslužbencev pri Pokojnin, zav. v Ljubljani Din 14. Banovinski pokoj, sklad za občinske uslužbence .Din 15. Potrebščine za voj. zadeve Din Proračun občine Kranj za 1.1937-38. A. IZDATKI: Redni izdatki. A. Osebni izdatki Prejemki občinskih uslužbencev: 1. Občno upravno oblastvo: Predsednik . . . .Din 36.000.- Delovodja .... Din 24.000.- 2 pomožna delovodja . . Din 14.800.- Dnevničur .... Din 5.600,- 2 sluzitelja .... Din 17.600- 2 pragmatična uradnika . . Din 32.400.- Občinski ekonom . . .Din 11.200.- Monter.....Din 16.000.- 6. Narodno zdravje: 4 babice Mrliški oglednik Din Din 5.600.— 400.- Skupaj Din 6.000, Skupaj Din 2. Osebna in imovinska varnost: 4 redarji.....Din Nočni Čuvaj . . . . Din 157.600. 41.600. 8.000.- Skupaj Din 49.600. 4. Gradbena stroka: Cestarji.....Din 2.400. 5. Kmetijstvo, živinoreja gozdarstvo: Zivinozdiuvnik .... Din 16.000.- Ztvinooglednik .... Din 3.466. Konjač ..... Din l.ftOO,- Poljski in gozdni čuvaji . . Din 2.300.- 1.000.— 3.000.— 1.000.-2.600.— 1.000.— 14.000. - 5.000.- 5.000.— 4.000.— Skupaj Din 71.400.— Osebna in imovinska varnost: 1. Vzdrževanje sreskega nač. Din I6.00o.— 2. Vzdrževanje policije . . Din 8.000.— 3. Vzdržev. gas. čete in župe Din 14.000.— 4. Javna razsvetljava . . Din 7(1.000'— 5. Odgonstvo . . . Din 1.300.— 6. Požarni ogledi . . . Din 2.500.— 7. Protiplinskn obramba . Din 10.000.— Skupaj Din Narodna prosveta: Vzdrževanje šole: t.Vzdrž. ljud. šole v Kranju Din 2. Najemnina za tekstilno šolo Dm 3. Snaženje (tekst, šole) Din 4. Gradbeni fond za ljudsko šolo na Prim=kovem . . Din 5. Vzdrž. šole na Primskovem Din 6. Stanarina nadzorniku na Primskovem . . . Din 14. Podnora sokolsk'm č^tam . Din 15. Podnora drmrini kult. društ. Din 16. Podnora elednliščem . Din 19. Rdeči križ .... Din 20. Javne knjižnice . ■ Din_ Skupaj Din P-dp. Akademskemu društvu Din Podp. Streljački družini . . Din Podp. Tourist Office . Din Podp. Invalidskemu društvu Din Pcdp. Mariianišču . Din Podp. .društvu ..Sloga" . Din Podp. Strojarski zadrugi . . D'il Podp. I. S. Z. ... D;n Podp. Mladinski zvezi . . Din Podp. Narodni strokovni zvezi D;n Podp. Športnemu klubu . . D;n Podp. Prosvetnemu društvu . D'n Podp. Delavskemu domu . Din Podp. Čitalnici . . Din Podp. društvu ..Planina" . . D;n Podp. Diiaškcmu znvok ob 22. uri. Vožnja s propustnieo stane Din 100.--. Prijave sprejema g. Kristan Ernnc. Kranj, 'i yr-ševa c. 5. Izleta se lahko udeležijo tudi nečlani. Gradnja hotela Evropa hitro napreduje. Sedaj pokrivajo streho z bakreno pločevin,). Tudi ogrodje za svetlobno reklamo so že postavili. Izgleda, da bo stnvbu res reprezentativna za mesto Kranj. PRIMSKOVO Gospod urednik! Gotovo boste mislili, da smo Primskovljnni vsi zaspali, ker se nobeden ne oglasi v ..Gorenjcu". Ali temi) ni tako. Zuljava roka kmeta, ali utrujen delavec težko prime za pero, da bi popisal svoje težave ali svoje veselje. Kmet je vesel, če mu polje dobro rodi in da poljski tatovi pustijo v miru, kar je njegovega. Zal pa tega veselja letos ne more uživati. Žetev je slaba, tatovi pa rujejo krompir še napol zelen in tako delajo dvakratno škodo. Upamo, da bo mir pred njimi, ker je mestna občina nastavila več poljskih čuvajev, za kar so ji kmetje zelo hvaležni. Čuvaji so budno na straži ter so vedno oboroženi in imajo s seboj hude pse. Kogar zalotijo, ga zadene najstrožja kazen. V nedeljo zvečer se je vračal iz Kranja proti domu Črnivec Janez ter je v temni noči zgrešil pot in je nasproti hiše Stareta Jože I a padel v 26 metrov globoko strugo reke Kokre. Sreča pa je bila, da se ni ubil; zadobil je pecej težke poškodbe, vendar je pa upati, da bo okreval. Nahaja se v domači oskrbi. Dne 15. avgusta obhaja tukajšnja gasilskf, četa 15 letnico svojega obstoja, ter ima ob tej priliki slovesno blagoslovitev nove motorne brizgalne. Prebivalci z veseljem gledajo na svoje gasilce, ki so v teh 15 letih že tolikokrat priskočili nesrečnim v pomoč. Za desetletnico so blagoslavljali dom, ki je v ponos ne samo gasilcem ampak celi vasi. PREDOSIJE V naši vasi se zopet pripravljamo za veliko slovesnost." Našt trli gasilci ""Bodo naTnoreč 5. septembra blagoslovili svoj novi gasilski dom. Ko jim je vihar pred leti uničil dom, so se takoj zbrali k novemu delu. Z nesebičnim in po-žrtovalnim delom so postavili lep nov gasilski dom, ki bo ne samo njihov ponos, ampak ponos cele vasi. Njegovo kraljevsko Visočanstvo knez namestnik, je zopet odlikoval našo vas. Pod njegovim visokim pokroviteljstvom se bo blagoslovil gasilski dom. Smatramo se s tem počaščeni, ker ni to odlikovanje samo naših gasilcev temveč cele vasi. Gasilci se že. vneto pripravljajo na ta svoj praznik. Ta dan bodo prihiteli v našo lepo vas gasilci celega kranjskega okraja, ker bo blagoslovitev združena z župnim izletom kranjske gasilske župe. Upamo, da bodo naši gasilci znali ceniti visoko odlikovanje in da se bodo za slovesnost pripravil/ kot se za tak slučaj to mora. Mi jim želimo obilo uspeha! ŠENČUR Zadnjo nedeljo v mesecu juliju je bilo v naši vasi zborovanje kmečkih fantov in deklet ter se obenem izvolil odbor mladinske organizacije Kmečke zveze. Na zborovanju je govoril predsednik okrajne Kmečke zveze g. Ovsenik in ga. Brodarjeva, (katere govor objavljamo na drugem mestu. Op. ured,). Zborovanje je bilo zelo obiskano, bilo je nad 100 zborovalcev. Trajalo je od pol 4. do 6. ure zvečer. Vsi so z veliko pozornostjo sledili izvajanjem govornikov, kar je dokaz, kako veliko zanimanje je med našimi fanti in dekleti za njihovo organizacijo. Fantje in dekleta, pa tudi žene, le naprej! V tem je naša rešitev, le močna in strnjena organizacija more pridobiti našemu stanu pravice, ki mu gredo. Prostov. gas. četa na Primskovem, vabi na proslavo 15 letnice obstoja in blagoslovitve nove motorne brizgalne, „Vaškim žegnanjem", ki se vrši dne 15. avgusta. Vse gasilske edinice naprošamo, da se proslave udeleže v čim večjem številu, po možnosti s prapori. Enako vabimo tudi vsa ostala društva, korporacije in organizacije. Ostalo občinstvo vabimo, da se udeleži proslave tudi v narodnih nošah, deč-vah itd. Zbirališče ob pol 2. uri popoldne pred gasilskim domom. GORICE Krajevna kmečka zveza v Goricah sklicuje za nedeljo 8. avgusta po 9. sveti maši v dvorani sestanek radi bližajočega kmečkega tabora v Kranju. Obenem se bo ustanovil odsek Mladinske kmečke zveze. Za to priliko je povabljen govornik. Udeležba za vse člane obvezna, nečlani vabljeni. Pridite vsi, da pokažemo svojo stanovsko zavednosti ŠKOFJA LOKA Vaš cenjeni list poroča v štev. od 30. julija t. 1. med novicami iz Škofje Loke o vedenju ferijalcev med predstavo pasijona. Da bo poročilo popolnejše, prosim, da priobčite v prihodnji številki sledeče: Pri zadnji vaji za pasijon so prišli na predstavni prostor nekateri ferijalci, ki so na letovanju v isti stavbi. Prignala jih je radovednost. Prireditelji sc jih radi preobilnega dela in ner-voze začeli odganjati in so nastopili proti njim. Zato je pa par prizadetih dijakov pri nedeljski predstavi iz dijaške maščevalnosti delalo nemir v, svojem stanovanju. Da ne bi na koga po krivici padla kaka senca, konstatirem, da je bilo udeleženih le par posameznikov, organizacije in vodstva kolonije pa pri tem ne zadene nobena krivda. Gospod profesor, ki letovišče nadzoruje, je zadevo takoj temeljito uredil in popravil. Ločani upamo, da bo po tem malem incidentu zavladalo med njimi in med gosti kolonije dobro razmerje in želimo dijakom, da prijetno prežive še ostali del počitnic v pisani Loki. — Nekdo od sodelujočih. JRZ. na delu. Lahko rečemo in tudi brez skrbi trdimo, da se v vseh preteklih 20 letih ni toliko delalo, kakor letos. Kar začnimo. V Fužinskem predmestju se nadaljujejo dela pri gradnji podpornega zidu ob vrtu g. Oblaka Janeza. Delo sicer nekoliko ovira voda, ki vdira v izkopane temelje, vendar se je s pomočjo črpalk že toliko napredovalo, da je pol zidu že dograjenega. Takoj na koncu tega zidu, poleg starega lesenega mostu, bo stal nov žele-zobetonski puštalski most, za katerega dela je 2(1. t. m. iziicitirala,tvrdka „Slograd" iz Ljubljane, ter bo z delom najbrže že ta teden začela. Zaenkrat bo rabila okoli 50 delavcev. Most bo velika pridobitev za Loko. Ta teden so bila končana dela pri novi ograj, med mlekarno in skednom Kraševic Miha. Stara, že skoro razpadla, kamnita ograja, se je morala umakniti novi, res lepo izdelani ograji. Cesta pa je tod pridobila nad t m na širini. Dela pri gradnji škarpe pri Kap. mostu hitro napredujejo. Del med škarpo, ki je bila zgrajena lani in med uto g. Hafnerja je dograjen do vrha. Ta del je dolg 20 m. Škarpa pa je visoka s temelji vred skoro 12. m. Sedaj grade del med hišo g. Hafnerja in škarpo, ki je bila zgrajena lani. Na drugi strani Knp. mostu pa delavci podirajo obzidje s katerim je bil obzidan prostor pred Kap. cerkvijo. Tukaj se bo ublažil oster ovinek in razširil trg pred cerkvijo. Pri Thalerjevi tovarni pa so delavci položili nekaj cevi za kanal. Vse to se gradi trenutno v Škof ji Loki. Nastane pa vprašanje kdo je tista gonilna sila, ki skrbi, da se dela vrše in dokončavujo. Komu, če ne JRZ, pa še našemu županu Ziherlu, ki se neumorno trudi za blagor in korist občine in zlasti njenih revnih slojev. Ločani smo mu za skrb in njegov trud in srca hvaležni. Stavbno gibanje: Javna stavbna delavnost je zelo velika. Pred novo šolo bo Elektrarna d. d. zgradila iz Demšarjeve kovačnice svojo pisarno. Na Glavnem trgu adaptira r.vojo hišo trgovka ga. Marija Ješe. Poleg hiše Janeza Maurija pa si gmdi Vinko Berčič iz Stare Loke svojo visoko pritlično stanovanjsko hišo. Gradi se tudi nekaj drugih stavb, katere smo pa že v „Gorenjcu" navedli v prejšnjih številkah. Prokleto so nas...? Tisti teden po končani debati v parlamentu o konkordatu, se je pripeljal iz Ljubljane v Gorenjo vas nad Škofjo Loko, neki zelo veljaven gospod, ki je odličen člun JNS. Ustavil se je v gostilni odličnegt, lokalnega faktorja JNS. V gostilni pa se mudil v tistem trenutku neki gospod iz Škofje Loke po knpčij-skih poslih. Ko sta se on, ki je pristaš JRZ. in gostilničar lepo prijateljsko pogovorjala o kupčiji, jo primaha notri Ljubljančan. Pa se je po pozdravih pogovor takoj zasukal na politiko. Ljubljančan je kar bruhal: „Prokleto so nas, mislili smo, da bo nad konkordatom vlada padla pa ne. Dobili so večino. Preklete jerce, jeruzalemci... Pa smo upali, v senatu, kjer STRAN 3 Stojadinovič nima take večine, bomo prodrli. Pa ti po glasovanju stopi na oder Stojadinovič in izjavi, da konkordata ne da še pred senat. No, pa smo zopet na dilci... Prokleti... Ljubljančan seveda Ločana, ki je mirno poslušal, ni poznal. Gostilničar pa sam ni vedel, kaj bi počel, migal je z očmi, dregal ga z nogo in počel vse sorte komedije, toliko časa, da se je Ljubljančanu posvetilo, da je bolje, da molči. Ves zmeden je začel drugi pogovor. Ko je Ločan kmalu nato odšel, sta gotovo oba preklinjala te proklete jeruzalemce, ki ne puste, da bi zopet JNS-arji vihteli bič n«d našim narodom. B. Rangus zlatar in sodni cenilec v KRANJU Vpogled neobvezen I Ure, zlatnina, srebrnina, očala, jedilno orodje, nalivna neresa, kristal stekla itd. Vsa v to stroko spadajoča popravila se strokovno pod jamstvom točno izvrže. - Kupujem staro zlato in srebro. Zahtevajte ceniki Vsak mesec od 3. do 10. f g(J ©fj ostankov Svile, delencv, modno-volnenih kani g ar na štofov, belega blaga, brisač, za rjuhe, oks-fordov itd. — Zelo ugodno znlžacs cene! Crobath Kranj Utonil je. V četrtek je utonil na Bledu tukajšnji domačin iz Sv. Duha vulgo Matijev, orožni-ški narednik Jožef Jugovic, v starosti 26. let. Nekateri dnevniki so poročali, da je utonil Franc Jugovina, kar pa ni točno. Imenovani je bil stalno nastavljen v Belgradu. Za sezono pa je bil prestavljen za 2 meseca na Bled. Pisal je domov, da gre za 2 meseca na Bled, nato pa pride za 2 meseca domov. Pa ga je mladega in nasmejanega pri kopanju doletela smrt. Njegovega trupla do sedaj še niso našli. Ko so doma zvedeli za sinovo smrt so bili silno žalostni. Zakaj padli so vsi upi, ki so jih zidali domači na Jožeta. Bil je dober fant in je stalno od svoje plače pošiljal materi. Naj mu sveti večna luč, domačim pa naše iskreno so-žalje. Požar. V noči med soboto in nedeljo je okoli 2 ure izbruhnil požar nai J#kopčevem kozolcu v Starem Dvoru. Vseh 21 štantov, ki so bili napolnjeni s žitom je zgorelo do tal. Gasilci, ki so prihiteli iz Loke in Virmaš so mogli radi pomanjkanje vode rešili le 2 štanta kozolca. Zgorelo pa je tudi 3 štante Matelcenevega kozolca',' ki stoji poleg in je bil ravno tako poln žita. škoda je velika, že zaradi žita. Ogenj je bil podtaknjen. „Pasijon" Zadnji dve predstavi je zelo motil dež, vendar pa se je predstava v soboto končala, v nedeljo pa je prišla samo še do zadnje večerje, nakar je bila radi dežja odpovedana. Vina iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj I Fotograf S. Rovšek se priporoča za vsa v fbtograf-sko stroko spadajoča dela. Kranj, Oojzova 4. (pri pokopališču) KULTURA GLASBENI DOGODEK V KRANJU. Trboveljski slavček, danes eden najreprezen-tativnejših zborov te vrste na svetu je v četrtek 5. t. m. koncertiral v Narodnem domu. Po uvodni deklamaciji »Moj očka je rudar" je podal mladinski zbor pod vodstvom dirigenta g. Avgusta Šuligoja v pestrem programu pesmi odličnih mladinskih skladateljev, Emila Adamiča, Osterca, Grbca, Mokranjca in drugih. Od pesmi do pesmi se je stopnjevala navdušenost publike nad dovršenim izvajanjem mladinskega zbora, katerega uspehi so zadivili vso Evropo. Mala Rezika Koritnikova je zapela par solo točk ob spremljavi pianista dr. Danila Švare. Dovršeno izvežbani otroški glasek je zadivil slehernega in publika se je komaj umirila od prekipevajočega navdušenja, ko ji je gdč. Eriku Mlakerjeva poklonila prekrasen šopek nageljnov. Po tretjem odmoru je zapel zbor par veselih otroško šegavih mladinskih pesmi pod vodstvom svojega dirigenta in ob spremljevanju pianista dr. Danila Švare. Ljubka mladinska pesem Emila Adamiča „Izpraševaln'ca" ni mogla odtrgati navdušenega poslušalstva od kroga dovršenega zbora. »Moj očka je rudar..." a njegova mladina, njegovi otroci izlivujo v pesmih s svojo otroško čutečo dušo trpljenje in bolest svojih roditeljev. Pod odličnim vodstvom dirigenta Avgusta šuligoja je našlu pesem Trboveljskih slavčkov odziv občudovanja in stremljenja tega glasbeno dovršenega materiala vse Evrope. * STRAN 4 »GORENJEC« Kmečkim ženam in dekletom! Govor ge. Brodarjcve nu zborov Pokojni naš vladiku dr. Anton Bon. Je/;lič je v svoji oporoki slovenskemu narodu, v govoru na taboru v Celju, jusno označil naš eus in njegov pomen zu nušo slovensko bodočnost. To je čas v katerem se oblikuje nova doba, novo življenje. Vidimo samo, koliko zmede in nejasnosti je danes na kulturnem in gospodarskem polju. Prav tako je bilo vedno v zgodovini predno je nastopila za človeštvo nova doba. Zato se moramo zavedati, kako nujno nam je trebu načelno jasnegu pogleda in veko-vitega, trdnega temelja, če hočemo uspešno sodelovati pri stvarjanju nove dobe. Vemo, da stusovo! To hočemo me, kmečke žene in dekle-bodo od njenega obličju odvisne tudi rešitve vprašanj, ki trdo zadevajo nuš kmečki stan. Danes vidimo, ali bi vsaj morali videti, da se človeštvo združuje v stanovske vrste. Znano nam je, da bo v borbi za odločilen vpliv dosegel odločujoče mesto le tisti stan, ki bo tesno strnjen in združen, v pravem čusu dobro vedel kaj hoče. Me vse pripadamo kmečkemu stanu. Nič preveč ne povzdigujemo svojega dela in svojega pomena, če povdarimo, da na naših lamah sloni težak del gospodarstva, da je v naših rokih slovenska kmečka družina in da je v prvi vrsti v naših rokah, v rokah slovenskih kmečkih mater in kmečkih deklet, usoda slovenskega naroda, če je naš delež pri vsem tem tako velik, kako bi mogle v tem tako važnem trenutku me držati roke križem, češ, to nas nič ne briga, to naj uredijo moški. Zavedajmo se odgovornosti, ki jo sedanje razmere nalagajo sleherni slovenski kmečki ženi in dekletu. Dunes gre za več kakor samo za naš dom in njegov gospodarski napredek. Gre za ohranitev naših svetinj, ki so v nevarnosti, da jih prekueije sedanjosti potegnejo zu seboj in uničijo. Gre za ohranitev slovenskega jezika in za obrambo vernosti v kmečki hiši in izven nje. Slovensko ženstvo je že sijajno dokaznlo. da je popolnoma nu svojem mestu, kadur ga kličejo važni trenutki. Od koga so stotisoči podpisov na maj-niški deklaraciji? Okorne roke naših lena in deklet so. povedale svojo vdjo, ko je to terjal čas. Te roke. so pokazale, da ni njihov delokrog samo trdo kmečko delo. marveč, da znajo prijeti tudi za javno delo. kadar prikipi potreba do vrhunca, in da znajo to delo vzeti v roke z vse drugačno vnemo, kakor moški. Tudi današnji čas zahteva, da sino na svojem mestu, Kaj je naloga, ki jo nalaga sedanji čas slo venskemu ženstvu? Mislim, da ni treba še posebej povdurjuti. v kako hudo gospodarsko stisko je prišel danes kmečki dom in kmečka družina, saj jo samo preirdo občutite. V naše hiše se naseljuje roa-lodl.šnost, ki jemlje veselje do dela, do samopomoči. Naše kmečko ljudstvo se vdaja neki usodi, češ, nam bo že kdo pomagal, če ne bomo pa propadli. Tako mišljenje kaže na nevarne pojave, ki se opri jemljejo naših kmečkih družin in domov. Vzl oditi je treba spet vem Berite in širite »Gorenjca" an ju mladinske K. z. v Šenčurju. v lastno moč, vero v silo kmečkega stanu, l.e i/, te vere v lastno moč nam bodo zrustli novi, boljši časi. Viaka cd nus se moru zavedati, da v svojem prizadevanju ni osumljena, du jih jih je 1000, 10,000, 100.000, ki isto hočejo, v isto bodočnost verjamejo. Sume si niorumo potna-guti. Samo v nušem lastnem skupnem delu je rešitev. Sile zu tuko delo bomo dobivale v nuši organizaciji, kjer si bomo dujale pogum enake trpinke med seboj. Na ta način se bo spet vrinilu v nufie vrste samozuvest, ki je gotov porok boljše bodočnosti, 'luko bo kmalu pregnana iz naših kmečkih domov nevarna bolezen, ki se ji pravi beg kmečke mladine v mesta in fabrike. V kmečki družini mora biti poleg ljubezni do Boga prvu ljubezen posvečena rodni zemlji in kmečkemu domu. Ta ljubezen spremlju človeku nu vseh potih. Spomin na domačo grudo, rojstno kmečko hišo, je kakor ungel vuruh, ki varno spremlja otroka in zrelega človeka na vseh potih njegovega življenja. — Druga ljubezen velja naši sveti veri. Kmečka mati in kmečko dekle naj bo v družini kukor sveče-nica. Sama prepojenu z vero, naj to vero iz-žureva na svojo okolico. Ni prav, da pustiš, da so čluni tvoje družine versko mlučni. Ni pruv, da pustiš, da v tvoj dom prihaja časopis, ki ruši in uničuje; versko zavest. Tretju ljubezen naj velja nuši narodni zavednosti in slovenskemu jeziku. V kmečki hiši so korenine narodne rasti. Iz kmečkih hiš so izšli narodni voditelji in buditelji. Saj pravi Gregorčič: ,,Kar mož nebesa so poslala, da večnih nus otmo grobov, vse muti kmečka je zibala, iz kmečkih so izšli domov." Kmečka mati je prva jezikovna učiteljica svojemu otroku. Onu je ob zibeli otroka prva narodna prosvetna delavka. Od nje je V prvi vrsti odvisno, koliko bo imelo jedro naroda, ki je kmečki stan, v sebi narodne zavesti in ponosa. Ne pozabimo, kmečke matere in dekleta, vsega tega nikoli! Delo v družini je najpoglavitnejŠa, naia nalogu, vendar ne edina. Naš čas zahteva, da se zlasti kmečko ženstvo pokaže tudi v javnem življenju. Splošno se trdi, da je delo v javnosti pravica in naloga moških. Do neke mere je to res, vendar ni in ne more biti delo za javni blagor izključna pravica moških, posebno ne, kadar gre za stanovska vprašanja, ki se posebno tičejo Ženstvo, S tem sodelovanjem bodo prizadevanja mož in fantov lepo dopolnjena. Vprašale boste: pa kje naj v javnem udejstvo-vanju primemo za delo in kako? Odgovor je kratek: v stanovski skupnosti! Kmečki smo je pri nas najštevilnejši, saj obsega 2/3 vsega slovenskega ljudstva. Vendar je čudno, da v javnem življenju ne pomeni toliko, kolikor bi po svoji važnosti in moči moral pomenili. Kaj je icmii vzrok? Razbitost, neenotnost kmečkih ljudi, Vemo, da nekaj ni \ redu in iščemo vzroka povsod samo pri samih sebi ne. Držimo se slabega pravila: vsak /ase. Pa je tako: vsak zase slabo in zato vsi slabo. Prepričana sem, da smo me kmečke .-.rue in dekleta v prvi vrsti poklicane, du to libéra-listično miselnost čim prej temeljito preženenio, najprej iz svojih src-, potem pu iz svojih hiš in družin. Ko se nuni to posreči — in posrečiti se moru — bo hitro ustvarjena kmečka skupnost. Odstraniti je treba strup, ki zastruplja medsebojno sožitje ljudi na vasi. Zatrcti je trebu skorjo nezaupanju, sovraštvu in ne vošči j i vosti, ki oklepajo slovenske kmečke domove pred sosedi. Ali pa Je kmečke skupnosti treba? Na to vprašanje, mislim, ni treba na dolgo in široko odgovarjati. Znan je že izrek: v skupnosti je moč. Drugi stanovi so važnost tega pregovora /o zdavnaj spoznali in se organizirali. Mi kmečki ljudje smo pa menda zaupali v svojo številčnost in smo mislili, da morajo vsled tega drugi za uns skrbeti. In smo se seveda temeljito zmotili! Imamo sicer vidike in iskrene prijatelje, toda brez naše krepke pomoči ne morejo uspeti. Gre za dobro celega kmečkega stanu, gre za dobro mojega in tvojega posestva. Če se razmere kmetijstva na splošno zboljšajo bo tO občutil tudi tvoj grunt. Kmečke žene in dekleta! Strnimo svoje vrste tudi me! Pomagale bomo možem in fantom, naša pomoč jim bo dragocena. V kateri organizaciji je naše mesto? Biti ne more nobenega dvoma: v Kmečki zvezi! V tej organizaciji se ne bodo reševala strankarska vprašanja, pač pa stanovska vprašanja slovenskega kmečkega stanu. Kmečka zveza je uvidela, da je naše sodelovanje važno in dragoceno. Zato je svoja prvotna pravila znatno dopolnila in izrecno dala priliko tudi kmečkemu ženstvu, da se organizira v svojih odsekih. Dobile boste v pravilnikih točna navodila, kaj je predvsem naloga kmečkega ženstvu v okviru Kmečke zveze. Jaz samo pravim: Takoj na delo! Časi so resni in treba je, da tudi me povemo svojo besedo, /ato takoj pripravite vse potrebno, da se združite /ene v Zvezo žena, dekleta pu v mladinski odsek Mladinske kmečko zveze. Tam vus čuka delo, zu vsak odsek nu poseben način, u vsi zu en cilj in namen: z« dobro kmečkega stanu. Kateri so temeljni kuniui ua katerih je zglajena nušu Kniečku zveza: Dve načeli sta navedeni v pruvilih: versku zuvest in nurodni ponos. Močni sta in neminljivi in trdnu je njuna moč. Prvo nučelo je, da se mora gibati vse delo kmečke zveze no najtrdnejši osnovi Kristusovih postav. Te postave so skozi tisočletja pre-skušene in vzrasle v nas. Me si moramo biti v prvi vrsti na jusnem o stanju stvuri glede vere po svetu. Jusno je povedul nuš dr. Jeglič, ko je dejal, da si stojita dunes dve fronti nasproti: Fronta brezbožnežev, sutuna in fronta Kristusu Krulju. Tudi me, drage žene in dekletu hočemo ustvuriti krepko vrsto v fronto Krilu. Kdor hoče drugače, mu bomo pokazule, da smo vredne veličine Majske deklarucije! Drugo načelo, druga uaša svetinju je nuš slovenski jezik in naše slovensko narodno prepri-čnnje. Tu biser bomo čuvule po naših kmečkih domovih in ga bomo tudi upale pokazati pred svetom. Drage prijateljice, me nismo nič manj slovenske, kot so slovenski funtje in možje. Me dajemo v bolečinuh in trpljenju narodu zmeraj novih sil, me trpimo, da je narod zdrav in kre-puk, du se muoži in utrjuje. Kdo nam more odrekati pruvico, da imamo pri tem narodu tudi svojo besedo, kadur gre za njegovo usodo? Me preveč žrtvujemo zu narod in državo, ki ji narod duje življenje in obstoj, da bi mogle mirno trpeti vsako, še tuko majhno zapostavljanje našega jezika in naših slovenskih kulturnih dobrini Me preveč trpimo, da bi mogle mirno dopustiti vzgojo naših otrok v neslovenskem duhu po naših šolah, Kje pa smo, kadlr gre zu to vprašanje?! Gre pa vedno vztrajno po načrtu! Če izreče 100,000 slovenskih žena in deklet svojo odločno voljo, kje je sila, ki bi se tej volji zoperstavila?! To sta temelja, na katerih sloni Kmečka zveza. Pod zastavo Kmečke zvezo, kjer je zapisano delo za pravice kmečkega slniiu in delo za čuvanje naših narodnih svetinj je naša bodočnost jasno začrtana. Kadar nas bo pod to zastavo zbranih na tisoče in tisoče in kadar bomo s ponosom gledale na svojo mladino, ki bo v kmečkih krajih tvorila udarno moč našega naroda, takrat bomo skupno z moško organizacijo nepremagljiva sila. In takrat se bo slovenskemu kmečkemu stanu obrnilo na bolje, z njim pa vsemu slovenskemu narodu! S trdno voljo, da hočemo tudi me, kmečke Žene in dekleta odločilno poseči v snovanje nove dobe in ji vtisniti svoj pečat, pojdimo složno na delo! Vašo prizadevanje pa nuj blagoslovi Bog. saj je ..prazno vse delo brez žegnn z nebes". Peter Rešetar rešetari Pokopan srbski pregovor. Srbi imujo mnogo lepih pregovorov. Eden izmed teh je tudi tu: „Brut mi mio, koje vere bio", kar se pruvi, da mu Je drug vsak brat, pn nuj bo katerekoli vere. V zadnjih tednih pu so ta pregovor pokopali, kolikor se tiče katoličanov. Tod« jnz verujem v vstajenje, tudi v vslujeuje tega pregovora, saj so mu grob zupečutili samo taki, ki sploh nobene vere nimajo. Srumotno bodo popuduli po tleh! Mrtvaške glave. Zukaj imajo četniki, bivši orjunci, mrtvaške glavo na svojih zastavah? Za slovenske bi vedel, ker poznam slučaj Fukiuu v Trbovljah, Dolinurja itd. V splošnem pa mislim, da zaradi tega, ker te črne srajce s temi mrtvaškimi glavami oznanjajo smrt vsaki svobodi v Jugoslaviji. (Slov. gospodar). m H L i 06LHSI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc ta petni k, v hiši g. Kocbeka. Važno I Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Sipica). Proda se v Kranju štiristunovanjsku hiša z velikim vrtom za 90.000.—; mesečni donos 920 Din. Pojasnila daje Jakopin. — Kranj Prešernova 18. Odda se lokal takoj. Poizve se Primskovo 77. Odda se s 15 avg. trisobno stanovanje na glavnem trgu. Poizve se v upravi. Lokal, pripraven za manjšo obrt, Blejska cesta št. 5. se odda s 1. sept. Poizve se Rebolj Lo-vro, Kranj. Kupim klavir za gotovino takoj. Naslov v upravi lista. Ženini in neveste! Ne samo najlepše, tudi najceneje Vam izdela fotografije fotograf JUG - KRANJ Važno - vozno - važno, da bodo Vaši šolarčki čedno in poceni oblečeni, morate že sedaj vedeti, da je pri Jazbecu v Kranju v polni meri preskrbljeno, Ogled v trgovini je brezobvezen, toda za skrbne starše zelo potreben. Dinar prihranjen, je dinar zasluženi V zalogi vsakovrstno perilo, klobuki in velika izbira blaga za obleke. — Nepremočljivi Huborlus plašči za deco, ženske in moške so že v delu. Vzorci so krasni, blago trpežno in cena nizka. — Priporoča se Albin Jazbec v Kranju (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Mibv.i, v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.