Leto XXVII. Številka 19
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka »» Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar
glasil
Kranj, sobota, 9. 3. 1974 Cena: 1 dinar
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Predlagali so jih za skupščine
Eno od kadrovskih načel za volitve govori, da je treba v našem samoupravnem in skupščinskem sistemu zagotoviti ustrezno število fensk in mladine. Za Gorenjsko, kjer Je med zaposlenimi približno polovi-ca žensk, je to stališče še kako Pomembno. V vseh gorenjskih občinah so temu vprašanju pri evidentiranju možnih kandidatov za delegate oziroma v predkandidacijskem Postopku posvetili posebno skrb. Prvi rezultati teh prizadevanj so danes že znani. Na Gorenjskem je med evidentiranimi okrog 30 odstotkov žensk. Takšna udeležba seveda ne ustreza povsem prejšnji ugotovitvi o zaposlenosti žensk, vendar vseeno pomeni korak naprej v primerjavi z dosedanjimi volitvami.
V teh dneh, ob prazniku žena, ko je bila na proslavah in različnih Prireditvah nekajkrat poudarjena tri^11} in Pomen žena, smo obiskali ka	predstavnice oziroma
p "'datke za občinsko skupščino.
°prašali smo jih, kaj menijo o Položaju in vlogi žensk v družbenem ^Rajanju, kakšne so možnosti za aktivno udejstvovanje in kako si zamišljajo delo v bodoči skupščini.
»Ko sem zvedela, da sem bila na naši šoli predlagana v delega-clJo za zbor združenega dela občinske skupščine, sem bila Presenečena. Mlada sem še in menim, da je še veliko bolj" sposobnih od mene za delo v tako pomembnem samoupravnem organu kot je občinska 8kupščina,« pravi 21-letna Vesna
Čestitke
Predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigherje te dni dobil »tevilne čestitke družbenopolitičnih organizacij, kolektivov in Posameznikov. Čestitajo mu ob »Prejetju zvezne in republiške ustave. V čestitkah poudarjajo,
i* k?,0men^a nova zvezna in republiška ustava zgodovinski dogodek in mejnik v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov.
rV čestitki družbenopolitičnih
ganizacij, delovnih ljudi oziroma občanov Jesenic piše: »S po-SR«*111 8Prejemamo novo ustavo — to je ustavo socializma, samoupravljanja in dela. Po-borni 8mo na ustavo še toliko Vab' 8mo se v vseh pripravki-'	nastajala, aktivno
*ijučevali in je del naših Sjxr°?ov za premostitev kla-obl • Pre8rad med delom in . astjo in ker omogoča delavcu, Vp, neposredno ugotavlja, raz-8jlj *n nadzoruje uporabo
8Dr°V sv°jef?a de,a- s tem ko ^ ejemamo novo ustavo, spreje-
0jj m° nase vso odgovornost in hoV,1^nost' da.se bomo dosledno n ? za nove odnose, za resnično oblast dela in delovnih ljudi, di.u naše boljše materialno in
Uh°vno življenje.«
Včasih slišimo očitke, da se ženske premalo družbeno udejstvujemo. Vendar ni res, da smo nezainteresirane. Le časa imamo premalo.
Marič, vzgojiteljica na osnovni šoli Josip Broz-Tito v Predosljah.
»Res je, da mi delo v družbenopolitičnem življenju doselj ni bilo tuje. Sem namreč članica sekretariata osnovne organizacije zveze komunistov na terenu in sodelujem pri folklorni skupini v Tržiču. Tam s kolegico vodiva tudi folklorno skupino pionirjev in cicibanov. Kakšnih večjih ambicij pa doslej nisem imela. Želela sem najprej spoznati delo in življenje na terenu. No, če bom sedaj sodelovala še v občinski skupščini, mi to najbrž ne bo škodilo. Tudi čas se bo našćl, saj še nimam družine in dolžnosti, kijih imajo matere.«
»Kakšne pa so povašem mnenju danes možnosti žensk za družbeno udejstvovanje?«
»Mislim, da ima vsaka ženska možnost za družbeno udejstvovanje in uveljavljanje; ne glede na to, ali je mati ali ima družino ali ne. Le delo doma, po končani službi mora biti tako organizirano, da ni ženska odgovorna za vsa opravila in skrbi, marveč, da ji tudi mož pomaga. Seveda je res, da je to zelo lahko reči, teže pa storiti.«
»Katero vprašanje bi po vašem mnenju v bodoči občinski skupščini morali najprej obravnavati in rešiti?«
»Mislim, da je pri nas še vedno preveč poudarjeno zgolj varstvo
otrok, premalo pa vzgoja in izobraževanje. V kranjski občini je bilo v zadnjem času na tem področju sicer precej narejenega, vendar bo bodoča skupščina morala temu vprašanju še posvetiti pozornost.«
»Sem ena od možnih kandidatov za družbenopolitični zbor kranjske občinske skupščine. Čeprav se družbeno udejstvujem že prek 15 let, tokrat prvič kandidiram v občinsko skupščino. Najprej sem začela delati v Planinskem društvu, potem pa v našem podjetju,« je povedala Štefka Vole, zaposlena v PTT podjetju Kranj kot glavni referent za gospodarsko načrtovanje.
»Ni res, da se danes ženske ne zanimamo za družbeno življenje, le časa imamo premalo. Jaz imam med tednom veliko sestankov in če bi bila poročena oziroma imela družino, prav gotovo ne bi mogla obiskovati vseh. Mislim, da je dejanska enakopravnost žensk pri nas še vedno preveč zgolj deklarirana. Ne gre zgolj za preobremenjenost žene in premajhno razumevanje moža za družinska opravila, marveč tudi za pojmovanje kot takšno. Kar poglejte; ob rojstvu vsakdo reče: ,0, fanta je
dobil/ Če pa je novorojenček ženskega spola, pa velikokrat slišiš zgolj pripombo ali opazko.«
»Kako si zamišljate vaše delo v bodoči skupščini?«
»Pravzaprav še nimam povsem jasne predstave o tem. Mislim, da bom lahko prenašala stališča naše delovne organizacije v skupščino in seznanjala kolektiv s stališči skupščine. Nedvomno mi bo delo v skupščini koristilo tudi v službi. Menim pa, da bi se morala nova skupščina čimprej lotiti problema stanovanj. V Kranju doslej ni* bilo malo narejenega na področju stanovanjske gradnje. Pogrešam pa konkretnih odločitev in rezultatov pri stanovanjih za delavce. Še vedno gradimo predraga stanovanja in bi morali več razmišljati o tem, kako jih bomo pocenili.«
»Še nikdar nisem bila tako presenečena kot zdaj, ko sem izvedela, da sem kot predstavnica kmetov-lkooperantov predlagana v enotni zbor združenega dela radovljiške občinske skupščine. Ne vem, kako, da so se spomnili ravno mene, saj je še dosti bolj razgledanih kmetov v občini.«
Ivanka Žirove z Ljubljanske ceste 22 v Radovljici pravi, da
nikdar ni imela kaj prida časa za delo v organizacijah in podobnih organih. Kmetija danes terja ves dan celega človeka.
»Moram reči, da si ta trenutek še ne znam predstavljati, kako bom sodelovala v skupščini. Z možem imava 16 glav živine, gozd in kmetijstvo preusmerjeno v živinorejo. Časa nama tako vedno primanjkuje. Mislim, da že moški, ki mu je glavni vir dohodka kmetijstvo, danes teže sam posega na sestankih v ralične odločitve. Ženska še toliko teže. Zaposlena žena se na primer po službi lahko posveti družini in družinskim opravilom. Ženi na kmetiji pa je ta posel največkrat odveč. Jaz sem bila v življenju vsega skupaj trikrat na morju. Dvakrat po en dan, enkrat pa s hčerko štiri dni. Z drugimi besedami: dopusta ne poznam in večkrat mi je žal, da nisem mogla postati bolniška sestra. Žal takrat starši niso bili za to. Moj prosti čas je nedelja popoldne, ko se z možem peljemo malo ven, pa včasih zaidem tudi v opero ali v gledališče.«
»Pravite, da časa primanjkuje. Kdo pa bi potem po vaše lahko reševal kmetijske probleme v skupščini?«
»Vsak dober kmet mora misliti najmanj za dve leti naprej, kako bo gospodaril. Če bi primerjala kmečko gospodarstvo s podjetjem, potem bi rekla, da je kmetovalec direktor in delavec hkrati. Če se kdaj kje ušteje, se ne more jeziti na službo v podjetju, marveč kvečjemu sam nase. Zato je razumljivo, da si mora najti in vzeti čas tudi za družbeno dogajanje. Tisti kmet, ki danes ni seznanjen z dogodki v občini ali v širšem merilu, bo težko dobro gospodaril. In prav je, da v skupščinah kmetje (kot strokovnjaki na svojem področju) sodelujejo pri razreševanju kmetijskih vprašanj. Zato se zavedam, da bom morala najti čas za delo v skupščini, če bom izvoljena. Ne znam si namreč razložiti, kdo bi v skupščini lahko bolje pojasnil težave, ki jih ima kmečka žena danes, ko na primer še ni starostno zavarovana, kot prav takšna žena sama. In če bom že prišla v skupščinske klopi, bo to nedvomno prvo vprašanje, ki ga bom zastavila.«	A. Žalar
|| XIII. mednarodni spomladanski kmetijski sejem od 12. do 21.4.1974
Naročnik:
Danes dopoldne bo na Krvavcu IV. tekmovanje v veleslalomu za memorial Igorja Janharja, v Mojstrani pa bodo danes in jutri VII. zimske športne igre občinskega sindikalnega sveta Kranj
Izmenjali izkušnje
Delegacija ZKJ, ki se pod vodstvom Kira Gligorova mudi na obisku v LDR Koreji, je imela v Pjong Jangu uradne pogovore z delegacijo delavske partije Koreje. Izmenjali so mnenja o dosežkih pri socialistični izgradnji obeh držav, mednarodnem položaju in sodelovanju med državama.
Manj gradnje za trg
V	torek in v sredo je bilo v Portorožu posvetovanje gradbenikov. Z več referati in v razpravi so strokovnjaki osvetlili vse plati stanovanjske gradnje pri nas, ki naj bi bila bolj družbeno usmerjena in naj bi v kratkem zamenjala dosedanjo razbohoteno gradnjo stanovanj za trg. Hkrati pa bi zagotovila, da bi akcijo za gradnjo delavskih stanovanj tudi izpeljali. Tak način gradnje pa zahteva velika gradbišča in odpira možnosti za industrijsko gradnjo stanovanj.
Zlato za spomenik
V	sredo so pri nas začeli prodajati zlatnike in srebrnike. Z izkupičkom bodo krili del stroškov za postavitev spomenika revoluciji na Petrovi gori. Idejni osnutek za zlatnike in srebrnike sta napravila akademski slikar Boris Dogan in akademski kipar Stipe Frankič. Novca merita v premeru 24 mm in tehtata 7,5 grama.
2500 novih delavcev
Strojna industrija v Nišu bo do leta 1978 sprejela več kot 2500 novih delavcev. V tem času bo uresničila tudi razvojni program, za katerega bodo v prihodnjih petih letih potrebovali 1,7 milijarde dinarjev. Financiranje programa je prevzel konzorcij, ki so ga konec lanskega leta ustanovile jugoslovanske banke, zunanjetrgovinska podjetja, zavarovalni zavodi in drugi partnerji strojne industrije.
Pet učno-znanstvenih centrov
Univerza v Beogradu bo imela po novem statutu pet učno-znanstvenih centrov, ki naj bi prispevali k izboljšanju pouka na fakultetah. To so centri za multidisciplinarne študije, za izboljšanje marksističnega izobraževanja in marksistične misli, za telesno vzgojo, za osnove ljudske obrambe in mednarodni univerzitetni center za družbene vede.
Posvet o drugi svetovni vojni
Predsednik republike Josip Broz-Tito je prevzel pokroviteljstvo nad mednarodnim simpozijem o vzrokih in posledicah druge svetovne vojne. To so objavili na torkovem posvetovanju predsednikov vseh akademij v SFRJ. Simpozij bo v eni naših republik prihodnje leto.
Poplave v Istri
Po dvodnevnem deževju so sredi tedna številne reke v Istri prestopile bregove. Vodovje Raše je zalilo jamo Pičan v raških premogovnikih. Le z izredno požrtvovalnostjo rudarjev so rudnik rešili pred potopom. Reka Raša je poplavila tudi cesto Reka—Pulj. Do poplav je prišlo tudi na območju Pazina.
Dolarji za naše rudnike
Ameriška izvozno-uvozna banka je odobrila jugoslovanskim rudnikom 9,7 milijona dolarjev kredita za nakup tovornjakov in rudniške opreme pri ameriških proizvajalcih. Letne obresti so 6-odstot-
Kranj
Radovljica
V	ponedeljek popoldne bo druga redna seja Medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Razpravljali bodo o
poteku javnih razprav v organizacijah ZK o gradivih za 10. in 7. kongres ZKJ in ZKS. Uvodno besedo o tem bo imel član sekretariata Medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar. O predlogu kandidatnih list za osrednje organe zveze komunistov Jugoslavije in zveze komunistov Slovenije pa bo govoril Martin Košir.
Odborniki kranjske občinske skupščine so na torkovi seji sprejeli statut kranjske občine in odlok o določitvi delegatskih mest, oblikovanju konferenc delegacij in skupnih delegacij, ki določajo delegate v zbor združenega dela občinske skupščine. Razpravljali so tudi o družbenem dogovoru o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974. Razen tega so sklenili, da se krajevni skupnosti Trstenik odobri iz rezervnega sklada 27.000 dinarjev dodatnih sredstev za odpravo škode, ki jih je povzročilo na cestah neurje.	A. 2.
V	sredo popoldne se bo na redni seji sestala radovljiška občinska skupščina. Odborniki bodo sprejeli statutarni sklep občine Radovljica in odlok o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela skupščine občine. Razen tega bodo razpravljali tudi o delu inšpekcijskih služb in o gradnji in financiranju šol v občini. A. Ž.
Danes popoldne bo v kulturnem domu v Podnartu redna letna konferenca mladinskega aktiva. Na njej bodo pregledali delo v minulem obdobju, se dogovorili za naloge v prihodnje in izvolili novo vodstvo aktiva. Na konferenco, po kateri bo družabno srečanje, so povabili tudi predstavnike mladinskih aktivov, s katerimi se bodo pogovorili o medsebojnem sodelovanju.
M. Hudovernik
V	ponedeljek je bila v Tržiču seja komiteja občinske konference ZKS,
-------------- na kateri so obravnavali osnutek
sklepov in stališč III. zasedanja konference, ki je bilo 21..februarja. Komite je predlog sklepov in stališč sprejel in sklenil, da jih ponovno obravnava in sprejme konferenca, ki se bo sestala v torek, 12. marca. Sklepi temeljijo na oceni političnih priprav na republiški in zvezni kongres ZK in obravnavajo organiziranost ZK, obveščanje komunistov, probleme s področja socialne diferenciacije, samoupravne interesne skupnosti, uresničevanje ustavnih dopolnil ter položaj tržiškega gospodarstva.
V torek je bilo v Tržiču 46. zasedanje skupščine občine. Na njem so imenovali volilno komisijo, ki bo skrbela za nemoten in pravilen potek volitev. Komisijo sestavljajo Stanko Vrtovšek, sodnik okrožnega sodišča v Kranju (predsednik), in njegova namestnica Janka Soline, tsodnica občinskega sodišča v Kranju. Tajnik komisije je Janez Ivnik, tajnik skupščine občine Tržič. V komisiji so še naslednji člani in njihovi namestniki: Anton Stritih, Slavko Hvalica, Breda Milič, Mimica Leitinger, Vlado Erjavšek, flftarjeta Erjavec in Stanko Stritih.
Priprava komunistov na volitve
Tržič
J
\ 1 J% €Sfe S J*m
9 I
Sobota, 9. marca 1974
Na zadnji seji občinske konference ZKS Jesenice je sekretar konference govoril tudi o dolžnostih komunistov v pripravah na volitve.
»Pred volitvami smo v ZK in drugje napravili temeljit obračun svojega dela in analizirali tokove družbenega razvoja,« je dejal Ludvik Kejžar. »Dosegli smo pomembne rezultate, pojasnili mnogo vprašanj o vlogi družbenopolitičnih organizacij, ob tem pa posebej opredelili mesto in vlogo ZK. V procesu reorganizacije so sodelovali tudi SZDL, sindikati in mladina, zato da bi lahko te organizacije čim bolje opravljale svojo družbeno funkcijo v razvitem samoupravnem sistemu.
V	prihodnje volitve se ZK vključuje bolj pripravljena kot prej. Bistvena značilnost, ki daje sedanjim volitvam tudi zgodovinski pomen, je, da z novo ustavo uveljavljamo nov sistem družbenoekonomskih odnosov in nov sistem političnega odločanja. Nova ustava obvezuje ZK, da s svojo dejavnostjo zagotovi, da bo ves sistem v rokah delavskega razreda.
Ob volitvah je treba zagotoviti tak izbor ljudi, ki bodo upoštevali svoje in drugih interese. Vso pozornost je zato treba posvetiti izbiri kandidatov za delegate.
Organizacije ZK morajo stalno nadzorovati evidentiranje in kandi-
Pomoč osnovni šoli Toma Brejca
Osnovna šola Tomo Brejc v Kamniku je bila zgrajena leta 1942. Poslopje je dotrajano, čeprav je kolektiv vlagal vsa razpoložljiva sredstva v vzdrževanje. Za večja popravila pa denarja ni bilo. Najbolj kritično je pri električni napeljavi, ki je zastarela in je električarji niti popravljati več nočejo. Šola se je zaradi tega znašla že večkrat v temi, številni električni aparati, predvsem bojlerji, pa*so pregoreli. Ker imajo šolski prostori lesene strope, je zaradi dotrajane napeljave nevarnost požara še večja. Temeljna izobraževalna skupnost za popravila nima potrebnega denarja. Zato je skupščina občine Kamnik sklenila pomagati z denarjem rezervnega sklada gospodarskih organizacij.	-jk
Odslej boljše
V	sredo je bilo v Tržiču III. zasedanje občinske konference Zveze mladine Slovenije, ki so se je udeležili tudi predsednik republiške konference ZMS Ljubo Jasnič ter predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Na konferenci so menili, da je ocena preteklega delovanja občinske mladinske organizacije zelo kritična in da morata biti organiziranost ter delo organizacije v prihodnje boljša. Na konferenci so razpravljali o družbenem dogoVoru in samoupravnem sporazumu o štipendiranju, o predlogu občinskega statuta ter o sestavi občinskih zborov. Mladi so na konferenci evidentirali šest kandidatov za družbenopolitični zbor občine ter izvoli vodstvo ter organe konference. • -jk
diranje tako, da bodo lahko ugotavljale nepravilnosti. Pri tem se mora ZK zavzemati, da bo v delegacijah čimveč komunistov, ki so že do sedaj uspešno sodelovali — zlasti pri uveljavljanju ustavnih dopolnil.«
Nato je govoril še o skupščinskem sistemu in zaključil: »Vsakdo se lahko seznanja in spoznava z našim delom. Će bomo povsod, vztrajno in dosledno spreminjali dosedanje odnose, bomo lahko resnično uresničevali pravkar sprejeti ustavi.«
D. S.
Občinska konferenca socialistične zveze Kranj in strokovni odbor za obrt ter strokovni odbor za gostinstvo in turizem republiške gospodarske zbornice v Kranju vabita obrtnike in zaposlene v zasebni obrti na kandidacijsko konferenco, ki bo v ponedeljek, 11. marca, ob 16. uri v dvorani občinske skupščine v Kranju.
Na konferenci bodo določili kandidate za delegacijo za enotni zbor združenega dela občinske skupščine.
Praznovanje dneva žena
KUD »Ivan Cankar« od Sv. Duha pri Škofji Loki je s pomočjo družbenopolitičnih organizacij pripravil za drevi ob 19. uri proslavo v kulturnem domu. Namenjena je ženskam s področja te krajevne skupnosti, toda povabljeni so vsi, ki bi se radi pridružili ženam in materam ob njihovem prazniku.
Program je zelo pester. Iz Ljubljane bo prišel naš znani dramski igralec Jože Zupan, predstavil se bo ljudski pesnik Lojze Hafner, nekaj pesmi bo zapel Loški ženski kvartet, cicibani in pionirji bodo recitirali in peli, člani KUD »Ivan Cankar« bodo zaigrali nekaj duhovitih ske-čev, posamezne točke pa bo povezoval narodno-zabavni ansambel. Želja, pripraviti poslušalcem prijeten večer, se bo gotovo uresničila.
Jutri ob 16. uri bo na odru kulturnega doma gostovalo Prosvetno društvo iz Mavčič s Finžgarjevo igro Dekla Ančka. V soboto, 16. marca, pa bo ob 19.30 mladinski aktiv iz Reteč z več skeči nanizal lepljenko, ki nosi naslov Gajbice.
M. Volčjak
Podnart — Družbeno politične organizacije v Podnartu bodo v nedeljo, 10. marca, ob 16. pripravile v Podnartu v kulturnem domu svečano praznovanje dneva žena. V kulturnem programu bodo sodelovali pionirski pevski zbor in recitatorji osnovne šole Ovsiše ter dramska skupina DPD Svoboda iz Podnarta.
Kropa — Drevi ob 18. uri bo priredila sindikalna organizacija tovarne vijakov Plamen Kropa slovesno praznovanje za vse zaposlene ženske v Plamenu. Prireditev bo v hotelu Alpe-Adria v Radovljici.
C. Rozman
Srednja Dobrava — Mladinski aktiv na Srednji Dobravi pri Kropi bo pripravil skupaj z Zvezo borcev ob dnevu žena zanimivo potopisno predavanje »Obiščimo Ažurno obalo«. Predavatelj prof. Ciril Hubad bo poslušalce na prijeten način z besedami in barvnimi diapozitivi popeljal na eno najlepših obal na svetu. Predavanje bo drevi, ob 19.30 v zadružnem domu na Srednji Dobravi.	B. P.
Statut občine Kamnik sprejet
Izid parlamentarnih volitev v Veliki Britaniji je s svojimi posledicami ta teden zasenčil vse druge dogodke (ki jih sicer ni bilo malo) na mednarodni sceni. Dosedanji premier Edward Heath, vodja konzervativne stranke, je moral prepustiti predsedniško rezidenco v Dawning streetu št. 10 svojemu velikemu nasprotniku, vodji laburistične stranke Haroldu Wilsonu. Ta je že bil ministrski predsednik pred leti, ko ga je na volitvah porazil prav Edward Heath, politik, kije včeraj moral zapustiti svojo uradno rezidenco.
Wilson zamenjal Heatha
Izid britanskih volitev ni presenetljiv, pri čemer je treba reči, da ne bi bil presenetljiv kakršenkoli drug z izjemo zmage liberalne stranke, ki pa bi bila v tem trenutku zanesljivo najbolj nenavadna stvar v vsej zgodovini britanske politike. Ker se torej ni zgodilo nemogoče, zmaga liberalcev, se je zgodilo samo tisto, kar ni presenetilo, namreč zmaga laburistov.
Kaj to pomeni za Veliko Britanijo?
Izmed vsaj pol ducata možnih ugotovitev se kot prevladujoča poraja naslednja: zmaga laburistične stranke očitno ni posledica prevladujočega prepričanja britanskih volivcev, da
Odborniki skupščine občine Kamnik so na seji, ki je bila v torek, 5. marca, soglasno in z dolgotrajnim ploskanjem sprejeli nov statut skupščine občine Kamnik. Predsednik skupščine občine Vinko Gobec je pred sprejetjem poudaril, da je v razpravi o osnutku statuta sodelovalo več kot 1000 ljudi in da je najvišji samoupravni akt družbenopolitične skupnosti usklajen z zvezno in republiško ustavo. Novi občinski statut je po besedah predsednika Vinka Gobca izraz želja in dogovorov delovnih ljudi. O pomenu sprejema statuta je govoril tudi predsednik občinske konference SZDL Kamnik inž. Ferdo Cvetko.
Značilnost kamniškega statuta je precej obširno uvodno poglavje v katerem so nanizane glavne značilnosti kamniške občine. Industrija ustvarja 74 odstotkov celotnega do-
hodka in 80 odstotkov družbenega proizvoda. Vsak 2,8 občan je zaposlen. Kar 11 odstotkov družbenega proizvoda občine ustvarja zasebna obrt, precejšen pa je delež tudi kmetijstva. V statutu imajo pomembno mesto krajevne skupnosti in krajevna samouprava. Vsaka skupnost bo imela v novi skupščini svojega delegata, razen tega pa določa statut stalnejše vire financiranja skupnosti. Letos bo 20 krajevnih skupnosti v kamniški občini dobilo 650 milijonov starih dinarjev.
Skupščina občine Kamnik bo imela tri zbore. V družbenopolitičnem zboru bo 25 delegatskih mest, v zboru krajevnih skupnosti 35 delegatskih mest in v zbOru delegatov združenega dela 60 delegatskih mest. Kamniški zbor delegatov združenega dela bo med najštevilnejšimi v republiki.	-Jk
V trži&ki skupščini 73 delegatov
Ker statut tržiške občine še ni izdelan, so odborniki občinske skupščine na torkovi seji sprejeli statutarni sklep o sestavi občinske skupščine. Na osnovi tega sklepa, ki bo postal del novega občinskega statuta, bo imel zbor združenega dela 34 delegatskih mest. 26 delegatov bodo delegirale temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, 1 delegata bodo izvolili občani, ki delajo v kmetijstvu in 1 delegata delovni ljudje, ki so zaposleni v obrtni dejavnosti. Prosveta in kultura bosta imeli v zboru združenega dela 3 delegate, zdravstvo in socialno varstvo 1 delegata in 2 delegata
jih bo novi premier Harold Wil-son brez težav popeljal k boljši bodočnosti, marveč prej izraz velike razdvojenosti in nezaupanja v programe obeh strank.
Zdi se namreč, da Britanci niso toliko glasovali za tega ali onega, za laburiste ali konzerva-tivce, namreč predvsem proti temu, kar imajo sedaj — se pravi družbeno in gospodarsko zmedo v deželi.
Britanci imajo namreč dovolj grenke izkušnje z obema najmočnejšima političnima strankama, ki kljub vsem običajnim in neobičajnim obljubam v zadnjem desetletju nista uspeli uresničiti niti polovico tega, kar sta obljubljali, pa še več — zgodilo se je mnogo tistega, kar si nihče ni želel.
V tem trenutku je Velika Britanija sredi ene najhujših kriz v svoji zgodovini. Ta kriza zajema tako gospodarstvo kot družbene odnose, pogojena pa je tako z domačimi kot tujimi vzroki.
Domače vzroke je treba iskati v globokih družbenih neskladjih med množico relativno sicer dobro stoječih delavcev, ki pa nimajo skoraj nobenega vpliva na delitev presežka dela, in razmeroma ozkim krogom bogatega dela britanske industrije, ki spričo vse višjih cen surovin ne more več uspešno tekmovati z inozemstvom — Velika Britanija pa je dežela brez surovin, dežela, ki je navezana zgolj na to, da obstaja s predelavo cenenih surovin v drage končne izdelke, ki jih potem izvaža. Kajpak je treba omeniti tudi čedalje hujšo inflacijo, ki je pognala kvišku življenjske stroške, zaradi katerih so delavci s stavkami (te pa
državni organi, družbenopolitične organizacije, društva in druge skupnosti.
V zboru krajevnih skupnosti bo 19 delegatov. Krajevne skupnosti Sebe-nje, Pristava, Kovor, Podljubelj, Brezje pri Tržiču, Križe, Senično, Lom pod Storžičem, Jelendol in Leše bodo imele po enega delegata. Skupnosti Tržič—mesto pa 4, Tržič— Ravne 2 in Bistrica pri Tržiču 3 delegate.
Družbenopolitični zbor pa bo na osnovi statutarnega sklepa štel 20 delegatov. Tržiška občinska skupščina bo imela skupno 73 delegatskih mest.	-jk
so dodatno hromile že tako ne preveč uspešno industrijo) skušali izsiliti višje mezde.
To je ena plat britanskih težav. Drugo je mogoče iskati v spremenjenih mednarodnih gospodarskih odnosih ali drugače povedano v energetskih in surovinski krizi.
Heath je padel, ko se je skušal upreti močnim sindikatom, ki so terjali višje osebne dohodke za svoje člane. Njegovo geslo je bilo »kdo vlada v deželi — vlada aH sindikati?«. Očitno je, da je precenil svoje sposobnosti in priljubljenost.
Njegov naslednik Wilson je že napovedal, da bo popustljivejši in sindikati, ki ne priznavajo dosedanje z zakonom dovoljene meje povišanja (samo 7 odstotkov letno) osebnih dohodkov, s o obljubili sodelovanje. To lahko pomeni konec stavk in začetek kolikor toliko formalnega življenja. Sedaj dela namreč britanska industrija zaradi pomanjkanja energije (stavkajo rudarji v premogovnikih, Britanija pretežni del električne energije dobiva iz termoelektrarn) in ohromelega prometa (stavkajo tudi železničarji) le s polovično zmogljivostjo.
Toda tudi konec stavke najbrž ne bo mogel čez noč spremeniti položaja. Britanija potrebuje še kaj več kot zgolj povišanje osebnih dohodkov in prenehanje stavk. Britanija potrebuje korenite družbene in socialne reforme, potrebuje izdatne spremeni' be na skoraj vseh področjih. T o ni več sila, kakršna je bila pred drugo svetovno vojno, čeprav se včasih obnaša (in tudi živi) kot bi bila še vedno.
Mnogo dela na področju
komunale
Na zadnji seji škofjeloške občinske skupščine so odborniki med drugim razpravljali tudi o izvedbi lanskih načrtov na področju komunalne dejavnosti in o načrtih za bodoče.
Med vrsto zanimivosti bi morda na prvo mesto veljalo postaviti ceste. Z ustanovitvijo republiške skupnosti za ceste ter drugačno razdelitvijo sredstev med republiko in občino so se namreč v republiškem in občinskem merilu v zadnjem času precej povečala sredstva za vzdrževanje cest. Prav zaradi smotrne politike so lani modernizirali precej kilometrov republiških in lokalnih vozišč. Po programu republiške skupnosti je bila med drugim temeljito obnovljena cesta Trata—Godešič.
Program -rekonstrukcije prometnih žil v škofjeloški občini, ki ga je skupščina sprejela lansko jesen, ni izpolnjen. Od predvidenih del je moderniziran le odsek Luša—Spodnja postaja (pod Starim vrhom) v dolžini skoraj treh kilometrov, neugodno vreme pa je preprečilo dela na cesti skozi Staro Loko. Zaradi raznih vzrokov niso položili asfalta na odsekih Žiri—Račeva, Pu-štal —Draga ter Poljane—Javorje." Pričakujemo lahko, da bodo te načrte uresničili še letos. Ppleg teh Pa republiška skupnost za ceste namerava v tretji etapi rekonstruirati |e del cestne povezave med Jeprco in Skofjo Loka (podvoz v Retečah), nekaj sredstev bo namenjenih za ureditev plazov in serpentin na cesti Podrošt—Sorica, usadov in opornih zidov na odseku Trebija—Žiri, pred-Vldena pa je tudi modernizacija cestne povezave Cešnjica—Dražgo-Za vzdrževanje lokalnih cest, ki so na plečih krajevnih skupnosti, naj oi bilo letos namenjenih za okrog 20 odstotkov več denarja, za razdelitev bodo uporabili lanske kriterije.
Vodovodno in kanalizacijsko omrežje v Škofji Loki in okolici upravlja SGP Tehnik - TOZD komunalne službe. Letos imajo v
Januarski zastoj
Podatki o slovenski proizvodnji, blagovnem prometu doma in izvozu, kažejo precej skromnejšo sliko kot je bila ob koncu lanskega leta. Notranja trgovina je ustvarila za 13 odstotkov manjši blagovni promet v trgovini na debelo in kar za 31 odstotkov manjšega v trgovini na drobno. Čeprav je bila
ponudba sorazmerno dobra, saj so številni proizvajalci zaradi velikih zalog ob koncu lanskega leta blago ponujali Po znižanih cenah, je bilo povpraševanje manjše.
Odmor je bilo opaziti tudi v zunanjetrgovinskem prometu. Izvoz je bil v primerjavi z decembrom za 12 odstotkov manjši, uvoz pa se je povečal za 7 odstotkov. .Kljub
manjši blagovni menjavi in zadostni ponudbi pa so cene tudi januarja naraščate- V industriji so v poprečju narasle za 2 odstotka, v trgovini na debelo ža odstotek in Prav toliko tudi v trgovini na drobno.
Zaradi zmanjšanega blagovnega prometa so se januarja zmanjšale tudi transportne storitve. Na železnici So prepeljali kar za 24 odstotkov manj blaga kot decembra lani, z ladjami za 40 odstotkov manj in prav toliko manj tudi 2 letali. Za 6 odstotkov pa se je povečal prevoz z avtomobili, ^nako je bil januarja manjši prevoz potnikov. Le na želez-mci so prepeljali četrtino več Potnikov kot decembra.
industrijska proizvodnja je P« količini manjša, in sicer 7?°* Januarja naredili za 3,2 "astotka manj kot decembra. * Primerjavi z lanskim jamarjem pa se je povečala za ;k0raj 10 odstotkov, kar je 7 ,za 2 odstotka več kot smo \Planirali.
J
Osnovna šola
Simon Jenko
Kranj
razpisuje delovno mesto
administratorke
f2« pomoč v tajništvu l« računovodstvu).
a£? končana dvoletna
administrativna šola.
lovnPlS VelJado zasedbe dednega mesta.
načrtu nadaljevanje gradnje vodovoda proti Podlubniku ter iskanje novih vodnih virov. Nadaljevali bodo tudi z raziskavami že znanih izvirov v Volaki.
Gradnja kanalizacije je zaradi pomanjkanja denarja v zaostanku, vendar pričakujejo, da bodo prav letos pohiteli. V sami Škofji Loki je predvidena dograditev gnilišča, raznih čistilnih naprav, sušnega zbiralnika ter kanala s črpališčem na Novem svetu, z izdatno finančno pomočjo delovnih organizacij pa bodo že letos ali prihodnje leto začeli urejati kanalizacijo in čistilne naprave v Železnikih, Retečah in Zireh.
Področje škofjeloške občine je »električno« teritorialno razdeljeno med Elektro Ljubljana — enota Ljubljana okolica ter Elektro Kranj. Podjetji sta si že izdelali natančne načrte za leto 1974. Tako bodo v Gorenji vasi zgradili transformatorsko postajo za naselja na levem bregu Sore, obnovili bodo nizkonapetostno omrežje v Brebovnici, preuredili transformatorsko postajo v Zireh, 10 kV vod ter transformatorsko postajo v Mrzlem vrhu, v Zmin-cu, Virlogu, Industrijski coni, Retečah, Bukovici, Stari Loki, Godeši-ču—Ložiču, Krivem brdu, Jarč-jem brdu—Mlaki, razdelilni transformatorski postaji v Škofji Loki in Železnikih itd. Postavili bodo tudi kablovod Frankovo naselje—Virma-še. Kljub gradnji številnih novih elektroenergetskih objektov je že zdaj jasno, da tudi letos ne bo mogoče pokriti vseh potreb po električni energiji. Zato se nekateri zavzemajo za predlog Elektro Kranj o gradnji plinske elektrarne v Naklem, ki naj bi obratovala predvsem v času redukcij, gradnjo pa naj bi sofinancirali vsi večji potrošniki!
Zaradi enotnejšega razvoja PTT omrežja in zaradi modernizacije tehnološkega postopka in pridobivanja dohodka za razširjeno reprodukcijo predvidevajo ustanovitev samoupravne interesne skupnosti PTT Kranj. PTT podjetje Kranj bo nabavilo za škofjeloško občino: sprejemni stroj za »R« pošiljke, sprejem-
ni stroj za pakete ter registre, za avtomatsko telefonsko centralo v Škofji Loki.
Ob koncu še o pokopališčih! Ta postajajo v mnogih industrijskih krajih občine premajhna. Nujno bi jih bilo potrebno razširiti v Gorenji vasi, Zireh, Železnikih in Zalem logu. Pred.dvema letoma je bila potrjena lokacija za novo pokopališče v Lipici, izdelana študija, referendum pa ni uspel. Problem je treba čimprej rešiti, zato se že pogovarjajo o financiranju gradnje.	J. Govekar
LIP, lesna industrija Bled
TOZD lesna predelava Tomaž Godec Bohinjska Bistrica obvešča, da ima na zalogi večje količine žago-vine in skobljancev.
Brezplačno jih lahko dobite vsak dan od 6. do 18. ure.
Odbor za medsebojna razmerja
SPLOŠNE BOLNICE
JESENICE
razglaša
prosto delovno mesto
višje medicinske sestre
za otološki oddelek v Kranju.
Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na Splošno bolnico Jesenice do 25. marca 1974.
Razglas ostaja v veljavi do zasedbe delovnega mesta.
»Napet« proračun
Tržičani bodo imeli letos največ težav pri odplačevanju anuitet za najeta posojila — Prošnja Ljubljanski banki za daljši vračilni rok — Na Ravnah želijo asfaltirati Proletarsko cesto, Lom-Ijani pa predlagajo, da bi skupščina dcila tudi v prihodnjih štirih letih po 500.000 dinarjev letno za novo cesto — Odločitev na prihodnji seji
Pred odborniki skupščine občine Tržič se je na torkovi seji znašel predlog občinskega proračuna in negospodarskih investicij za letos. Predlog letošnjega proračuna upošteva novo financiranje splošne in družbene potrošnje ter »okrnjene« vire, iz katerih se je v preteklih letih »napajala« občinska blagajna. Predlog tržiškega proračuna upošteva republiško priporočilo, da je lahko za 16,4 odstotka višji od lanskega. Kljub temu so nekatere postavke zelo »napete«, vendar v Tržiču upajo, da jih bodo ob normalnem dotoku sredstev dosegli.
Letošnji planirani dohodki občine bodo znašali 9,707.233 dinarjev, vendar bo od te vsote treba odšteti 100.000 dinarjev za zemljiško skupnost (50 odstotkov davka od prometa s kmetijskimi zemljišči), 27.000 dinarjev za Turistično društvo Tržič in 100.000 dinarjev za zdravstveno zavarovanje socialno ogroženih kmetov. Tako bo v proračunu ostalo 9,480.233 dinarjev ali 16,4 odstotka več od lanske proračunske vsote, ki je znašala 8,144.530 dinarjev. Največ dohodkov bo iz davka od osebnih dohodkov v obrti, davka od prometa blaga na drobno, upravnih taks, davka od premoženja itd. Planirano povečanje proračuna ne bo moglo pokriti vse potreb. Največ problemov bo pri vračanju anuitet za najeta posojila. Zato bo skupščina občine zaprosila Ljubljansko banko za dveletno podaljšanje odplačila posojila v višini milijon dinarjev, ki je bilo najeto za gradnjo šole v Bistrici. Posojilo bi moralo biti vrnjeno v dveh letih, skupščina pa ga želi vrniti v štirih letih. Prav tako skupščina letos ne bo odplačevala anuitet za posojila v višini 328.850 dinarjev, ki jih je najela pri družbenem investicijskem skladu. Ce se bodo med letom proračunska sredstva »sprostila«, naj se potrošijo izključno za vračilo anuitet, je bilo sklenjeno na seji.
Proračunski izdatki so sicer usklajeni z dohodki, vendar so upoštevani le najnujnejši in osebni dohodki na
lanski ravni! Kulturnoprosvetni dejavnosti je namenjeno 106.000 dinarjev, socialnemu varstvu 1,180.000 dinarjev, zdravstveni zaščiti 111.500 dinarjev, komunalni dejavnosti 286.000 dinarjev, državnim organom 4,965.000 dinarjev, krajevnim skupnostim 423.680 dinarjev, družbenopolitičnim organizacijam in društvom 695.850 dinarjev, odplačevanju anuitet (delno) 670.705 dinarjev in gospodarskim posegom 471.500 dinarjev. V primerjavi z letom 1973 je predvideno najvišje povečanje pri socialnem varstvu, komunalni dejavnosti, delu državnih organov in družbenopolitičnih organizacijah. Nekatere postavke so pod lanskimi, vendar je letošnji planirani tržiški občinski proračun vseeno za 16,4 odstotka višji od lanskega.
Sredstva za negospodarske investicije bodo letos znašala 2,860.000 dinarjev. Za izdelavo študij in načrtov naj bi potrošili 223.300 dinarjev, za popravila in modernizacije cest 1,804.700 dinarjev ter za odškodnine za zemljišča in ostale investicije 832.000 dinarjev. Odborniki na torkovi seji na takšen predlog niso imeli pripomb. Sklenili so, naj takšnega v teh dneh obravnavajo zbori volivcev. Oglasila sta se le predstavnika krajevnih skupnosti Ravne in Lom. Prvi je želel, da bi s sredstvi sklada negospodarskih investicij letos asfaltirali Proletarsko cesto na Ravnah. Odbornik iz Loma in predsednik krajevne organizacije SZDL Lom pa sta želela, da bi skupščina občine izdala zagotovilo, da bo tudi v prihodnjih štirih letih dala za novo cesto Slap—Lom 500.000 dinarjev, kolikor je predvideno letos. Z zagotovilom, da imajo sredstva, bi Lomljani lahko najeli kredit za zgraditev prvega odseka nove ceste (stal bo okrog 200 starih milijonov), ki ga etapno ni mogoče graditi. Stara cesta bo namreč zasuta, zasilna cesta pa bo urejena po stari poti v Lom. Odborniki so sklenili, da se bodo o predlogih Ravenčanov in Lomljanov odločali na prihodnji
seji!
J. Košnjek
Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja samoupravne delovne skupnosti kadrovska služba delovne organizacije
soua Urcuvj
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
razglaša za potrebe organizacije skupnih služb naslednja prosta delovna mesta:
V	splošni službi
1.	pravnega referenta
Pogoj:
—	zaključena višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri,
—	uspešno opravljen psihološki test,
—	odslužen vojaški rok,
—	poskusno delo 60 delovnih dni.
Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati s prakso v postopkih v zvezi s kršitvami delovnih obveznosti ali v upravnih postopkih.
V	nabavni službi
2.	likvidatorja
Pogoj:
—	zaključena višja strokovna izobrazba finančne ali ekonomske smeri s 3-letno prakso na enakih ali podobnih delovnih mestih,
—	uspešno opravljen psihološki test,
—	poskusno delo 60 delovnih dni.
V finančno-računovodski službi
3.	bilancista — konterja — 2 delavca
Pogoj:
—	zaključena višja strokovna izobrazba finančne ali ekonomske smeri s 3-letno prakso na enakih ali podobnih delovnih mestih,
—	uspešno opravljen psihološki test,
—	poskusno delo 60 delovnih dni.
4.	referenta
Pogoj:
—	zaključena srednja strokovna izobrazba ekonomske
smeri,
—	uspešno opravljen psihološki test,
—	poskusno delo 45 delovnih dni.
Zaželeno je, da ima kandidat že prakso na področju finančnega knjigovodstva.
5.	likvidatorja
Pogoj:
—	zaključena srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali
—	zaključena gimnazija, po možnosti s prakso,
—	uspešno opravljen test,
—	poskusno delo 45 delovnih dni.
6.	internega kontrolorja
Pogoj:
—	zaključena srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali
—	zaključena gimnazija, po možnosti s prakso,
—	uspešno opravljen test,
—	poskusno delo 45 delovnih dni.
Za potrebe TOZD Vzdrževanje, energetika, transport
razglašamo prosto delovno mesto referenta za rezervne dele
Pogoj:
—	zaključena I. stopnja strojne smeri z najmanj 3-letno ustrezno prakso,
—	poznavanje tehnike poslovanja z rezervnimi deli,
—	uspešno opravljen psihološki test,
—	poskusno delo 60 delovnih dni.
Kolikor ne bo kandidatov, ki bi v celoti izpolnjevali pogoje razglasa, bomo pri izbiri upoštevali tudi kandidate z zaključeno strojno tehnično šolo in najmanj 6-letno prakso ter da so pripravljeni zahtevano izobrazbo pridobiti.
Za čiščenje poslovnih in proizvodnih prostorov iščemo
več sodelavk
Pogoj:
—	zdravstvena sposobnost,
—	delo v dveh izmenah ali samo v'popoldanski izmeni,
—	poskusno delo 30 delovnih dni.
Obenem vabimo k sodelovanju:
ekonomske in upravno administrativne tehnike
za delo v strokovnih službah delovne organizacije,
strugar je
strojne ključavničarje in obratne elektrikarje
za vzdrževanje strojev in naprav.
Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije, Kranj, Škofjeloška 6, do 15. marca 1974.
O sklepu odbora za medsebojna razmerja bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri oziroma najkasneje v 30 dneh od preteka roka razglasa.
f
Ob 30. obletnici ustanovitve denarnega zavoda Slovenije
A
Novejša zgodovina slovenskega naroda je priča, kako se je ta narod z vsemi svojimi materialnimi in duhovnimi zmogljivostmi boril zoper prevlado tujega kapitala. V zmagovitem boju narodnoosvobodilne vojne med drugo svetovno vojno je ustvaril pogoje za nacionalno in socialno osvoboditev in za vsestransko graditev sodobnega gospodarstva in socialistične družbene ureditve.
Ustanovitev Osvobodilne fronte je že v samem začetku zahtevala potrebo po organiziranju zbiranja materialnih sredstev in finančnega poslovanja v ilegali.
Vseljudska vstaja je pogojevala, da organi Osvobodilne fronte niso bili le politični organi, ampak so bili tudi organi oblasti in so prevzeli tudi organizacijo pridobivanja in trošenja finančnih sredstev in s tem tudi vodenje finančnih skladov narodnoosvobodilnega gibanja.
Začetek je bil dosti skromen in enostaven po svoji poslovni tehniki. Glavni denarni viri pa so bili mesečni prostovoljni prispevki pristašev Osvobodilne fronte. Zoran Polič v svojem članku, ki je objavljen v št. 6/1969 revije Borec, piše o tem obdobju tole: »Zato lahko trdimo, da je bila finančna politika prisotna že ob rojstvu nove politične sile — Osvobodilne fronte. To sicer ni bila visoka politika s številnimi predpisi, organi, bankami in podobnim, toda zahtevala je iznajdljivost, vztrajnost in predanost množice tistih, ki so bili glavni .davkoplačevalci'.« Glede tehnike avtor omenjenega članka piše: »Kar me posebno navdušuje, če danes pomislim na to, sicer kratko dobo svojega prvega finančnega poslovanja, je enostavnost in vendar učinkovitost tehnike in finančnega aparata. Finančno poverjeništvo, to sem bil jaz sam. Iz tiskarne mi je prinašal kurir bone, iz Ljubljane pa denar. Vse sem vtaknil v torbo, ki sem jo imel stalno pri sebi, v knjižico, podobno tistim, na katere so potrošniki pred vojno nabavljali blago v trgovinah, pa sem na levo stran vpisal vse, kar sem prejel, na desno pa vse, kar sem izdal. Sem pa tja sem izravnaval levo in desno stran, da vidim, če je v torbici dovolj gotovine ali pa se saldo ujema s stanjem v .blagajni'.«
Začetnemu obdobju zbiranja finančnih sredstev je sledila širša akcija, ki jo je organizirala OF pod imenom »števna lira«.
Že 1. oktobra je SNOO izdal Odlok o narodnem davku, po katerem je bil vsak Slovenec dolžan plačati davek najmanj liro mesečno in ta davek je progresivno naraščal do 10 % čistega osebnega dohodka. Narodni davek je slonel na prostovoljnosti in politični zrelosti zavezancev.
Prva davčna reforma je bila izvedena 20. 2.1944, ko je slovenski narodnoosvobodilni svet sklenil popravke in dopolnila k odloku o narodnem davku iz leta 1941. Reforma je bila formulirana na temelju sklepa Zbora odposlancev slovenskega naroda o splošni mobilizaciji vseh ljudi in vseh gmotnih sredstev slovenskega naroda z dnem 3. oktobra 1943 ter vseh prejšnjih odlokov o narodnem davku. Davčno poslovanje se izpopolnjuje s tem, da se ugotavlja narodni davek s splošno davčno obveznostjo na dohodek vseh ljudi na premoženje, ki prinaša dohodek,
Za mobilizacijo denarnih sredstev je bil 1. oktobra 1941 izdan odlok SNOO o 5 % posojilu »Svobode« v znesku 20 milijonov din, pozneje so bile izdane še partizanske priznanice. Izvršilni odbor osvobodilne fronte je 8. oktobra 1943 izdal odlok o razpisu 3 % posojila »Narodne osvoboditve« v znesku 50 milijonov dinarjev. Osnova je bila temeljna uredba AVNOJ z dnem 15. januarja 1943. Bitka na gospodarskem področju je postala druga fronta boja proti osovraženemu okupatorju.
Vse večje potrebe po finančnih sredstvih za financiranje narodnoosvobodilnega gibanja in obnove gospodarstva so neprenehoma zahtevale ustanovitev denarne institucije, ki bi bila pooblaščena urejati denarno gospodarstvo.
Prvo zasedanje Narodnoosvobodilnega sveta v dneh 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju je imelo med drugim na dnevnem redu tudi poročilo dr. Marjana Breclja o gospodarskih in finančnih problemih, nalogah in ukrepih. Na podlagi sklepov zasedanja SNOS v Črnomlju so bili v Uradnem listu SNOS objavljeni Odlok o ustanovitvi Denarnega zavoda Slovenije pri predsedstvu SNOS. Odlok o emisiji plačilnih bonov in Odlok o imenovanju vodstva Denarnega" zavoda Slovenije. Vsi odloki so stopili v veljavo 12. marca 1944.
Z ustanovitvijo Denarnega zavoda Slovenije je nastalo zgodovinsko dejstvo, da je formirana prva narodna emisijska banka in edina svobodna emisijska banka v Hitlerjevi evropski trdnjavi.
Slovensko denarništvo je bilo tedaj v izredno težkem položaju. Vodstvo Denarnega zavoda je v takih okoliščinah prevzelo zelo odgovorno in težko nalogo: organizirati denarni trg na povsem novih temeljih. Sedež zavoda je bil prvotno v gozdovih Roga. Kljub mnogim težavam je začelo vodstvo brez obotavljanja teoretične in praktične priprave za otvoritev in začetek poslovanja prve denarne institucije novega tipa. Po končanih pripravah je Denarni zavod Slovenije začel redno poslovati 2. junija 1944 v Črnomlju kot osrednja enota. Postopoma pa so se ustanavljale podružnice zavoda.
Kako je poslovala podružnica Denarnega zavoda Slovenije za Gorenjsko, piše Nace Možina v svojem sestavku v 6. številki revije Borec iz leta 1969 med drugim tole:
»Novica o ustanovitvi partizanske banke, kot so jo takrat imenovali po Gorenjski, se je hitro razširila, zlasti, ko so se pojavile prve hranilne knjižice na terenu. Sprejemali smo vse vrste hranilnih vlog, ne glede na višino zneska. Razveseljivo pa je bilo, da so ljudje denar zaupali na sama potrdila, kljub temu, da niso dobili hranilnih knjižic. Poslovanje podružnice se je odvijalo na terenu. Prenosna blagajna je bila v železni kaseti, ki je pred tem rabila za shranjevanje saržerjev od brzostrelk. Ves arhiv — obrazci in blagajna — so bili večji del v nahrbtnikih. Posebno smo morali paziti na ta material med hajkami, da ne bi prišli v roke okupatorju seznami vlagateljev. 9. maja 1945 smo takoj zasedli bivši ,landrat' in kranjsko hranilnico ter začeli poslovati. Tu smo pričeli izplačevati vse obveznosti, ki smo jih imeli do gorenjskega prebivalstva. Vlagateljem, katerim med vojno nismo izdajali hranilnih knjižic, smo jih dali v prvih dneh svobode.. «.
V poslovno sodelovanje pa so bili vključeni tudi vsi prejšnji domači denarni zavodi na osvobojenem ozemlju, če so imeli potrebne pogoje. Osnovni namen ponovnega odprtja denarnih zavodov je bil v tem, da se na široko okrepi gospodarska dejavnost za obnovo in čim hitrejšo ekonomsko napredovanje.
Priznati je treba, da so slovenski partizanski tiskarji z vztrajnim prizadevanjem, neumorno iznajdljivostjo in zavestno odgovornostjo pri tiskanju partizanskega denarja opravili veliko delo, ki mu ni primere v zgodovini denarništva. Vse to so okupatorji in njihovi pomagači prav kmalu izvedeli in videli, kar jih je neprijetno vznemirilo. Tako se je tedaj v bitki za obnovo slovenskega gospodarstva reševalo vpraša-
nje denarnih sredstev. Zavedali smo se, da predstavlja naš denar našo gospodarsko moč in da bo toliko vreden, kolikor več življenjske sile bomo imeli in kolikor več zaupanja bomo ohranili do njega. Držali smo se gesla: Vsakdo velja toliko, kolikor ceni samega sebe.
Ko je bil Denarni zavod Slovenije organizacijsko, vsebinsko in poslovno urejen, je posloval v vsem potrebnem obsegu in v splošno zadovoljstvo. V tesnem sodelovanju z Ljudsko oblastjo in v neposredni povezavi z gospodarstvom in aktualnimi dogajanji, je bilo poslovanje smotrno usmerjeno za napredno vodenje tekočih poslov, kakor tudi za študij problematike v prihodnje.
S preudarnim poslovanjem je zavod v kratkem času dosegel ureditev denarnega trga. Ugodne posledice so se pokazale ne samo pri finančnem poslovanju ljudske oblasti, temveč tudi pri napredovanju gospodarstva, ki se je za takratne prilike skorajda normaliziralo.
Kako uspešen regulator nove finančne politike, denarnega gospodarstva in ekonomskega razvoja je bil Denarni zavod, izpričujejo najbolj finančni kazalci v času od 2. junija 1944 do 9. maja 1945. Narodna vlada Slovenije, ministrstvo za finance je izdalo Že 17. maja 1945 odredbo o poslovanju denarnih zavodov. Predsedstvo SNOS pa je z zakonom o Denarnem zavodu Slovenije z dne 21. junija 1945 položilo nove temelje za delovanje vodilne denarne institucije v združeni Sloveniji..
Utrjen z dragocenimi izkustvi iz najtežje dobe, ki jo je preživljalo slovensko narodno gospodarstvo, je Denarni zavod Slovenije zastavil vse sile za obnbvo in izgradnjo novega slovenskega gospodarstva.
Tako je Denarni zavod Slovenije izpopolnjeval svoje delo v prvem in drugem letu svojega poslovanja v okupirani domovini na osvobojenem ozemlju.
Dinamika gospodarskega razvoja je v letu 1946 že močno naraščala in hkrati tudi denarni promet. Kreditno poslovanje za državni, zadružni in privatni sektor je zavzelo širok razmah. Industrija, obrt, trgovina, promet, denarni zavodi, oblastni in gospodarski organi so potrebovali velika sredstva. Denarni zavod Slovenije si je zagotovil po predvidevanjih potrebna sredstva pri Narodni banki, Poštni hranilnici in Hipotekami banki, da ne bi utrpela likvidnost.
Medtem so bile tudi likvidacije oziroma fuzije bivših denarnih zavodov, kakor tudi daljnosežne priprave za reorganizacijo denarnih institucij za vso državo, kar je nujno zahtevala uvedba planskega gospodarstva v okviru petletnega gospodarskega načrta.
Zvezna uredba o združitvi kreditnih podjetij državnega sektorja z Narodno banko z dne 25. septembra 1946 je odredila združitev. Denarni zavod Slovenije je za to z bilanco z dne 25. oktobra 1946 zaključil svoje delovanje in se združil z Narodno banko FLRJ.
Dejstvo, da je bil že med narodnoosvobodilno vojno ustanovljen na osvobojenem ozemlju Denarni zavod Slovenije pri Predsedstvu SNOS, ki je svoje delovanje usmeril s pogledi na celotno denarno gospodarstvo nove Jugoslavije po osvoboditvi, je edinstveno.
Dan ustanovitve v porajajočem se novem družbenem in ekonomskem življenju — 12. marec — velja zato kot zgodovinski praznik slovenskih bančnih kolektivov.
Skrb vseh naj bo, da bodo zgodovinski eksponati o Denarnem zavodu Slovenije pri Predsedstvu SNOS dostopni obiskovalcem v stalni muzejski razstavi v Ljubljani.

Trgovsko podjetje
Merkur veleželeznina Kranj
Organi za urejanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu
I.	razpisujejo
prosta delovna mesta vodilnih delavcev:
1.	POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD — PRODAJA NA DROBNO
2.	POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD — PRODAJA NA DEBELO
3.	POMOČNIKA FINANČNEGA DIREKTORJA PODJETJA
Pogoji: pod tč. 1., 2.:
—	višješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta izkušenj v komercialnih poslih v trgovskih delovnih organizacijah,
—	visoko kvalificiran trgovski poslovodja in 5 let delovnih izkušenj na poslovodskih delovnih mestih večjih prodajaln;
pod tč. 3.:
—	višješolska izobrazba finančne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodenju računovodske službe,
—	srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 10 let delovnih izkušenj pri vodenju računovodske službe.
II.	objavljajo prosta delovna mesta:
1.	ŠEFA PRAVNE SLUŽBE
2.	PRIPRAVNIKA
3.	VEC TRGOVSKIH POMOČNIKOV
4.	SNAŽILKE Pogoji:
pod tč. 1.:	...	v
—	diplomirani jurist z opravljenim pravosodnim izpitom in nekajletno prakso v gospodarskih organizacijah,
pod tč. 2.:
—	diplomirani pravnik, lahko začetnik, pod tč. 3.:
—	kvalificirani trgovski pomočnik tehnične stroke, pod tč. 4.:	«
—	delo v popoldanskem in večernem času.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov.
Rok prijave 15 dni po objavi. Ponudbe z dokazili o strokovnosti (pod I. tudi potrdilo o nekaznovanju) pošljite na naslov: Trgovsko podjetje Merkur, veleželeznina, Kadrovska služba, Kranj, Koroška c. 1.
Planinsko društvo Tržič
objavlja
prosta delovna mesta, in sicer:
1.	oskrbnika
za Planinski dom Kofce — stalno oskrbovan
2.	oskrbnika
za Planinski dom Pod Storžičem za sezono od 1. maja do 30. septembra 1974
3.	oskrbnika
za Planinski dom na Dobrči za sezono od 1. maja do 30. septembra 1974
K sodelovanju vabimo vse, ki imajo veselje do dela v planinskih domovih. OD po dogovoru v okviru sporazuma.
Razpisna komisija pri osnovni šoli
Lucijan Seljak Kranj
razpisuje za nedoločen čas delovno mesto
računovodje
Kandidat mora imeti končano srednjo ekonomsko šolo in ustrezne družbenomoralne kvalitete.
Kandidati naj vložijo prijave na svet šole po objavi razpisa.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Na podlagi 40. člena Temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16/65) in 8. točke Odloka o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 45/73) veterinarska inšpekcija skupščine občine Kranj
obvešča,
da bo obvezno cepljenje psov po naslednjem razporedu:
	dan	ura	kraj
Šenčur	12. marca	16	pri gasilskem domu
Visoko	12. marca	17	pri zadružnem domu
Jezersko	12. marca	13	na običajnem mestu
Kokra	12. marca	14	na običajnem mestu
Preddvor	12. marca	15.30	pri gostilni »Majč«
Bela	12. marca	17	na običajnem mestu
Predoslje	12. marca	15	pred krajevnim uradom
Kokrica	12. marca	16	pred gasilskim domom
Naklo	13. marca	15	pri zadružnem domu
Podbrezje	13. marca	16	na običajnem mestu
Duplje	13. marca	17 ,	na običajnem mestu
Goriče	13. marca	15	pred gostilno
Trstenik	13. marca	16	na običajnem mestu
Prebačevo	13. marca	14	pri Novaku
Trboje	13. marca	15	pri zadružnem domu
Voklo	13. marca	15.30	pri zadružnem domu
Voglje	13. marca	16	pred trgovino
Trata	13. marca	14	pri Godelmanu
Cerklje	13. marca	15	pri zadružnem domu
Zalog	13. marca	17	pri zadružnem domu
Primskovo	14. marca	15	pri Vrečku
Kranj — 1	14. marca	15	na sejmišču
Bitnje	14. marca	16	pri Strahincu
Žabnica	14. marca	17	pred krajevnim uradom
Stražišče	15. marca	16	pri gasilskem domu
Rakovica	15. marca	15	pred Zimoprejo
Besnica	15. marca	16	pri zadružnem domu
Nemil je	15. marca	16.30	pred gostilno
Orehek	15. marca	15	pred trgovino
Breg ob Savi	15. marca	15.30'	na običajnem mestu
Mavčiče	15. marca	16	pri zadružnem domu
Podreča	15. marca	17	v mlinu
Za zamudnike s področja Cerkelj bo cepljenje 16. marca ob 15. uri pri zadružnem domu, za zamudnike iz ostalih krajev pa bo cepljenje 16. in 18. marca, obakrat na Sejmišču ob 15. uri.
K cepljenju se mora pripeljati vse pse, ki so starejši od 3 mesecev. Prijaviti pa je treba tudi vse mlajše pse, da se vpišejo v register psov. Tarifa za cepljenje in značko je 30 N din, za zamudnike 35 N din. Cepljenje je zaradi nevarnosti izbruha bolezni strogo obvezno. Vsi necepljeni psi bodo pokončani,, lastniki pa kaznovani po temeljnem zakonu.	Veterinarska inšpekcija skupščine občine Kranj.
Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj
razpisuje na podlagi 94. člena Statuta
in sklepa delovne skupnosti z dne 22. februarja 1974
prosto delovno mesto
poklicnega svetovalca za področje Kranja
Pogoji: višja šolska izobrazba pedagoške, kadrovske ali socialne smeri z dveletnd prakso.
Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom. Stanovanja ni. Razpis velja 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta.
Pismene prošnje sprejema delovna skupnost zavoda.
Uspel koncert jeseniških pevk
Predpremiera angleško-italijanskega barvnega filma
Zadnji tango v Parizu
v nedeljo ob 21. uri v kinu Center
V glavni vlogi Marlon Brando in Maria Sqhneider.
Rezervacij ni.
Stane Dremelj razstavlja v Tržiču
Do 2. aprila bo v paviljonu NOV v Tržiču razstava del akademskega kiparja in medaljerja Staneta Dremlja, ki z veliko ljubeznijo že štirideset let ustvarja drobne umetnine v žlahtnih snoveh. Svoje stvaritve oblikuje v zlatu, srebru, bronu, slogovi kosti, marmorju, dragih in poldragih kamnih. Za Dremlja je najbolj značilna poleg medaljerstva torevtika (tolčenje in obdelavanje bakrene in srebrne pločevine). S to zvrstjo se je predstavil tedaj, ko je kot soavtor posnel motive z vaške situle.
Dremelj je eden redkih umetnikov naših dni, ki se ukvarja z umetniško zvrstjo, poznano iz časov predzgo-aovinskih kultur. Že kot študent se Je ogrel za Etruščane in poslej ga etruščanska likovna govorica ne le zanima, temveč povsem zaposli, "isoki etruščanski kulturi se je spoštljivo približal in s svojim znanjem, delom in ljubeznijo ustvarjal drobne umetnine v enaki tehniki, a Ha sodoben način. Njegovi kovanci so izdelani v taki tehniki, ki so jo kovali že stari Etruščani, Grki, Iliri, 5^mljanj Njegove plakete, medalje kameje, njegovi kovanci in rpatniki, reliefi in sponke, prstani
v,sa druga drobna plastika pričajo , HJegovi veliki ljubezni in njegovi D,ikovalni sposobnosti in moči un}etniškega izraza. , Pri svojem delu se je izkazal tudi mojster portreta. Upodobil je eio vrsto naših znamenitih mož,
največkrat Prešerna in druge. Dremelj pravi, da umetnina govori sama od sebe, a jo čas ovrednoti. Čas bo njegovo delo visoko ovrednoti!, saj je avtor dosegel visoko izrazno raven in izjemno kvaliteto.	\
Dremljevo razstavo so odprli sinoči po koncertu naše znane harfistke Pavle Uršičeve, ki je zaigrala stare plese za lutnjo, Debussyjevo Clair de lune in Ibertov Vodomet.
S. Rakovec
V sredo smo bili v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju priče izjemno kultivirani prireditvi v čast dnevu žena.
Letos so kranjske družbenopolitične organizacije povabile v goste 35-članski ženski pevski zbor z Jesenic, ki ga vodi in uči prof. Milko Škoberne. Koncert sam je bil resnično presenečenje. Saj že dlje časa nismo doživeli tako slovesne in praznične glasbene manifestacije. Bila je res dostojna počastitev dneva žena — žal pa spet ob odsotnosti vidnejših predstavnikov političnega, družbenega in kulturnega življenja v Kranju.
Vsekakor pa je bilo prisotno občinstvo, ki je skoro napolnilo sicer ne preveliko dvorano, iskreno hvaležno pevkam za dragoceno kulturno darilo. Koncert je bil nenavadno urejen, lahko bi celo rekel, da je bil uglašen v določen komorno zadržan stil. O kaki vreščavosti in disonan-cah, ki sta nas vedno nekako odtu-jevali poslušanju ženskih pevskih zborov, to pot ni bilo sledu. Prej bi lahko govorili o dostojanstvenosti glasov, ki jih s tankim občutkom za mero mojstri prof. Škoberne.
Čistost intonacij, pevska disciplina, harmonična skladba glasov — omeniti velja še posebej žametno toplino strani z alti — zanesljivi solistični parti, vsekakor pa tudi pretehtan izbor izvajanih pesmi, vse to so bile vrline odličnega nastopa gostij z Jesenic.
2e v navado nam je prešlo, da se pri nastopih amaterskih pevskih zborov (seveda tudi moških!), kar bojimo solističnih vstavkov — saj so vedno možni napačni vstopi'ali pa se solistom pozneje zlomi glas — tu, pri naših Jeseničankah, pa je bilo vse to tako skladno, brez zadreg in spodrsljajev. Tako je postajalo poslušanje od pesmi do pesmi vsako-
krat novo doživetje in užitek. Ne morem drugače, kot da omenim topel, kultiviran glas solistke Melite Jeler (pri pesmi Lepa Kata) in melodiozen sopran solistke Sonje Egart (v pesmi Po jezeru). S svojima glasovoma sta med solistkami najbolj izstopali.
Koncert slovenskih pesmi bi bil torzo, če ne bi dali določenega obo-lusa tudi koroški pesmi. Molovsko obarvana otožnica Pojdam u Rute (solo je občuteno pela Jelka Plevel) je na vse občinstvo legla kot solza za usodo rojakov onstran Karavank. Njih melos je tako čuteč in boleč, da že aplavz po pesmi deluje kot dis-akord . .. Bila pa je koroška pesem tudi edina, ki jo je zbor moral ponavljati!
Tenorist Florijan Zavnik in bari-tonist Jaka Jeraša sta za popestritev večera bravurozno zapela nekaj narodnih in umetnih pesmi, Jeraša pa še posebej dve operni ariji. — Napovedovalka Majda Rebernik je vodila ves spored tako suvereno in kultivirano, da bi lahko bila vzor drugim napovedovalcem, ki vso stvar navadno opravijo bolj mimogrede. Tu pa je bil osebni nastop, čista in topla izgovarjava besedila in ne nazadnje tudi slovesnemu večeru primerna obleka ter vnanji videz — dostojen ekvivalent pevskemu zboru na odru.
Pa še obrobna pripomba: navajeni smo nastopov pevk v kakih dolgočasnih večernih (ali pogrebnih) oblekah, drugič spet v^kičasto-folklornih nošah — to pot pa sem ostrmel: na oder so prišle pevke v tako dostojanstvenih oblekah, z enobarvno vezenino na straneh bolerov in na ro-beh dolgih temnih kril — da so v resnici spominjale na Meštrovičeve majke Jugovićev in Kosovke-devoj-ke. To pa so postave, ki resnično ločijo naše žene od kakih alpskih
Ilustracije Lidije Osterc v Radovljici
V nedeljo, 10. marca, ob 10. uri bo Delavska univerza Radovljica v radovljiški graščini pripravila razstavo ilustracij akad. slikarke Lidije Osterc. Ob otvoritvi bo nastop gojencev Glasbene šole Radovljica.
Ilustracije Lidije Osterčeve, namenjene najmlajšim, predstavljajo pomemben del slikarkine ustvarjalnosti, čeprav posega njen opus tudi na druga področja slikarstva.
Pretežno molovska ubranost njenih slik se, javlja tudi v posameznih slikarkinih knjižnih podobah: v ilustracijah Grimmovih pravljic na primer, ki jih je umetnica kot otrok tako intenzivno podoživljala, da zmore ob spominih nanje graditi svoje likovne podobe. V celoti pa predstavlja njeno ilustratorsko delo pretežno svetel, čist in optimističen otrokov svet.
Gustav Gnamuš v Kranju
^ sredo, 6. marca, so v galeriji testne hiše v Kranju odprli razsta-Vo del akad. slikarja Gustava Gna-niuša.
Slikarstvo Gustava Gnamuša, ki ®e oblikuje v zadnjih štirih letih, Predstavlja rezultat nenehnega preganja izkušenj iz optične resnič-osti na omejeni slikarski ploskvi. ?skvi, ki jo slikar v nekaterih zad-JJn primerih skuša razširiti, razmakniti v prostor: slikarjevo sreča-avt Z ,zi Prostorske resničnosti in torska racionalna odmera čistega, td	horizonta, kjer se v čisti
lomi-ni ali modrini začrtujejo obrisi čuH lh' "Privijenih ploskev, kot v tj	fRajnem odsevu — to naj
°dogf °a, la
tis!^ »iiKarjevi resničnosti, o
pravL- ' ki ga je nje8°vo oko Pri"
Q| 1 • 1 .	O V--------» v«	VV 11UJ
011 (žal nepopolni) verbalni zapis Da°lgaM nju na Gnamuševih platnih, nek •	Cisto konkretno zapisali
KaJ o slikarjevi resničnosti, «
kov	sPrejeti» posredovati z li-
ga mi sre^tvi na platno, nato pa Tež,prePUstiti našemu dojemanju. Ko Je to storiti neposredno, saj
toliko in toliko v njem individualno združenih izkušenj zajame in hkrati prečisti v trenutku, ki ga odlikuje svojevrstna racionalna skepsa; le- ta pa se hip nato zavestno izgublja in slikar da duška razraščajoči se, žareči barvitosti, ki kot čustveni nemir prepne celotno dogajanje. Resničnost Gnamuševih pokrajin, prostorov, slik, ki jih ne želi (ne more) poimenovati, saj govorijo več kot kakršenkoli podnaslov, ta resničnost je primerljiva med seboj samo v njegovem lastnem doživetju.In vendar ne bi mogli reči, da je to slikarstvo obrnjeno navznoter, zaprto: droban preblisk, ideja, da je mogoče doživeti to našo resničnost v svojevrstnih odsevih, da, celo v bolj ali manj izkrivljenem odsevu recimo avtomobilske pločevine, kjer se slikar ne more izogniti psihološkemu pritisku, ki ga izbranemu odsevu odmerja hitrost in z njo vred spremenljivost doživljanja — to priča o aktivni, komunikativni navzočnosti slikarjevih zapažanj. a. Bassin
Z izbrušeno, grafično linijo, strogo pretehtano kompozicijo in nežnim, ubranim koloritom niza na papir podobe na novo ustvarjene »pravljične resničnosti«: naravo predstavljajo ostro izrisane, močno poenostavljene oblike dreves, listov in cvetov; arhitekturi jemlje njeno grobo realnost s ploskovito občutenimi oblikami in barvnim sestavom; figure so anatomsko poenostavljene; vsakdanja resničnost je razvrednotena tudi s samovoljnimi razmerji med . proporci upodobljenih stvari.
Kljub takim likovnim rešitvam, ki so značilne za njeno celotno ilustra-cijsko delo, pa ne zapade v tipiziranje in išče za vsak nov tekst novo likovno rešitev, kar pri obsežnem in vsebinsko raznolikem opisu, ki vsebuje poleg čisto literarnih tekstov tudi šolske čitanke, gotovo ni lahka naloga. In vendar se tudi med zadnjimi najdejo mnogi likovno izredno privlačni primeri.
Prilagojenost otrokovi psihi, bogata in izvirna domišljija, ki često presega literarne predloge ter likovno čista govorica, uvrščajo Lidijo Osterčevo v vrh naših ilustratorjev mladinskih tekstov.
Posebno draž daje njenim upodobitvam pravljičnega sveta in njegovih junakov hotena preprostost, ki v otroku zbuja zavest o možnosti po-
snemanja, s čimer ga umetnica ne-posredneje navezuje na upodobitve in posredno tudi na tekst.
Rafinirana likovna preprostost pa je kvaliteta, ki jo Lidija Osterče-va zasleduje tudi v svojih slikah. Tako se njeno ilustratorsko in slikarsko delo povezuje in dopolnjuje; z ostrim posluhom prenaša izkušnjo z enega na drugo področje.
Od materialov uporablja v ilustracijah predvsem voščene otroške barvice, vodene barve, svinčnik in tuš.
Slikarkin opus obsega slike, ilustracije literarnih tekstov za mladino, ilustracije čitank, knjižne opreme, opreme glasbenih plošč, TV slikanice, lutke itd.
Poleg tega je Osterčeva stalna sodelavka številnih slovenskih edicij za mladino.
Delavska univerza Radovljica bo letos že petič počastila 8. marec z razstavo ilustracij otroškega in mladinskega tiska naših slikark in z nastopom domače Glasbene šole.
Doslej so se v dvorani radovljiške graščine predstavile s svojimi ilustracijami akademske slikarke Mar-lenka Stupica, Melita Vovkova, Ančka Gošnik- Godčeva, Jelka Reichmanova in letos Lidija Osterčeva.	M. Avguštin
Razpisna komisija pri podjetju
Modna konfekcija Kroj
Škof j a Loka
razpisuje delovno mesto glavnega direktorja
(reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje Pogoje:
Kvjs°ka ali višja izobrazba tekstilne ali ekonomske stroke in pet * delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu,
srednja izobrazba tekstilne ali ekonomske stroke in 10 let aelovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu, j ,vl^°ko kvalificiran krojaški mojster z najmanj 15 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi tega razpisa.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po končanem razpisnem roku.
Razstava fotografij v Gorenji vasi
Gorenja vas — Fotoklub Gorenja vas v Poljanski dolini je v galeriji osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi v počastitev dneva žena pripravil četrto razstavo fotografij slovenskih fotoamaterk. Na njej se bo predstavilo 30 članic raznih slovenskih fotoklubov. Otvoritev razstave bo jutri ob 11. uri.	jg
»Jože Švejk« v Žireh
ŠKOFJA vLOKA — Eksperimentalno gledališče Oder-galerija Skofja Loka bo jutri, v nedeljo, 10. marca, gostovalo v Zireh. Žirovcem se bodo Ločani predstavili s Torkarjevo satirično-pevsko komedijo »Vstajenje Jožeta Švejka«. Začetek je napovedan za 20. uro. Vstopnice so v predprodaji v trafiki.
Koncert iz naših krajev v Poljanski dolini
Gorenja vas — Jutri bosta v Poljanski dolini kar dve javni radijski oddaji Koncert iz naših krajev. Dopoldne se bo ekipa te priljubljene oddaje oglasila iz Gorenje vasi, od koder bo direkten prenos, popoldne pa bo snemanje v Sovodnju. Na obeh koncertih bodo nastopili najbolj priljubljeni slovenski ansambli in pevci narodne in domače zabavne glasbe.	.jg
Gorenjski muzej v Kranju
Kranj — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava akademskega slikarja GUSTAVA GNAMUŽA.
V	Baročni stavbi v Tavčarjevi ulici št. 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA GORENJSKEM in republiška zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI — tretja razstava iz serije retrospektiv slovenskih umetnic dela umetnice Karle BULOVEC.
V	galeriji v Prešernovi hiši je na ogled razstava grafičnih del Janeza BERNIKA in Adriane MARAZ, ki jo je posredovala Moderna galerija v Ljubljani.
Razstavne zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in od 16.—18. ure razen ponedel jka.
kratkokrilnih jodlark in romanskih načičkanih figur. Kreatorki oblek jeseniških pevk iskrena čestitka. .
Slovesnost je uvodoma označila Tončka Vodnikova, ki je poudarila pomen dneva žena v naši preteklosti in sedanjosti. Kot predstavnik zveze kulturno-prosvetnih organizacij občine Kranj pa se je pevkam, pevcema, pianistki in dirigentu prof. Milku Škobernetu s šopki nageljev zahvalil Jaka Kurat.
S koncerta smo po dve uri trajajočem sporedu odhajali z dobrim občutkom, da smo doživeli res lep kulturen večer. Črtomir Zoreč

Klepet ob (Bertolucci-jevem) tangu
Preveč hrupa so dvignili kritiki okrog italijansko-franco-skega filma Zadnji tango v Parizu, da bi dve ponedeljkovi predpremierski predstavi v Škofji Loki zdrsnili mimo neopazno, brez razburjenja. Vstopnic (in sede lev) ni bilo dovolj za vse zvedaveže, ki jih je zloglasna mojstrovina režiserja Bertoluccija prignala k blagajniškim okencem. Pa je Zadnji tango res mojstrovina? Je. Kdor gu gre gledat zaradi napovedanih opolzkih prizorov, bo razočaran, a tudi okoreli moralisti naj raje ostanejo doma. In kvazidružbo-slovci prav tako, kajti delo vsebuje presneto malo oguljenih socialnih in problemsko-političnih osti. Bolj (ali predvsem) se spušča v brezobzirno seciranje človekove psihe in niti najmanj ne skuša poučevati oziroma vzgajati. Samo razgalja. Razgalja duše, ne teles.
In vsebina? ON, Marlon Brando, oropan lepote iz Tramvaja poželenja, Upora na ladji Bounty, Kačje kože in Mladih levov, igra 45- letnega francoskega Američana, razrvanega vdovca, ki mu je žena pravkar napravila krvavi samomor. Od nje podeduje nekakšno mešanico hotela in bordela, trop bednih strank, puritansko taščo, čudaškega bivšega ljubimca ter mučen občutek brezizhodnosti, notranje razklanosti, prevaranosti. Tavajoč naokrog zaide v prazno stanovanje, kjer sreča izzivalno dvajsetletnico in si jo brutalno vzame. Potem brž opremi prostrano sobo, da bi vsak dan pribežal vanjo ter sredi velikanske blazine zganjal perverznosti nad mikavnim dekletom. Noče ji izdati niti imena niti poklica niti kakršnokoli podrobnost iz svojega sedanjega življenja. Temačni prostor je otok, kamor odsevi zunanjega sveta ne smejo prodreti.
ONA, Maria Schneider, punca s telesom seksualnega robota ter z obrazom in sanjami otroka, ki zaman išče nadomestek za toplino in zaščito v Alžiriji padlega očeta, beži od mladostno prismuknjenega režiserja dokumentarcev v objem postaranega, zagonetnega neznanca. Očarana je. Fizično in duhovno se mu popolnoma podreja. Toda potlej čar nenadoma zbledi. Amerikanec čez noč odpelje pohištvo, ji razkrije identiteto in prizna, da je noro zaljubljen vanjo. Ni več poosebljena skrivnost, ampak zgolj vsiljivi dedec, ki čisto po predpisih tišči v zakon z dvainpolkrat mlajšo frkljo. Jeanni, kot so v filmu klicali Schneiderjevo, preplašena teče domov, on pa za njo. Nazadnje, v navalu groze, ubogega nasilneža ustreli (revolver je očetov). Smrtno ranjeni Brando oddrsa na verando, vzame iz ust žvečilni gumi, ga pritisne ob ograjo in umre. Razorožujoče neroman-tično!
Kdor trdi, cfa bi Tanga ne smeli uvoziti, je licemerec. .9.9 odstotkov ljudi potihem, z ro-, bom zavesti, fantazira o podobnih podvigih kot jih niza pred nas režiser, vendar dlje od pregrešnih miselnih kršitev »spodobnega« in »normalnega« ne bodo nikdar prišli. In Branda je vredno videti, saj navzlic rastoči pleši odlično obvlada umetnost igranja. Bertolucci pa je nedvomno en zelo zelo bister mož. /. Guzelj
^SJi AL# IBSl 0
Sobota, 9. marca 1974
Kot kakšen speči beli Kiklop se nam je zdela planiška letalni-ca, ko smo minulo sredo dopoldan v gostem snežnem metežu obstali ob vznožju prostrane, zaobljene arene. Naletavalo je kot za stavo. V puhastem, mrzlem, 1,20 metra debelem plašču zapoznele zimske mane so dokončno utonile moreče skrbi organizatorjev, ki jim je goli hrbet 165-metrskega orjaka komaj 72 ur poprej delal sive lase. Pozno, a ne prepozno so popustile nebeške zapornice. Pet minut pred dvanajsto, bi rekli.
Cepetali smo torej v izteku Go-riškove mojstrovine, na kateri bodo prihodnji teden vrhunski asi skakanja skušali zajadrati čez magičnih Wosipiwovih 169 metrov, doseženih lani v Oberstdorfu.
»Kar zadeva samo napravo, ni doživela nobenih bistvenih sprememb ali povečav,« poudarja član Planiškega komiteja in glavni nadzornik priprav Marjan Lavtižar. »Pač pa smo, ustrezno FIS normam, vdolž levega in desnega roba doskočišča namestili lesen stopničast profil, ki omogoča natančnejše merjenje daljav. Vendar sem prepričan, da svetovni rekord ob količkaj ugodnih temperaturah ozračja in tal mora pasti.«
Človeške noge
so nenadomestljive
»v torek popoldne,« je potlej nadaljeval Lavtižar, popravljajoč si širokokrajni klobuk, »so pobje iz posebne teptalne ekipe, ki jo vodi 70-letni starosta in varuh doline pod Poncami Rateč a n Janez Kerštajn-Šumar, prvič prehodili izbočeni hrbet lepotice. Mehki sneg je namreč treba temeljito
stlačiti in ga zbiti v 45-centi-metrsko preprogo, sposobno zdržati največje pritiske in čim dlje kljubovati morebitni odju-gi.« To zdaj ne bo težko, saj so v »kopnem obdobju« s pomočjo Ela-novega snežnega topa ustvarili tanko podlago dokaj čvrste in odporne ledene mase, ki po kakovosti precej prekaša naravno. Zanimivo je, da so vodo v top dovajali iz više gori tekočega Belega potoka.
Marjan Lavtižar: »Skakalnice pridno vračajo denar.«
Planica je privlačna pozimi in poleti
V dolini pod Poncami je minulo sredo snežilo kot za stavo. Goste koprene snega so se spuščale iz meglene sivine in sproti zasipale gazi, ki so si jih skozi snežni metež utirali redki »prebivalci« Planice. Kar dobro nam je delo, ko smo se zatekli v varno toplo zavetje bifeja »Kavka« neposredno ob izteku velike planiške letalnice. Ogenj v kaminu je veselo plapolal in ogreval tesno gostilniško sobico, iz lonca pa je prijetno dišalo po kosilu, ki ga je pripravljala gospodinja. Da bo pripravila okusen pasulj s suhimi rebrci, smo izvedeli.
»Miličnik sem, zaposlen na postaji mejne milice v Ratečah!« je dejal Jože Perharec. Z ženo Milko, oba sta Štajerca, on doma iz Lovrenca na Pohorju, ona iz okolice Ptuja, sta prevzela planiški bife pred dobrimi štirinajstimi dnevi. »Žena je že prej delala v gostinstvu: v Bohinju, Dragi in nazadnje v gostišču Srnjak v Kranjski gori. Pred tem so sedanje prostore malega gostinskega obrata imeli reševalci. Prej sva že kaki dve leti z ženo delala za planiški komite. Tudi otroci se ukvarjajo z gostinstvom. Doma sicer ni nobenega, vendar bodo prihodnje dni, ko v Planici pričakujemo naval, rade volje priskočili na pomoč. Pomladi nameravamo prostore še povečati. Pričakujemo namreč, da bomo imeli dovolj obiska! O tem bomo sicer lahko govorili šele po kakem letu, vendar pa je res, da se tik ob skakalnicah tudi poleti med potjo v Tamar ustavljajo razne ekskurzije. Takrat bomo zunaj postavili mize in pripravili roštilj.«
In s čim vam Milka in Jože lahko postrežeta? Med pijačami bi zagotovo veljalo omeniti domač brinjevec ter pristen cviček in teran. Tudi ljubitelji dobre jedače iz Planice ne bodo odšli razočarani. Okusne enolončnice. ajdovi žganci, klobase, hrenovke, pasulj ter bogati sendviči so vedno na jedilniku. Kasneje si bodo lahko gostje na ognju v ognjišču tudi sami spekli razne specialitete na žaru. Za zaključeno družbo pa imajo poseben prijeten kotiček — majhno sobo tik pod streho.
»Poleg redne službe moram vedno še to in ono postoriti tudi v bifeju?« je pristavil Jože in pri priči jel razpredati svoje misli, razlagati načrte, ki jih imata z ženo v zvezi z ureditvijo bifeja. Da bo prostor res smučarsko urejen, bosta po-
Sobota, if. marca 1974
prosila najboljše skakalce sveta, da se podpišejo na eno od sten v sobi. »In prvi se bo Bogdan Norčič,« je pribil moj sogovornik in se z omenjeno prošnjo obrnil na mladega kranjskega skakalca, ki se je prav takrat premražen vrnil izpod planiške letalnice. »Nujno bi bilo treba asfaltirati cesto od Rateč do sem. Ali ni žalostno, da je svetovno znana Planica skoraj odrezana od sveta, da je do nje tako težko priti. Menim, da ne bi smelo biti škoda nobenega denarja za ureditev teh dobrih dveh kilometrov ceste. Poleg tega pa bi bilo treba urediti nekaj igrišč za letne športe, postaviti skakalnico s plastično maso. Planica je lepa tudi poleti. Zelo rad sem tu v naravi,« je še pripomnil Jože.
Ko smo odhajali, je veter še s prav tako ihto vrtinčil sneg v planiški dolini. Teloh, ki ga je bilo moč še pred tednom dni nabirati po hrbtih skakalnic, je bil pokrit že skoraj s poldrug meter debelo snežno odejo.
J. Govekar
»Hudič je bilo spravljati tjakaj motorno črpalko in cevi, ampak še bolj hudič jih bo zvleči dol,« je
pri šanku v bife preurejene brunarice Kavka, nekdanje reševalne postaje, godrnjal tršat dedec.
»Ja, 'maš prav. Toda ni mi jasno, kako morejo eni trditi, da za Beli potok do nedavna ni hihče vedel. Najmanj štirideset let že poznam studenece in izvire v bregu nad skakalnicami. Če bi me kdo vprašal, bi mu lahko točno povedal, kdaj So suhi in kdaj ne, kje ležijo in kako priti zraven,« se je v kotu oglasil Kerštajnov Janez, nejevoljen zaradi prisilnega počitka. Njega in njemu podobne čaka cel kup obveznosti, kajti do sobote zvečer naj bi poleg velikanke usposobili tudi 120-metrsko sosedo, kjer nameravajo naši fantje v športnem boju odločiti, komu bo pripadel naslov državnega prvaka 1974. Teptačem sicer pošiljajo pomagat Autoccommercov rezkar in buldožer, ki umeta čudovito »zgloncati« ravnice, a kaj ko v strminah nista uporabna. Glavno breme odgovornosti nosi 60 neutrudnih Gorenjcev, zaposlenih v jeseniški Železarni, v kranjski Savi in drugod. Upravam podjetij, ki so svojim v Planico zaljubljenim delavcem omogočile brazplačen dopust, velja iskrena zahvala.
TOP JE PRIVABIL OBLAKE
No, v pripravah razen šestdese-terice »garačev« sodeluje še približno 170 ljudi različnih poklicev, razporejenih v specializirane tehnične službe: televizijci marljivo »oživču-jejo« dvonadstropni RTV center z ateljejem in 22 kabinami, od koder bodo v svet romale slike, poročila in komentarji brigade reporterjev jugoslovanskih in tujih novinarskih hiš; šoferji nenavadnih Unimogovih pošasti, »frazerjev«, plugov ter nakladačev, neumorno čistijo dohode in parkirišča, ki sprejmejo okrog 400 avtobusov in 1500 osebnih vozil (če bi omenjene površine ne zadoščale, mislijo aktivirati rezervo — cesto proti Tamarju); električarji napeljujejo žice in kable; UJV Kranj snuje »bojni načrt« in tuhta, kaj storiti, da bi preprečili zastoje v prometu... Ko smo ravno pri prometnih zagatah, ne kaže zamol-čati zanimivega podatka, ki zgovorno priča o sposobnostih miličnikov: med SP '72 se je Planica izpraznila pičlo poltretjo uro po zaključku tekmovanja! Organizatorji upajo, da bo UJV uspela izvesti reprizo izrednega podviga.
Dvanajst je bilo, ko sva s kolegom Janezom prenehala buljti v temačno nebo in navzlic zavesi snežink zavila v ozko, globoko gaz, speljano v bok hriba, ki nosi skakalnico. Dobrih deset minut je trajal vzpon do »pukla« pod odskočno mizo, kamor so postavili čudežni top. Sem pač želel pokukati v žrelo tekmeca oblakov, za katerega poučeni trdijo, da je izzval vreme in privabil padavine. Čeprav bo v bodoče bržkone miroval, sem si vseeno rade volje zabeležil osnovne biografske podatke »kanona«: na uro izbruha 12 kubikov snega in »seže« 17 metrov daleč.
PREDVSEM VARNOST
Mokra in prepotena sva malo kasneje pricopotala nazaj v toplo zavetje brunarice in sedla h Kerštaj-nu, ki je pravkar razlagal navzočim, kako »... tile mladi pretirano hitijo« in kako ne bi smeli trenerji nikomur dovoliti tveganega lova za slavo ter rekordi. Ni se strinjal s skakalcem Bogdanom Norčič^m, ki sodi, da bi naslednjo soboto ali nedeljo utegnili videti polet, dolg 180 metrov.
»Meter ali dva čez 169 je zadosti,« modruje Janez. Resen je, pre-
Jože in Milka Perharec I. G.
Foto:
KMETIJSKA ZADRUGA
Jima"
"	® KRANJ
Za delo v pospeševalni službi
potrebujemo agronoma
Kdor ima veselje do tega dela, naj se oglasi v Kmetijski zadrugi Sloga Kranj, Gasilska ul 5 (Stražišče).
Snežni »kanon« je zadnje dni sicer postal odveč, a so ga pustili na svojem mestu — za grožnjo vremenu, če bi hotelo še kaj nagajati. ■
viden — in če bo obveljala tradicija izpred petih let, bomo novo najboljšo znamko izračunali po naslednjem obrazcu: Kerštajnova starost + 100 — 170.
Res v Planici ni pametno pričakovati sanjskih »skokov v dno«. V FIS odboru so sprejeli predlog bratov Gorišek, da je strogo nadziranje hitrosti, ki naj na odskočišču ne bi presegle 113 km/h, nujno. Varnost nastopajočih očitno postaja zmeraj pomembnejši element, zato bodo sodniki, če bo prekoračena kritična točka 158 metrov, sproti razpravljali, ali in v kolikšni meri skrajšati zalet.
»Rekord ali ne rekord — planiški kot ostaja pojem,« pripoveduje Lavtižar. »Dasi so nekateri nepoučeni v preteklosti ostro kritizirali gradnjo superskakal-nice in besedičili o megaloman-
stvu in prestižništvu, je obstoječi objekt vendarle edina športna naprava v Jugoslaviji, ki pridno vrača vloženi denar. Ena sama prireditev vrže 40 do 50 milijonov čistega dohodka! Najpozneje v petih, šestih letih bo amortizirana. In ne pozabite, da je zadnje svetovno prvenstvo v Oberstdorfu stalo Nemce desetkrat več kot znašajo stroški spektakla v Planici — vključno z rekonstrukcijo obeh manjših skakalnic. Že minimalne dodatne naložbe pa bi dobiček podvojile.«
Ko tole pišem, je zunaj sončno in jasno. Sončno in jasno je najbrž tudi pod Poncami, kjer množica mož mrzlično lika mamutsko jadralnico. Roko dam v ogenj, da jo bodo, kakor vedno, pravočasno zlikali.
Besedilo in foto:
I. Guzelj
VAS ZANIMA AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV?
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ sektor elektronske obdelave podatkov
vas vabi k sodelovanju za
1.	organizatorja
2.	programerja
V delovno razmerje sprejemamo razen kandidatov z visoko in višjo izobrazbo tudi kandidate z dokončano srednjo izobrazbo, ki jih delo v avtomatski obdelavi podatkov veseli. Začetnikom omogočimo izobraževanje in postopno uvajanje v delo.
Interesenti naj se zglase v personalni službi skupščine občine Kranj, soba 148, ali pa pišite na naslov: Skupščina občine Kranj, Trg revolucije 1, Personalni službi. Informacije lahko dobite na telefon 22-621, interna 254 (ali 303).
Modna konfekcija Kroj
Škofja Loka
proda:
1.	19 kompletnih šivalnih strojev znamke SINGER, PFAFF in VERITAS v brezhibnem stanju
2.	5 šivalnih strojev SINGER (samo glave) v brezhibnem stanju
3.	3 šivalne stroje SINGER (samo glave) s pomanjkljivimi deli .
4.	10 avto gum (letne) TIGAR za avto zastava 125 PZ
Licitacija bo v torek, 9. aprila 1974, ob 8. uri za družbeni sektor,
ob 11. uri za zasebnike v prostorih tovarne v Škofji Loki, Kidričeva 81.
^^^^^ Posredujemo prodajo %■<!' | naslednjih karamboliranih vozil:
1.	osebni avto zastava 101
letnik 1973 s 17.000 prevoženimi kilometri, začetna cena 22.500 din;
2.	osebni avto zastava 101
letnik 1973, z 18.672 prevoženimi kilometri, začetna cena 5200 din;
3.	motor MZ 125 TS
letnik 1973 z 800 prevoženimi kilometri, začetna cena 1000 din.
Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 13. marca 1974, do 12. ure. Zavarovalnica Sava PE Kranj
Cez 170 že — samo za koliko?
Imele ste srečo
Ko ste se poročili in vzeli za moža ribiča, ste imeli
res dober prijem
SSSiSiSK:"«:.
Nehote sem nekoč bil priča precej razburljivemu pogovoru med njim in njo. On, pravi, pošteni ribič (takšen kot so pač vsi ribiči) je prišel spet pozno in moker domov. Pa brez rib seveda. Voda, je bila slaba, zeblo, da ga je, ker mu zjutraj ni hotela pripraviti kaj »močnega« za kritične trenutke, potem pa je še tako velika riba zagrabila, da je vse odtrgala in še njega potegnila v vodo. Ona pa tokrat kot nalašč ni hotela prisluhniti njegovim razlagam, marveč je bentila, da njegove ribiške strasti ne bo več prenašala, da mu bo enkrat res namesto večerje ribiško palico postavila na mizo, da že tako vse ži-yljenje samo gara, da ga ni nič doma in še takrat, ko je prost in bi jo lahko peljal ven, gre raje za vodo in da naj bo že enkrat konec te ribiške niorije. Potem pa je bilo njemu nenadoma dovolj ropotanja, ostro je »usekal« nazaj, napravil nekakšno neokusno primerjavo med njo in SČuko in dodal, da je imela takrat, ko sta se poročila, res veliko srečo in dober prijem, sicer bi lahko dobila tudi takšnega, da bi vse življenje časopis na vogalu prodajala. Kako je bilo naprej ne vem, samo zlomljena ribiška palica je priletela iz sobe.
No, kot kaže ni bilo hujšega in je bila bojna sekira hitro zakopana. Lani na jesen sem ju namreč nekajkrat videl skupaj za vodo. Prav nič ni dolgočasila. Še sama je namakala trnek. Potem pa mi je zaupala: »Ta pameten odneha. Zato zdaj, če morem, grem z njim. Še vedno raje vidim, da je ribič, kot pa da bi v gostilni sedel in popival, pa pozno ?večer moker (seveda znotraj) prihajal domov. Bo kar držalo, da sem lrnela takrat, ko sem ga vzela, dober
Prijem.
Kdor še ni imel v rokah ribiške Palice, prebil kakšno uro za vodo in ujel nobene ribe, bo težko razumel, kako lep in zanimiv šport je ribolov. Pa kaj bi vam razlagal o njem. Tisti, ki so ribiči, dobro vedo, kaj pomeni nra oddiha in miru v naravi. Je pa res, da imajo ribiči pogosto zelo nenavadne težave. Žene, ki seveda niso tiho kot ribe v vodi, ne razumejo, da je ribe treba loviti, da to niso živali, ki bi od samega veselja skakale na ker jih je ribič prišel obiskat, marveč, da lov traja več ur. , Vendar pa vse skupaj le ni tako nudo in črno. O tem sem se lahko Prepričal pred dnevi, ko sem obiskal žene treh ribičev kranjske ribiške
družine.

VELETRGOVINA LOKA Skofla Loka
razpisuje
vodilno delovno mesto
šefa razvojnega sektorja
Pogoj: diplomirani ekonomist z najmanj 3 leta prakse v stroki na podobnih delovnih mestih.
Skrb za lepši Kamnik
Na torkovi seji skupščine občine £amnik so razpravljali tudi o poro-"U gradbene, urbanistične in sanitarne inšpekcije za leto 1973. Po pričakovanju je bilo največ razprave o urejenosti (in neurejenosti) Kamni-ivfs m. °kolice ter vlogi, ki jo imajo •"spekcijske službe pri tem. Odbor-j"« so poudarjali, da Kamnik toliko asa ne bo urejen in čist, dokler pre-
» vaici ne bodo dobiji potrebne od_
ča °ran0Sti za urejeno okolje. Toliko tor^ tak° ostro ukrepanje inšpek-lo' n: C.uvajev in milice ne bo zaleg-u ' 1Jlvja odlagališča smeti rastejo gobe po dežju. Lani, ko so v rS'-ki občini v sodelovanju s Tu-<jp„ društvom organizirali me-7Z .,!stoče. so z divjih odlagališč vozili več kot 550 ton razne navlake
ln odpadkov.
0r„Letos bodo podobno akcijo spet Var?niZ,rali in navdušili za sodelo-»nje tudi šolsko mladino in delovne u ganizacije, ki pri skrbi za čisto in OHiJeno.1okolje ne smejo biti prezrte.
uoorniki so predlagali, da morajo inž;e^ne. skupnosti v sodelovanju z 0uPekcijami določiti na svojih nam i*- odlagališča za smeti in Kol? kontejnerje. Občani po-odno ji"6 vedo' kam Je treba odlagati ni it Ker za to določenih mest zdi n TJO navlako tam, kjer se jim to nuaj u-j Primerno. Največkrat so oorobja gozdov, ki so postala že
»Mož Peter je že kakšnih 12 let ribič. Mislim, da je prav strasten kar zadeva ta šport. Nobena reč ga več ne zadrži. Tudi ves dopust porabi za ribolov. Na začetku mi ni bilo vseeno. Nisem zaposlena in sem zato že tako vedno doma. Čez čas pa sem ga začela razumeti. Ribolov je njegov edini .konjiček', pije ne, od kar sva postavila skromen vikend ob Zbiljskem jezeru, grem pa tudi sama rada zraven. Tudi lovila sem že. In prav nič se ne dolgočasim za vodo.«
Emilija Komovec z možem in družino živi v Naklem. Je ena od številnih predstavnic, katerih možje so si izbrali za konjiček ribolov. Pravi, da njen mož Peter res veliko prebije za vodo. Tudi sinova že vzame s seboj. In kadar prinese ribe domov, tudi rada kakšno poje. Najraje ima postrv.
»Včasih gre že zjutraj lovit, največkrat pa popoldne za kakšno uro. Ko je lani ujel štiri kilograme težko potočno postrv, smo je bili vsi veseli. Sicer pa ribe tudi podarimo. Jaz na-primer ne maram podusti; preveč kosti imajo in če se mož odloči za lov nanje, sem kar jezna.«
Prava
smetišča.
-jk
»Poznate vse ribe?«
»Poznam sladkovodne. Če ne grem z njim, doma kaj delam, najraje vezem. Včasih, če me prosi, mu pa tudi pomagam, da pripravi pribor, ali pa zjutraj kaj za popotnico. Zgodi se, da je ves dan zdoma in da zvečer nič ne prinese. Takrat je kriva voda, pa še in še izgovorov. No sicer je pa res. Veliko je odvisno od vode pa od sreče. Vendar ga včasih vseeno podražim, če nič ne prinese, če je morda lovil ščuke na dveh nogah.«
Ko sem se pogovarjal z Emilijo Komovec, moža Petra ni bilo doma. Nič je ni skrbelo, kje je, saj je vedela, da ni nikjer drugje kot za vodo in da bo z nočjo doma. Pohvalila pa ga je, da je ujel že nekaj lepih rib in da je tudi sin že pravi ribič.
Albina Šimunac je po poklicu frizerski mojster. Včasih je imela frizerski lokal v mestu, zraven slaščičarne Šink. Zdaj ima lokal v Zupančičevi ulici 30 na Hujah. Njen mož Božo je med ribiči dobro poznan.
»Koliko časa je že ribič? Ja odkar ga poznam. Torej že prek 30 let. In danes ni prav nič drugačen kot včasih. Če bi ga nekdo ob polnoči gokli-cal zaradi rib, bi brez besed takoj vstal. Večkrat mu rečem, da nima ravno najboljšega zdravja za ta šport. Vendar če ga kdaj kaj zbada ali če se prehladi, ni nikdar kriv ribolov. «
»Ste se že kdaj jezili zaradi njegovega konjička?«
»Seveda sem se. Potem pa sem se navadila. Dela imam dovolj, včasih pa grem tudi sama zraven. Zgodilo se je že, da je bilo že več ribičev na Bledu in nihče ni nič ujel, jaz pa sem dobila štiri kilograme težkega soma. Sicer pa ima Božo nekaj lepih trofej. Še jaz sem ponosna na 22 kilogramov težkega soma, ki ga je ujel pred leti na Bledu.«
»Pa vedno kaj ujame?«
»O včasih pride brez in samo moker domov. Veste kakšen je. Zelo skromen v vseh ozirih in veliko mi pomaga pri mojem delu. Vendar kadar beseda teče o ribah, se nikdar ne zgodi, da bi pokazal manjšo dolžino od dejanske. Sicer so pa vsi ribiči takšni. *
C %i|BŽg >1
Razumem ga, tudi malico mu pripravim, samo kaj, ko jo največkrat pozabi v ihti, da bo čimprej za vodo.«
»Poznate ribe?«
»Poznam in rada jih imam, najraje potočno postrv ali sulca. Tako rada jih jem, da sem jih tudi že ob desetih pekla. Če se zelo jezim, če je predolgo zdoma? Ni mi vseeno, vendar mu zaradi tega še nikdar nisem odrekla dobrega prijema. Se je pa že zgodilo, da mu je kdo zaželel dober ulov, pa potem raje ni šel. Mislim, da bo žena naredila največjo uslugo možu-ribiču, če mu bo zjutraj, preden bo šel, rekla:. Pa dober prijem!«
»Morda je res malo nenavadno, da je ženska ribič — torej ribičinja. Jaz sem že devet let,« pravi Vera Černi-lec, zaposlena v kranjskem Globusu. »Z možem sva si izbrala ta šport. Vendar pa mislim, da je on bolj vnet. Ob koncu tedna gremo poleti ved; > ven. Za vodo pripravimo piknik, lovimo in pečemo. Sin je sicer še premajhen, vendar ga vseeno že navajava.«
»Kaj vas je spodbudilo, da ste postali ribičinja?«
»Ne vem. Vedno sem bila rada v naravi in tudi ob vodi sem zrasla. Zato se tudi zdaj najbolje počutim, če se le lahko izognem mestnemu vrvežu.«
»Imata že kakšno trofejo?«
»Jih ne zbiram. Največja, ki sem jo doslej ujela, je bila šarenka. Ne vem, kako dolga je bila in koliko je tehtala. Vem le, da je bila velika. Pa nekaj ščuk sva z možem že potegnila iz Blejskega jezera. Saj vem, kaj bi radi vprašali. Če sem že padla v vodo, mar ne? Nisem, mož je pa že. Pa tudi vraževerna nisem. Vseeno mi je, če mi kdo zaželi dober ulov, ali če mačka skoči čez cesto. Le nekaj naju z možem vznemiri. Če v prodajalni ribiškega pribora zaslediva kakšno novost, nisva prej pomirjena, da jo nabaviva. Tako naprimer vsako leto kupiva po eno palico. Pa še o nečem se morda razlikujem od ribičev. Vneti ribiči običajno ne jedo rib tako radi kot jih lovijo. Jaz pa jo imam rada; če je dobro pripravljena potočna postrv in če je po možnosti iz zgornjega dela Kokre, kje'1 voda še ni tako onesnažena.«
• - - »Dober prijem<« A. Žal ar -
Zbrale so se prijateljice iz Ulice 8. marca na klepetu v kavarni Buhtelj, da bi skupaj premlele, kako je katera preživela dan žena. Bilo je 9. marca ob petih popoldan. Naročile so kofetke in začele pripovedovati. Prva je po abecednem redu dobila besedo tajnica Ančka.
»Ja, pri nas smo resno vzeli navodila od zgoraj, ki so baje govorila, da je treba dostojno, liku žensk-proizvajalk primerno proslaviti 8. marec. V Monte Carlo smo potovale — z aeroplanom. Ha, da vidite to nobleso! Prav nič mi ni žal, ker je sekretar zavrnil predlog babnic iz nabave, ki so predlagale izlet v Lurd.«
v Druščina je očarano kimala. Potlej sta prišli na vrsto Beti in Fani, obe zaposleni v Zvezdici.
»Tudi me bi odrinile kam v inozemstvo, a kaj ko so šefi prepozno zvedeli, da takšna odločitev ni v nasprotju s stabilizacijskimi prizadevanji družbe,« je razložila Beti.
»Gremo pa prihodnje leto,« jo je dopolnila Fani. »V Zakopane, na Poljsko. So v delavskem svetu potihem že dali blagoslov.« »Inpri vas?« je venček zagretih tovarišic pogledal Emo. »Eh, v Centroplexu smo bolj konservativni. Vsaka je dobila paket šestih pomivalnih cunj in bon za zakusko v hotelu Zmaj. Kar prijetno sem se zabavala, le dve delavki iz pakirnice sta pregloboko pogledali v kozarec. Skregali sta se in naposled celo zlasali — zaradi nekega Milana. Natakarji so ju potisnili v ekonomov kombi in odpeljali domov.«
Praznik na sto in en način
»Zanimivo, zanimivo!« je vzklikal zbor poslušalk. A brž so obmolknile in čakale, kaj bo rekla Katja.
»Naši vodilni so stvar zagrabili s čisto politične plati. Namesto rož sem prejela šop smernic, v katerih piše o volitvah ter o premajhnem številu žensk v raznih organih. In o solidarnosti z zatiranimi ljudstvi piše. No, včeraj opoldne smo nato poldrugo uro prej zaključile službo in stopile v tovarniško menzo, kjer je znana funkcionarka — imena se ne spominjam več — imela predavanje ,Žena kot ustvarjalni subjekt'. Ker sem do dveh ponoči šivala, me je kmalu zmanjkalo. Šele nazadnje, ko so zaploskali, sem spet odprla oči.«
»Če bi mogla izbirati med Katjinimi smernicami in Ančkinim Monte Carlom, bi ne razmišljala dosti,« je pribila Mici. »Nam v Tekstilmodi so pa potisnili v roke po tri uvele nageljne in po pet metrov štofa, ki je spričo slabe kvalitete že sedem mesecev ležal v skladišču. Nageljne je sindikalist Cene, zvit kot svinjski rep, kupil še pred tradicionalno marčevsko podražitvijo cvetja in prikrajšal skopuhe vrtnarske za šeststo jurjev. Ampak so potem predolgo gnili v kleti in so bili podobni kuhani zelenjavi. V parku sem jih vrgla v grmovje.«
Mickini zgodbi je sledila štorija Štefke Smolač. Štefka dela v računovodstvu podjetja Heksamontal, ki proizvaja slavni prašek seks-glanc. Heksamontalova vodstvena garnitura je menila, da bo najbolje, če nežnejši polovici kolektiva usodnega petka odobri plačan dopust.
»Ravno sem pristavila juho in nameravala steči k frizerju, ko je pozvonil telefon. Iz pisarne so klicali, kajpak. Zelo jim je žal, so lagali, toda nemudoma naj se prikažem gor. Ekonomist Janez leži v bolnici — menda je kriva prometna nesreča — in zdaj ne uspe nikomur razvozljati novega obrazca o izračunavanju prispevkov od deviznega dohodka. Kaj sem hotela — ubogala sem. Adijo frizura, adijo potep skozi trgovine! In mož ter Petrček sta spet kosila v restavraciji.«
»Saj, saj,« so pritegnile navzoče dame in naročile drugo rundo kave.	I. Guzelj
Delavka na informacijah
Oprostite, koliko časa je treba kuhati kranjsko klobaso? — Kakšne so napovedi za nogometno tekmo Jugoslavija : Španija?
Ste bili že kdaj v zadregi in ste se zadnji hip spomnili na službo Informacije na PTT podjetju. Zavrteli ste številko 988 in oglasila se vam je prijazna uslužbenka ter vam skušala ustreči oziroma pomagati. Malce nenavaden poklic je dajanje informacij po telefonu. Obiskali smo eno od uslužbenk na PTT podjetju v Kranju, ki dela na tem delovnem mestu.
»Deset let sem že zaposlena pri PTT podjetju; v Kranju 2 leti, prej pa sem bila osem let v Ljubljani. Ko sem končala osemletko, sem se zaposlila v PTT Ljubljani kot tele-fonistka. Naredila sem poseben strokovni izpit, zdaj pa izredno študiram na srednji PTT šoli v Ljubljani.«
Marjeta Kozjek ji je ime in malo v zadregi je bila, ko smo jo zmotili sredi dela. Vendar se je hitro znebila treme, saj je vajena odgovarjati na najbolj čudna in včasih tudi nemogoča vprašanja.
»Na kakšna vprašanja morate najbolj pogosto odgovarjati?«
»Največ vprašanj je o telefonskih naročnikih, sledijo vprašanja o raznih prireditvah in gledaliških ali kinematografskih predstavah, pa o voznih redih vlakov in avtobusov. Ob pomembnejših športnih srečanjih so pogosta mogoča in nemogoča vprašanja o športnih rezultatih. Spominjam se, da je bilo pred nogometnim srečanjem med Jugoslavijo in Španijo precej vpra-šanj, kakšne so napovedi o izidu srečanja, koliko golov bo padlo, kdo od naših bo dal gol in podobno.
»V teh letih ste si pridobili prav gotovo vrsto izkušenj. Se spominjate kakšnega nenavadnega vprašanja?«
»O, več jih je. Nekoč je neki moški v veliki zadregi vprašal, koliko časa je treba kuhati kranjsko klobaso. Pa nikar ne mislite, da le možje sprašujejo, koliko časa je kakšno jed treba kuhati. Tudi žene veliko sprašujejo o raznih receptih. Še najbolj pogosta so vprašanja, koliko časa je treba kuhati fižol. Ni še tako dolgo, ko me je nekdo vprašal, koliko meri obseg zemlje, neka predstavnica nežnega spola pa je pred nedavnim na vsak način želela izvedeti, kaj je pred nekaj sekundami rekla na koncu radijske oddaje o modi modna kreatorka.«
»Kako si pomagate pri dajanju odgovorov?«
»Zlato pravilo delavca na informacijah je, da zjutraj najprej prebere časopis in je posebej pozoren na dogodke, o katerih lahko pričakuje vprašanja. Poleg telefonskega imenika, voznega reda, sporedov predstav in nekaterih drugih pripomočkov, je prav, da ima vsak majhen priročnik, ki si ga čez čas sam lahko izdela. Kako pomemben je lahko vsak podatek, sem se prepričala, ko sem prvič morala odgovoriti na vprašanje, kdaj je rojena Elizabet Taylor.<<
»Kaj pa delate v prostem času?«
»Sem članica kegljaške sekcije v podjetju in redno kegljam. Tudi v hribe rada hodim, sicer pa rada berem in hodim v gledališče in tudi v kino. Kje bom praznovala dan žena? Doma bom. Rada imam ta edini dan; saj moški jih imate tako 364 v letu. Nimam sicer rada reklam, vendar mi je bila pred letošnjim dnevom žena zelo všeč nevsiljiva reklama Mladinske knjige, ki pravi: Poklonite ženi knjigo in malo prostega časa.«	A. Žalar
IPfc
m*?
Sobota, 9. marca 1974
NOVO V KRANJU
Kozmetika za moške (1)
Moški navadno govore, da je kozmetika pač stvar, ki naj zanima ženske. Vendar pa je vse več moških, ki radi posegajo po preparatih, ki so namenjeni izključno moškim. Na polički pod ogledalom že dolgo ni več samo milo za britje in kolonjska voda, pač pa so tu tudi kreme, deodoransi, peneče se kopeli in celo ten za obraz. Res je, da moški, ki nima problemov s kožo na obrazu,
izbrali smo
malo manj posega po kozmetičnih preparatih in manj časa postoji pred ogledalom. Ce so težave s kožo, pa moški rad pobrska tudi med ženino kozmetično drobnjarijo, če je tudi zanj kaj uporabnega.
Kot za vsako osnovno nego velja tudi za nego moškega, da je voda in nfiilo najboljše. Vsak večer je treba obraz očistiti. Za občutljivo kožo je primerna tudi krema, ki je za moške zelo malo odišavljena. Če je koža hudo mozoljasta, potem kar pogumno h kozmetičarki. Moški so v kozmetičnih salonih zdaj že povsem običajni gostje.
družinski pomen k i
Ce pravkar opremljate kopalnico, stopite v Murkino ŽELEZNINO v Lescah. Od poznane italijanske firme so dobili kompletne opreme za kopalnice iz prozorne plastike kot na primer: krajše in daljše držalo za brisačo, etažer, držalo za papir, pepelnik, ročaj k banji. Zraven lahko izberete v isti barvi ogledalo ali stensko omarico.
Cena: od 26,05 do 371,10 din
za vas

%M jlL# SSI
Sobota, 9. marca 1974
Turistična poslovalnica
cREinn
KRANJ
organizira prevoze na ogled jubilejnih
SMUČARSKIH POLETOV
v Planici od 15. do 17. marca
Prijave in informacije v Turistični poslovaLnici Creina v hotelu Creina, telefon 21-022.
Veletrgovina
2 IVI L A
Kranj
skupne službe
sprejme delavce
za naslednja prosta delovna mesta:
1.	knjigovodja osebnih dohodkov
2.	strojni knjigovodja
3.	čistilka na upravi podjetja
(delo samo v popoldanski izmeni, vse sobote proste)
Pogoji:
poleg splošnih pogojev morajo kandidati za navedena delovna mesta izpolnjevati še:
pod 1.: srednja strokovna izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj in znan je dela na elektronskem stroju DIEHL pod 2.: srednja strokovna izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj in znanje dela na knjižnih strojih ASCOTA oziroma strokovni izpit.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge ali se osebno zglasijo v kadrovski službi podjetja Kranj, Cesta JLA 6 v 15 dneh po objavi.
Trganje in uživanje las
To obliko motenosti opazimo pri otrocih le izjemoma, :;adar so najhuje razdraženi. Pri tej dejavnosti usmerja otrok svojo agresivnost proti samemu sebi in proti svojemu telesu. Vzburjenost, ki vlada v otroku in pripelje do trganja las, primerjajo in enačijo psihologi z vzburjenostjo, ki je potrebna zato, da se nekdo zakadi drugemu v lase in mu jih raztrga ter ga s tem pohabi in mu povzroči bolečino. Ta vzburjenja pa .so navzven običajno prikrita in nevidna oziroma dobro cenzurirana. Otroci izjavljajo, da pri tem sploh ne čutijo bolečine, ampak imajo prijeten občutek. To pa zaradi občutka olajšanja, zaradi notranje sprostitve in zaradi zaznavanja lastnega telesa, ki ga sicer pred tem ne zaznajo kot nekaj svojega. Telo jim je tuje, leseno, obdaja jih mrtvilo ter osebna odrevenelost in topost. Tak otrok je moten v doživljanju privlačne vrednosti zunanjega sveta in ne zmore uglašenega čustvenega doživljanja v socialnem stiku.
Prva taka intenzivna doživljanja neugodja, ki ustvarjajo bojazni, slabijo otrokovo doživljanje spodbudne in privlačne vrednosti okolja ter krnijo njegov aktivni odnos do sveta, dobi otrok že v zgodnjem otroštvu, pri hranjenju in negi. Tu je prvi vir izkušenj zadovoljevanja potreb, ki v odločilni meri vpliva na njegov osebnostni razvoj. Od dojenja in umirjanja otroka je odvisno ali bo le-ta1 začel doživljati osebe, predmete in pojave ob-dajajočega sveta prijetno in spodbujajoče. Otrok začne povezovati proces hranjenja, ki je povezan z ugodjem, tudi z materino nežnostjo in ljubeznijo. Logično je, da s tem.v zvezi igra važno vlogo tudi odstavljanje od prsi, ki celo ob ugodnih pogojih vzbuja v otroku nagnjenje, da bi se zaprl vase in željo po nadomestitvi občutene izgube.
Otrok se sploh pričenja zavedati sebe in svojega telesa prek telesnih dražljajev in občutkov. S telesnimi občutki ob trganju las otrok za kratek hip pretrga občutek odrevenelosti ter praznine in si nekako zagotovi občutek lastne eksistence. Do takega vedenja pa ga pripelje neprijazno, mrzlo in surovo okolje in tako, ki mu posveča premalo pozornosti, ga omejuje pri igri ali kako drugače z njim grobo ravna.
Janez Rojšek, dipl. psiholog
Žitopromet Senta	«
skladišče Kranj, g^^ffgjjjpg'*
Tavčarjeva 31, tel. 22-053
KOMBINATI, KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI
Zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke, prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob, koruzni zdrob in ješpren.
CENE SO KONKURENČNE.
Skladišče je odprto vsak dan, tudi ob sobotah, od 6. do 14. ure.
Skutino pecivo
Potrebujemo: 25 dkg skute, 25 dkg moke, 25 dkg margarine ali masla, marmelado za nadev, vaniljin sladkor, sladkorno moko.
Margarino ali maslo razdrobimo med moko, dodamo pretlačeno skuto in gladko umesimo. Po želji lahko moki dodamo še ščepec soli. Testo naj pol ure počiva, potem ga pa razvaljajte za nožev hrbet debelo. Dobro je, če ga nekajkrat prepognete in potem ponovno valjajte, ker potem testo dobi lastnosti krhkega listnatega testa. Razvaljano testo razrežemo na krpice in jih nadevamo z marmelado. Najboljša je trša kutinova, ker se pri pečenju ne razleze. Napravimo rogljiče ali žepke, jih denemo v pomaščen pekač in spečemo pri 250 stopinjah. Pečene povaljamo v sladkorni moki, ki smo ji dodali vaniljin sladkor.
DIVJAČINA V
SAMOPOSTREŽBI
globus
. Marta — Jopica za vas je krojena tako, da se prilega telesu. Je daljšega kroja in sega čez boke. Ima vstavljen pas, enovrstno zapenjanje z gumbi ter ozka dolga rokava. Zadnja stran ima razporek. Jopica ima dva večja žepa in manjši ovratnik.
Noge, ki nas nosijo od jutra do večera, nd srečo le redko odpovedo. Le kadar res pretiravamo z delom, nas na večer bolijo, pa tudi rade otečejo. Za utrujene in otečene noge so najboljše izmenične kopeli. Pripravite si dve posodi s toplo im mrzlo vodo. Potopite noge za eno minuto v toplo vodo, nato spet za pol minute v mrzlo. To ponovite kakih petkrat, nato pa noge dobro obrišite in naru ast i te s kremo.
kmetovalci
Pri nas dobite traktorje in druge kmetijske stroje; razen drugih krmil tudi oljne tropine, sojine tropine, suhe pesne rezance ter še nekaj ranega semenskega krompirja.

KMETIJSKA
ZADRUGA nMAAJMAA/ KRANJ
Pri negi telesa velja kot za ženske tudi za moške, da je dnevna kopel številka ena čistoče. Lahko je tudi tuširanje. Večerna kopel sprošča in preganja utrujenost, je tudi čistilna, jutranji tuš pa nas osveži in popolnoma prebudi. Milo, ki ga uporablja moški, ima bolj rezek vonj, milo z vonjem po šmarnicah in vijolicah je le za ženske. Vodi za kopanje dodajamo nekaj smrekovega ali borovega olja, limoninega, metinega ali kostanjevega izvlečka. Taka kopel po napornem delu osvežuje in poživlja.
Srednje velike potovalke, moderne oblike, ki bi nam velikokrat prišla prav, so dobili na Kokrinem oddelku usnje-galanterija v GLOBUSU. Izdelane »o iz kvalitetnega umetnega usnja in podložene s svilo.
Cena: 270 din
Lucija iz Tržiča — Svetujte mi, prosim, kako naj si ukrojim zimsko jopico. Imam blago temnejše rumene barve. Rada bi športno in oprijeto jopico.
JOLLI so imenovali v radovljiški ALMIR1 tele prijetne srajčne puloverje. Izdelani so iz prvovrstne sintetike, dobe se pa v vseh barvah v tovarniški prodajalni v Radovljici.
Cena: 94,50 din
Tržiški PEKO je že dal v prodajo prve pomladne čevlje. Predstavljamo vam model NELA. Kombinacija barv: rumena-rja-va, rdeča-zelena, rdeča-modra. Podplati so letos tanjši in pete nižje.
Cena: od 200,80 do 271,40 din
r—	2	3	4	5	6				7	8	9	10	11	12
13						14		15						
lb			17				18				J	■19		
20			■	22							■	23		
24			25	■26							27			
		28			29	■30				31				
	32					33	K		34					
35				■36				37		*			39	40
41			_ ■	42					43		■	44		
45			46								47	■48		
49		50						51				52		
55									54					*
Vodoravno: 1. obresti pri eskontiranju, 7. veselje, 13. garje, srab v medicini, 15. kraj v Bolgariji, jugovzhodno od Sofije, 16. avtomobilska oznaka za Prištino, 17. grelec, naprava za ogrevanje prostorov, ; Anton Aškerc, 20. latinska kratica za requiescat in pace, 22. govednik, pastir ali rejec goveda, 23. Pripadnik indijanskega plemena Inkov, 24. pritok Lonje v Moslavini, 26. levi pritok Rena v Švici, 27. tovarna ur v Zemunu, 28. tračnice, 30. breskev, ki se lepo kolje, odlušči od koščice, 32. hrvaški novelist '"romanopisec, Josip (»Mrtvi kapitali«), 34. ime gledališke igralke Tkačeve, 35. sinjska viteška igra, nekdanja kratica za tiskovno »Agencijo Istro«, 38. prometni objekt, 41. italijanska radijska okužba, 42. država v Južni Ameriki, 44. nekdanja francoska teroristična organizacija, 45. Edvard Kardelj, 46. žganje iz trav, 48. Ladko Korošec, 49. morska nimfa, hčerka boga Nereja, 51. veliki kontinent na zahodu, 53. površine, 54. brodnik.
Navpično: 1. duhovitost, 2. skrilovje, 3. avtomobilska oznaka za Karlovac, 4. Omladinski boksarski klub, 5. reka v Severni Ameriki s svetovno znanimi slapovi, 6. trup, 7. žensko ime, Rafka, 8. ploskovna jnera v Angliji in severni Ameriki, 9. darilo, poklon, 10. oranje, 11. seja, spiritistični sestanek, 12. rabota. prisilno delo, 14. nočna ptica ujeda, 15. zver iz družine kun, dobra plavalka z dragocenim krznom, v kemiji spremembe različnih snovi; odpor, 21. manjše tekoče vode, 23; prejemek v gotovini, 25. Vlzum, 27. ivje, 29. velika reka v Burmi, ki se izliva v Indijski ocean, 31. portugalsko mesto v ustju reke Sado, ... do Sal, 32. plačan ploskač, navijač, 33. tropska, aloi podobna rastlina z velikimi "^natimi listi, 35. borišče, prizorišče, 37. židovsko žensko ime, 39. ženska, ki z življenjem jamči za kaj, 40. vojak redne čete, sestavljene iz domačinov v Vzhodni Afriki, 42. ljudska beseda za ščurka, njurna, 43 £arnj venec, svetniški sij, blišč, 46. tuje žensko ime, Teodora, 47. zračno zdravilišče v *^renejih, 50. znak za kemično prvino renij, 52. Ivo Daneu.
rešite v nagradne križanke iz sobotne številke
J'deska, 6. stas, 10. Kati, 14. opera, 15. kulturnik, 17. LOTO, 18. muškat, 19. Ero, 20. AH, 21. krop, Aron, 25. AN, 26. ras, 28. Erin, .'30. Eneida, 32. aplanat, 35. iglar, 36. anali, 38. Anastas, 40. maroga, 12' Ante, 43. Est, 46. PK, 47. Tiga, 49. Gova, 51. La, 52. ulj, 54. Jansen, 56. hram, 58. Lendavčan, W)- bajka, 61. apaš, 62. Aars, 63. Atair
izžrebani reševalci
J^ejeli smo 189 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) bo dobila Nika Blaznik, 64000 Kranj, An"lSieeva 10; 2. nagrado (40 din) Janez Janežič, 64205 Preddvor, Srednja Bela 38; 3. nagrado W din) pa Boža Pečjak, 64000 Kranj, Stražiška 50/A. Nagrade bomo poslali po pošti.
Vožnja z zavezanimi očmi
Mladi Čeh je v teh dneh potolkel svetovni rekord v vožnji z avtomobilom »na slepo«. Z zavezanimi očmi je brez najmanjše nezgode prevozil 64 kilometrov med mestom Tin nad Vltavo in Češkimi Budjovicami. Stari rekord vožnje z zavezanimi očmi je znašal 42,S kilometra. Pri »podvigu« je sodelovala tudi policija, kije skrbela za varnost.
Huda letalska nesreča
V nedeljo je 50 kilometrov severno od Pariza strmoglavilo letalo turške letalske družbe, ki je letelo iz Carigrada v London. Posledice nesreče so strahotne: vsi potniki in vsi člani posadke, 345 ljudi, je izgubilo življenje. Po nekaterih informacijah je letalo kmalu po vzletu na pariškem letališču Orly začelo izgubljati višino in je eksplodiralo. Ko je padlo na tla, je razpadlo.
Dihanje s škrgami
Poskusi, da bi izdelali umetne škrge, s katerimi bi omogočili človeku daljše bivanje pod vodo, niso novost. Najdlje in tudi najbolj uspešno se z njimi ukvarjajo japonski biologi. Pred nedavnim so prve škrge tudi praktično preizkusili. Človek je dejansko dihal s škrgami. Pod vodo je ostal polnih pet ur in je vdihaval kisik, ki so ga škrge pridobile iz vode.
Umetne škrge niso niti najmanj podobne naravnim. To je zaprta komora, v kateri so silikonske plošče. Le-te vsrkavajo kisik iz vode, ki prihaja v komoro že v plinastem stanju.
Srečen konec
Najnovejša akcija zračnih gusarjev se je srečno končala. Človeških žrtev ni bilo, ugrabitelja sta za zapahi in tudi letalo so rešili pred požarom. Letalo sta na bejrutskem letališču ugrabila dva pirata, ki trdita, da sta člana mladinske narodnoosvobodilne fronte. Letalo je pristalo v Amsterdamu. Tam pa je priskočila potnikom in posadki na pomoč policija. Letalo je bilo britansko in je letelo iz Bombaya v London.
Kraja umetnine
Iz londonske galerije Kenwood so tatovi odnesli sliko Kitaristka, ki jo je v 17. stoletju naslikal nizozemski slikar Jan Vermeer. Strokovnjaki pravijo, da je vrednost te umetnine neprecenljiva in bi lahko na tržišču s slikami dosegla ceno nad 2 milijona funtov. To je več kot 82 milijonov novih dinarjev.
Mamil primankuje
Mednarodni odbor za kontrolo nad porabo mamil, ki ima sedež v Ženevi, je pred dnevi sporočil, da je zaradi manjše proizvodnje in večjega povpraševanja prišlo do pomanjkanja mamil tudi v zdravstvene namene. Zlasti primanjkuje opija. Zato je ameriška vlada sklenila, da bo del rezerv morfija, ko-deina in drugih preparatov dala na voljo državam, ki jim mamil primanjkuje.
Črtomir Zoreč:
N'mav čriez izaro, rVmav čriez gmajnico...
(Pogovori o koroških krajih in ljudeh)
(10. zapis)
Odmevnost, ki jo je med koroškimi rojaki zbudila povest o Miklovi Zali — saj so jo vzeli kar za svojo, ponarodela je — zadolžuje zapisovalca, da tudi o njenem avtorju kaj več pove, ne le mimogrede. Kajti Miklova Zala gotovo ni le povest iz turških časov, pač pa je to koroška pesem o Lepi Vidi, ki v daljni tujini trpi in hrepeni po domačem kraju.
STARA POVEST
Skoraj bo poteklo petsto let, odkar so Turki prvič pustošili po južni Koroški (Zilja, Rož in Podjuna). Niso le pobijali in po-žigali, pač pa so mnogo mladih ljudi odpeljali kot ujetnike v turško suženjstvo. Med njimi je bila tudi vaška lepotica iz Svaten Miklova Zala. Ta dogodek je vzel za vsebino svoje povesti profesor Sket.
In koroško ljudstvo si je povest povsem osvojilo. Kajti v zgodbi je toliko plemenitosti, ljubezni in zvestobe do domačih ljudi kot malokje drugje. V lik Miklove Zale so koroški rojaki vložili vse tiste občutke in želje, ki so njih same navdajale do svoje lepe ožje domovine. Miklova Zala je ostala simbol vseh koroških Slovencev do današnjih dni. V nji je poosebljena večna, živa vera rojakov na oni strani Karavank v pravico, zvestobo in še posebej vera v končno odrešitev. Zato to povest radi prebirajo Slovenci še danes, radi jo gledajo, uprizorjeno na odrih — Miklova Zala je postala nesmrtna.
PISATELJ MIKLOVE ZALE
Kar tri slovenske velmože je pobralo leto 1912 — tega leta je v Celovcu umrl profesor dr. Jakob Sket, pisatelj Miklove Zale, taisto leto je pobralo pesnika Antona Aškerca in slavista, avtorja obsežnega dela »Slovenske narodne esmi« v 14 snopičih dr. Karla treklja.
Dr. Jakob Sket, štajerski rojak z Mestinj pri Šmarju pri Jelšah, se je rodil dne 2. maja 1852. Umrl je kot upokojeni gimnazijski profesor v Celovcu dne 11. aprila 1912. Pokopan je na pokopališču v Trnji vasi (Tern-dorf), severno od Celovca, pri začetku Gosposvetskega polja.
~ • mene k moji ženi peljati? — Pet tipična policijska brutalnost!«
Prizor iz Miklove Zale v dramatizaciji Frana Žižka — ko Eskender-beg zaslišuje ujetnike. Igro so l. 1952 uprizorili domači gledališki amaterji na prostem v Šmarju pri Jelšah, Sketovem rojstnem kraju.
Dr. Jakob Sket (1852—1912), pisatelj Miklove Zale
Na rojstni hiši ima pisatelj Sket vzidano lepo spominsko ploščo. Odkrili so jo že 1. 1937. Kako pa je z grobom, kdo ve? Ob prvi priložnosti morari) iti v Trnjo vas, ki je le kak kilometer oddaljena od Celovca, pokopališče pa leži tik ob cesti, na vzhodni strani.
Po svoji stroki je bil Sket slovenist in klasični filolog. Pred očmi je kot mladenič imel tudi znanstveno kariero. Učil se je z vso vnemo indijskega sanskrita, keltščine in stare gotščine — v upanju, da mu bo dodeljena profesura na graškem vseučilišču.
Ker pa je bila pot do tako visokih mest večini učenih Slovencev zaprta, je Sket pač moral ostati v Celovcu, kot profesor na tamkajšnji gimnaziji.
Celovec je bil v oni dobi (v drugi polovici 19. stoletja) sedež Mohorjeve družbe, tu so izhajale slovenske revije in časopisi, tu je bila še živa tradicija, ki sta jo ustvarila Andrej Einspieler in Anton Janežič. V prosvetnem delu je Sket krenil po Ja-nežičevih stopinjah. Sestavljati je prišel čitanke za pouk slovenščine na srednjih šolah, v publicistiki pa se je pojavil z leposlovnim in znanstvenim časopisom Kresom.
Vendar pa se je v Ljubljanskem zvonu že pričel pojavljati realizem. Ta jč romantika Sketa z njegovim Kresom vred kar čez noč odrinil. Po Miklovi Zali je Sket opustil leposlovje in se pričel bolj uveljavljati kot pedagog (Slovenska slovnica, Jezikovne vadnice slovenskega jezika za Nemce in drugi priročniki.)
(Se bo nadaljevalo)
'Vo ZORMAN	92
Draga moja Iza
. Še nikoli se mi ni zdel tako star kakor v tistem hipu. V inva-"dskem vozičku, z vencem sivih las okoli glave in s koščenimi r<*ami, ki so se mu že rahlo tresle.
»Kako se pa človek ženi?« je rekel. ... Se vprašal nisem, s katero, to je bilo že onstran vsega razumnega, oče pa mi je povedal kar sam: »Polona bo dobila otroka.« Sedaj sem vendarle doumel. Polona!
Saj se mj je Zfjela nekam široka in okorna, a na otroka še Pomislil nisem. Zato je garala kakor črna živina ... in zato jo je c>e svaril, da bi se ne prisilila.
. Navajen sem bil Polone, kar pomnim, je prihajala k hiši, bila k Jep°Srešljiva kakor topla peč pozimi, del hiše, del življenja, jakršnega smo poznali. Prav zato si najbrž nisem mogel misliti, a hi zlezla k mojemu očetu v posteljo. Kdaj? Kako?
Morebiti mu je katerikrat pomagala pod odejo, saj mu je ^meraj stregla, sklonila se je nad njim in očetov pogled se je ustavil na njenih dojkah, ki so silile iz izreza. Polona je imela e?ke prsi in včasih je nosila take jopice, da se je zdelo, zdaj zdaj e bodo gumbi potrgali. Moški pogled se kar mimogrede zaplete take prsi... ali y gležnje... ali v mehki pregib pod kole-f10^ • •. ali v črti, ki se pri tesnih krilih rišeta na obeh straneh ""ebuha. Moški pogledi so lakotni, ženske pa natanko vedo, aJ Jim je treba nastavljati. v xSe je Polona nalašč nastavljala? Očetu, ki ga že noge niso Ve* nosile?
j .A11 Pa je samo ubogala gospodarja, ko je iztegnil roke po njej
J1 ukazal... pridi no malo sem, da se ogrejem? p Nisem si mogel kaj, ob očetovi novici sem moral pomisliti na oionino mater. Polona je bila že spočeta iz ustrežljivosti. uove kako voljno je legla njena mati na gostilniško mizo, da p lrneli gospodje veselje z njo ... in kdove kako voljno se je 0,ona spravila k očetu ... vam je takole zadosti udobno ... »Kakršna je bila mati, taka je hči,« sem rekel očetu, ^e pa me je ostro zavrnil:
»Molči!« "
Oče ni rad pojasnjeval, še manj da bi se opravičeval. Povedal mi je samo, kako se je odločil, in meni ni preostalo drugega, kakor da sem odločitev sprejel.
In da sem odšel.
Prav nič me ni zanimalo, kakšna bo poroka na invalidskem vozičku, kakšno zabavo bodo imeli ljudje z njo in kako se bodo posmehovali. Še manj me je zanimalo, kakšen bo moj mali brat... ali moja mala sestra.
Dober teden po pogovoru z očetom sem si pripravil kovčke.
S seboj nisem odnašal veliko. Nekaj perila, nekaj oblek, stare partizanske škornje pa Antonov čopič za britje in ogledalo, kije viselo za vrati.
In nekaj spominov ... kolikor jih nisem pustil v kamri nad hlevom. Tudi spomini napolnijo človeku culo, da jo težko nosi, jaz pa sem hotel oditi z lahkim korakom in z lahkim srcem. Šele dosti kasneje sem spoznal, da sem jih nosil nekaj, ki takrat zanje še vedel nisem.
Odpeljal sem se s prvim vlakom ... tista leta so vlaki še vozili... našel sem si prazen prostor pri oknu ...
... in takrat sem te zadnjikrat videl, Iza.
Tega najbrž ne veš, ker nisem odpiral okna, da bi ti še zadnjič pomahal v slovo. Zadnji hip si pritekla na postajo, ko še je vlak že premaknil. Kdove kaj si mi hotela povedati? Nekaj, kar si prejšnji večer ob slovesu pozabila ... ali zamolčala?
Kasneje sem se dostikrat spraševal, kako bi se bilo obrnilo moje življenje, če bi bila prišla na postajo le nekaj minut prej.
Kaj si mi hotela povedati?
Oče mi nikoli ni pisal, tudi za praznike ne, tudi ne za novo leto, ko sem mu sam poslal voščilnico, kakršne sem pošiljal prijateljem in znancem. Oče je sploh malo pisal in ne spominjam se, da bi bil kdaj v življenju napisal kako pismo.
Pisala mi je Polona.
»Dragi Andrej!« mi je napisala.
Njena pisava je bila presenetljivo skrbna. Tako so imele odlične učenke v šoli, v nižjih razredih, kasneje tudi ne več. Pa saj je bila Polona morebiti odlična učenka. Nadarjena, so najbrž rekli za njo. Pa kaj bi revežTz nadarjenostjo. Za reveža je nekaj veljala le pridnost.
Besede v pismu so bile preproste, a skrbne in tople. Tako je bilo, kadar mi je Polona zlikala srajco in jo obesila na stol. .. ali kadar je prinesla večerjo na mizo.
»Sedaj, ko so se začela večja dela, se še posebej pozna, da ni
moške roke pri hiši,« mi je pisala. »Povsod ne morem biti, vsega tudi ne znam. Nad hlevom se je vdrla streha, pa teče v tvojo kamro. Saj podstavim škaf, a kaj pomaga. Da ne boš hud. Kamra te še zmeraj čaka, tudi počedim jo, kadar imam kaj časa, a ne verjamem, da boš še maral spati v njej ...«
Nisem se mislil vračati, zato tudi na kamro nisem mislil več. Polono je skrbelo po nepotrebnem.
»Ana se je oglasila,« mi je pisala. »Iz Avstralije. To je daleč. Se še kar pohvali. Dva otroka ima, žive pa kar v avtomobilu, ker so ves čas na poti. Ne vem, če res iščejo zlato. Morebiti je kaj drugega.«
Toliko o Ani, ki se je izgubila v svetu kakor zrno na obrežju.
»Oče je precej bolan,« mi je pisala. »Minuli petek so ga odpeljali v bolnišnico. Rada bi, če bi ga šel obiskat. Tako težko se odtrgam od doma, ti pa si bliže. Saj ti ne bo v nadlego?«
Ce je šel oče v bolnišnico, je moralo biti zares hudo, Polona pa se je opravičevala, kakor bi šlo za majhno nerodnost.
»Nesi mu kakšno pomarančo, če moreš,« mi je naročala, »zmeraj je žejen. Pa dolgčas mu je. Starega človeka prizadene, če ga odtrgajo od doma.«
Toliko o očetu, nazadnje pa še:
»Vesela bom, če se oglasiš. Rada bi ti pokazala Stančka. Saj vem, da ga ne maraš, ko si kar tako šel, a je prijeten otrolt. Ves je Novakov.«
Polonino pismo sem dobil v torek, v sredo pa sem šel obiskat očeta.
Bolnišnice me prizadenejo, ker je v njih na enem kraju zbranega toliko gorja. Ljudem, ki tam delajo, so tegobe najbrž vsakdanja stvar, kakor je kurjaču vsakdanja vročina pri kotlu ali smetarju prah. Ko je delo opravljeno in se vrnejo domov, ne mislijo več na tuje nevšečnosti. Bolnikom je nemara še nesreča v tolažbo, tujo nesrečo mislim. Upanje je zadnje, kar ostane človeku, in zmeraj se najde siromak, ki mu je še huje. Če ni drugega, je to sosed, ki ga pokrijejo z rjuho in ga za zmeraj odnesejo s postelje... da jo pripravijo za novega bolnika. Obiskovalcem pa je pogled na bolniško sobo zmeraj grozljivo nov, vrsta parov oči, ki se radovedno obrnejo vanj in ga vsega pretipajo, pa ga ves čas opominja ... nemara je tudi zate že pripravljena postelja.	;
Roman j« izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in 7. nagrado vstaje slovenskega naroda.
9
Sobota, 9. marca 1974
- 8. MAREC
Marec, marec, 8. marec,
praznik naših mamic in vseh žena na svetu, ki iz dneva v dan na delo v tovarno zgodaj zjutraj že hite.
Vse delovne žene — mamice naše, za praznik razveselimo in se jim iskreno za ves trud z nami prek leta
prisrčno zahvalimo.
Nataša Knific, 7. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj
NIMAJO VSI
Doma imam zvezke in knjige. Ti zvezki, knjige • me uče,
kaj se na svetu zna in ve.
Doma imam papagaja, ki venomer glasno kriči, po kletki svoji razgraja in name se jezi.
Doma imam pa zlat zaklad,
to je moja mama;
ko kuha, pere in pomiva
srečni smo mi,
saj take mamice nimajo vsi.
Nardoni Leonora, 6. c r. osri. šole Staneta Žagarja, Kranj
M A MIC I ZA UPA M VSE
Mamici zaupam vse, prav vse, kar narobe je.
O šoli ji povem, včasih se huduje in me poučuje: »Pridno uči se in bo prav še vse!«
Velikonja Nataša, 4. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj
OČI
Mamce,
si videla oči, ki so hrepenele? Ljubezni jim nisi dala, da niso prosile, da niso jokale,
ti si jim vrgla resnico v obraz, in oči so molčale.
Smole Boga, 8. b r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj
MOJA MAMA
Mama moja, kje si ti? Sinko te srčno želi. Hitro mleka, kruha daj! Kapa, čevlji, kje so zdaj? Za vse mamtca skrbi, ker njen sinko vse zgubi.
Metka Bernard, 2. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur
KAJ JE?
Kaj je sreča? Mar jabolko, ki otrok bi hlastno ga pojedel? Kaj življenje je ? Mogoče nit napeta, ki sčasoma pretrga se? Morda, morda je sreča jabolko, ki mati mi ga da.
Kočovski Zlata, 5. c r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj
KAJ NAJLEPŠE JE NA SVETU?
Kaj najlepše je na svetu? Sprašujejo se cicibani, pionirji in vsi tu zbrani.
Morda je sonce, luna, diamant, morda biser, trave in še kaj.
Kaj najlepše je na svetu? Šepetaje gre od ust do ust. Cicibanom,
pionirjem misli se bistrijo, a naenkrat vsi v en glas zakričijo: »Kaj najlepše je na svetu? Nihče drug kot mame, naše dobre mame!«.
Zadražnik Irena, 6. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj
Taka je pa moja mama Mati
Pred kratkim sem bil bolan. Moja mama je bila vsa bleda od skrbi. Ko me je peljala v bolnico in pustila tam, sem videl v njenih očeh solze. -To so bile solze ljubezni.
Spoznal sem, da me ima zelo rada.
Branko Zun
Je kratkovidna in zato pri gledanju televizijskega programa nosi očala. Pod njimi so lepe rjave oči. Njene hrastove lase so podobne mojim.
Mamičine urne roke vedno nekaj delajo. Ne privoščijo si počitka, dokler ni vse opravljeno.
Će mamico razjezim, se jezi name in je huda. Ker pa ima dobro srce,
Branko Tivold, 12 let, osnovna šola Staneta Žagarja, Kranj
mi vse odpusti. Kadar sem ubogljiva, me ima rada in mi pomaga pri učenju.
Moja mama je dobra, kot večina mam na svetu.
Edita Renko
Moji mami se začne delo navsezgodaj in konča pozno zvečer. Zjutraj hiti v službo in tam uči prvi razred.
Po službi pride domov in začne pripravljati kosilo. Če ima čas, se po delu uleže za pol ure. Popoldne piše priprave za šolo. Po večerji se večkrat ukvarja z ročnim delom, saj hoče imeti veliko prtov. Sedaj bo kmalu pomlad in začela bo delati na vrtu. Zelo rada ima rože, zato se z njimi tudi veliko ukvarja. Če ima čas, zvečer gleda televizijski program.
Delovni dan moje mame je dolg in naporen, zato ji večkrat pomagam.
Mojca Bajželj, 4. c. r. osn. šole
Lucijana Seljaka, Kranj
Sredi te svetlobe je stala mati
Mati — to je beseda, ki sem jo kot prvo znala izgovoriti pravilno. Komaj sem koracala po nogah, še večkrat pa kar po vseh štirih, sem že čebljala:
»Mami, lačna!«
Videla sem jo, kako je s toplo roko segla po hleb kruha in ga namazala z marmelado. Z nasmehom na ustnicah mi ga je izročila, rekoč: »Le jej, da boš velika!«
To so lepi spomini na mojo rano mladost in na mater. Mati se jih še spominja. Tudi jaz se jih še spominjam. Se vedno je tako skrbna kot prej, mogoče še bolj. Vsak dan jo vidim, kako odhaja na delo. Njen obraz je resen, a prijazen. Ona mi je živo ogledalo. Kadar se na njenem obrazu pojavijo sence, je to znamenje, da z menoj nekaj ni v redu. Če le morem, svojo napako popravim. Vedno globlje brazde ji zarezuje čas in skrb za nas, otroke, v njen, skoraj bel obraz. Njeni sivi lasje me spominjajo na srebro in na čase, ko so še bili rjavi. Njeni koraki so kratki, a odločni.
Želim, da ostane mati še dolgo med nami. Moja prva beseda je bila mati, želim, da bi bila tudi zadnja.
Marija Krsnik, 6. b r. osn. šole heroja Bračiča, Bistrica

Mrak se spušča na nizko, s slamo krito kočo za hribom. Vhod ji zapirajo lesene duri, medla svetloba pa sili vanjo skozi majhna, z železom prekrižana okna.
V tej koči prebiva s svojo samoto stara žena. V njeni izbi je prostora le za mizo, klop, starinsko kmečko peč in neizprosno merilko časa — uro. Ta na steni počasi tiktaka, kot bi hotela zaustaviti čas in še odtujiti vsem, tudi stari ženi.
Njenih 85 let
Ob dolgih zimskih večerih sedi sklonjena ob borni svetlobi petrolejke in njene dolge, koščene roke se počasi, a vztrajno gibljejo. Njeno življenje teče enakomerno kot potoček na pisani trati že petinosemdeset let.
Rodila se je v revni kmečki družini in ker je bila najstarejša, se je kaj kmalu poslovila od igranja in veselja, Če tistih nekaj dni razigranosti smemo tako imenovati. Kot pestunja se je udinjala pri premožnem
kmetu. Prišla je prva svetovna vojna, ko še ni vedela, kaj je to, a v njej je vzbujala strah.
Poročila se je in bila je kot plug, ki je zaoral v novo ledino. Oh, koliko let je garala samo za otroke in moža! Ljudje so govorili, da spet prihaja vojna in da bo hujša od prve. Mož in sinovi so odšli v partizane. Štiri leta je čakala v negotovosti. Končno je čez polja zavela svobodna pesem. Žena je stala na pragu in čakala svoje najdražje. Končno je dočakala! Vrnil se je le eden od sinov, mož in drugi sin sta padla. Ob tem grenkem spoznanju sta ji po licu spolzeli veliki solzi: solza sreče ob vrnitvi sina, druga pa je objokovala vse padle na žrtveniku domovine.
Čas se je s svojimi velikimi krili pognal v prihodnost. Sina je izvabila dolina v tovarno, mater pa je v svoje naročje še tesneje privila borna koča. V njej zdaj preživlja svoje večere življenja, ki se jih je navadila kot kruha in vode.
Njeno življenje je kot dolga bela nit, ki ji ni in ni konca. Se res ne bo nikoli odmotala? Leta so leta, ki neusmiljeno tečejo, vsakemu pa enkrat pokažejo hrbet.
Zoran Jelovčan, 5. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas
Zre v njen obraz, materin obraz, ki je nekoliko postaran, a vendar lep. Premišljuje ... Kaj je najlepše na svetu? Veliko lepega je, toda najlepša je mati. Lepa je, še mnogo lepša, kot jo je opisoval Prežihov Voranc v svojih Solzicah. Ne, saj nje ni mogoče opisati, za to ni besed.
V njej je zarisano trpljenje, žalost, obup, veselje. Vsaka guba je priča o prestanih dneh, njena postava je tako veličastna, mogočna, dostojanstvena. Gibi njenih rok izražajo neskončno ljubezen, mehkobo. Te roke neštetokrat božajo nežne otroške glavice, perejo na kupe perila — roke so hrapave in utrujene, toda še bi delale za otroke, družino. Šibka je, toda duhovno je močna, preveč krepka, da bi klonila v materinski dolžnosti. Nešteto spomenikov trpečih mater je postavljenih, toda premalo jih je, saj vsaka zasluži svojega-
Oči... Svetle in blage, k njim se zateka otrok po pomoč. Tolažijo ga. Ona trpi, vlažijo se, toda ne joka. Ona nima solza, le srce ima, ki sprejema bolečino in radost. Njena usta pa izrekajo še preostala čustva, ki jih neme oči in roke ne morejo povedati.
Po ulici hiti dekle z nezakonskim otrokom. Nekdo s prstom pokaže za njo. Vidi ga. Gleda naprej, zardi, dete stisne k sebi in hiti naprej, da bi se izognila zaničevalnim pogledom. Kaj ona ni mati? Še bolj pogumna je, še bolj dobra, bolj človeška, več je žrtvovala za svojega otroka. Ravno tako mora biti spoštovana mati, saj zdaj ni važna preteklost!
Otrok jo gleda. Kaj bi bilo, če je ne bi imel? Gleda jo in misli na sirote, ki so jo prezgodaj izgubile. Sanja o njej, o njeni podobi, o dobroti...
Majda Polajnar, 7. a r. osn. šole
Matije Valjavca, Preddvor
Vse matere so svetle v svojem srcu
Mama. To je prva beseda, ki jo izreče še čisto majhen otrok. Tako prisrčno zveni, saj malček ve, kako ljubeče bitje se sklanja nadenj.
Spominjam se: nekega sončnega dne smo se s prijatelji domenili, da se dobimo popoldne na travniku, kjer naj bi se žogali. Opoldne sem skuhala kosilo. Ravno takrat je mami prišla iz službe. Vesela je bila kosila. Rekla mi je: »Pridna si bila. Pa vendarle je treba popoldne opleti vrt. Saj mi boš pomagala, kajne?« Presenečeno sem jo pogledala.
»Kislo se držiš! Saj, če ne želiš, se greš lahko kotalkat.« Z nekakšno grenkobo je rekla te besede, kot bi se hotela opravičiti.
»Ne, mami, pomagat ti grem! Ko bova vse opleli, bova obe prosti. Grdo bi bilo od mene, če bi tekala okrog, ti pa bi sama delala!« Na obraz se ji je narisal nasmeh. Mislim, da je bila srečna.
Taka je moja mama. Skrbna in dobra. Toči solze ob moji nesreči in se z mano veseli mojih uspehov. Hodi v službo in doma ji nikoli ne zmanjka dela. Pravijo, da so na svetu dobre in slabe mame. Ne verjamem tega. Mislim, da so vse dobre, ljubeče in svetle v svojem srcu, kot je moja mama.
Božena Luskovec, 8. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur
O F E N Z I V A NA E3L.EG02 NAPISAL: PETERNEL ANTON - IGOR. NARISAL: PETERNELJ JELKO
Nas 45 partizanov je napadalo 95 Nemcev, od katerih je bilo 20 ubitih, 40 pa ranjenih. To pot nam ni uspelo, da bi dobili osvobojeno ozemlje na Gorenjskem. Takrat pa je prišla direktiva, naj ne izvajamo več večjih akcij, ker bo na to področje prišlp druga skupina štajerskih qdredov.
Z veseljem in nestrpno smo jih pričakovali, ker smo upali, da nam bo z njeno pomočjo uspelo osvoboditi Poljansko dolino, o čemer smo ves čas sanjali. Odšel sem proti Lučinam poizvedovat, kako bi najlaže napadli Lučine.	,
Vendar to pot nismo napadli. Nemci so na to področje pripeljali mnogo vojaštva. Spodaj v dolini smo lahko videli celo tanke, ki so šli nad nas. Vrnili smo se. Šel sem s skupino petit} fantov pregledat cesto Gorenja vas—Lučine, da bi jo prečkali•
radio
Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6.
8- 9. 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 15. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmev i X 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7; 8. 8. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22. 23. in 24.
SOBOTA, 9. MARCA
4-30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Studio za najdene skladbe, 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Melodije za opoldan, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Cez travnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.40 Pojo naši operni pevci, 16.00 Vrtiljak, 16.45 S knjižna trga, 17.10 Kitara v ritmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 Dobimo se ob isti uri, 18.45 Naš Kost, 19.00 Lahko noč, otrbci, 19.15 Minute z ansamblom Milana Ferleža, 20.00 Radijski radar, 21.00 Večer s Plesnim orkestrom RTV ''jubljana in njegovimi gosti, 22.20 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden
Drugi program
Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Otroci tako — kako pa mi, 14.20 Majhni ansambli, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 16.40 3000 sekund radia Študent, J7.40 Svet in mi, 17.50 S pevko Marjetko Falk, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Tretji program
19.05 Znanost in družba, 19.20 Marij Kogoj: J^rne maske, opera v dveh dejanjih, 21.25 Sobotni nočni koncert, 22.55 Iz slovenske poezije
NEDELJA, 10. MARCA
Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke Su košuta: Štirje fantje muzikantje, 8.43 jnJadbe za mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši, «•05 Koncert iz naših krajev, 11.15 Naši poslu-®'ci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 »ogovor s poslušalci, 14.05 Humoreska tega tedna — I. Sibec: Moji obrtniki, 14.25 Melodije iRVifk «!m' orkestri, 15.00 V nedeljo popoldne, j i. Nedeljsko športno popoldne, 17.15 Nedeljska reportaža, 17.35 Popularne operne medije, 18.03 Radijska igra - P Rody: Cirkusa točka, 18.48 S Plesnim orkestrom RTV ^ubijana, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbe razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Zaplešite z nami, 23.05 Literarni nokturno, ^>•15 Jazz za vse
Drugi program
&10 Zvoki za nedeljsko jutro, 8.40 Glasbeni Mozaik, 9.35 Pet pedi, 10.35 Naši kraji in ljudje, ^•50 Nedeljski sprehodi, 12.00 Opoldanski 14 rio d1, 13.20 Listi iz albuma lahke glasbe, w pop integral, 15.00 Nedelja na valu 202
I90?\?ro«ram
mo , Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igra-• kar ste izbrali, 22.55 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK, 11. MARCA
p?° °bro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 l«Kb 8\et Pravljic in zgodb, 9.20 Pisana paleta anKe glasbe, 9.40 Izberite pesmico, 10.15 Za !2	.nekaJ. Z nami doma in na poti,
tii '.. Majhni ansambli v studiu 14, 12.30 Kme-13 in n^veti- 12 40 S tujimi pihalnimi godbami, Poio .^"Poročajo vam, 14.10 amaterski zbori lini . ^aši poslušalci čestitajo in pozdravil^0' 40 V madžarskem koloritu, 16.00 Vrti-Lahi17'10 Koncert po željah poslušalcev, 18.15 4Ro B'asba slovenskih avtorjev, 18.45 Interna 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute j-"enfkom in njegovimi fanti, 20.00 Predstavijo vam opero Kastor in Poluks Jeana 23 fKPP,a Rameauja, 22.15 Za ljubitelje jazza, vrstij0 rarn' nokturno• 2315 Popevke se
fc«1 P/ogram
kri^L. an,orama zvokov, 14.00 Ponedeljkov v"i^kr,apž' 14.20 Pop telegrami, 14.35 Glasbeni rev i ,c™ ! Melodije iz filmov in glasbenih Don»vi» S knJ'ž"e police, 16.05 Slovenske Pot n x 640 Rezervirano za mlade, 17.40 Bor,,» ,ga gospodarstva, 17.50 Z ansamblom Sp1&- LesJaka- 1800 Izložba hitov, 18.40 mesnim orkestrom RTV Ljubljana
program
etiide io ^roY8ke zakladnice, 19.30 Chopinove Roh«Xr4* Večer "metniške besede: Janez Thomo n . Geor* Friedrich Handel - Sir Večp^i Bee,cham: Ljubezen v kopališču, 21.15 jovir 9oP« ?lovenskih skladateljih: Anton La-'c, ^.55 Iz slovenske poezije
TOREK, 12. MARCA
HadiPpbro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 RTV n a za srednjo stopnjo, 9.35 Zbor certnJr0gTad' 1015 Simfonični plesi na kon-l2io 71 ^J1"-1, iU5 Z nami doma in na poti, na8vPHV?oJ>n l)arve orkestra, 12.30 Kmetijski Poro^V 40 Z domačimi ansambli, 13.30 Pr
Poročni L domačimi ansambli, 13.30 Pri-Poti ?Jb-.vam' 1410 M' jih poznate?, 14.40 Na SkeriL aro' 15 40 Iz opusa Lucijana Marije .^erjanca. lfino	icm M„*
OKfri«^ . '	i*. vjMiaa uuv.ijaiia maitic
17.10 k a'' 600 VrtilJak. lfi 4() Naš Podlistek, 17 45 n °1?ertni oder za domačina ip gosta, de Ino d' a in čas, 18.15 Z orkestrom VValdo Lahko n"/°a:^8'30.yj°r?k na svidenje, 19.00
1 noč, otroci, 19.15 Minute z Ljubljanskim
Ul1«Ja«P »Gorenjski tisk«, Kranj, »<W	P|J«deja 1. Stavek: ČP
gorenjski tisk« Kranj, tisk: Zdru-Liuhis podJetie Ljudska pravica, uJeH	KoPitarjeva 2. - Naslov
Moft*	uprava lista: Kranj,
Pri «,\JSdeja L ~ Tekoči račun 51500 i.,,,,* Kranju Številka urednit 1-12594 - Telefoni: glavni UDr^vl'o,°,dKovorni urednik in Kn® -?1-190' uredništvo 21-835, narodi , 21"860' malooglasni in
ročnfiT » °dde,ek 21"194- ~ Na-4«cn na: letna 90 din, polletna
— <W ffna za 1 Številko 1 dinar, oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
jaz/. ansamblom, 20.(K) Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — R Hla-vač: Zadeva še ni končana, 21.23 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Angleški skladatelji tega stoletja
Drugi program
13.05 Panorama zvokov, 14.(X) Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.(X) Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Berlinski festival 1973, 22.55 Iz slovenske poezije
sreda, 13. marca
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije, znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Noč na Kleku iz Boitove opere Mefistofeles, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Majhen recital flavtista Jožeta Pogačnika, 16.00 Ix>to vrtiljak, 17.10 Mednarodno tekmovanje amaterskih zborov, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S slovenskimi pevci, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasbo
Tretji program
19.05 Richard Strauss: Junakovo življenje, 19.50 Francoska glasba za pozavno, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Rado Simoniti, 20.35 Deseta muza, 20.45 Dunajski Mozartov ansambel, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije
četrtek, 14. marca
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.40 Poje tenorist Albert Lance, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Latinos, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Večer s slovensko pesnico Svetlano Makarovič, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Nočni koncert komorne glasbe
Drugi program
9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Med šolo, družino in delom, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas
Tretji program
19.05 Charles Gounod: Faust, odlomki iz opere, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concer-tino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Finska zborovska glasba, 21.00 Flandrijski festival 1973, 22.55 Iz slovenske poezije
PETEK, 15. MARCA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Teden dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri V ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.35 Glasbeni intermezzo, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč,' otroci, 19.15 Minute z Zadovoljnimi Kranjci, 20.00 Stop-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 S solisti in ansambli JRT, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Radijska igra — F. Puntar: Govor, 20.00 Minute za Ravela, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — prenos iz Slovenske filharmonije (stereo), 22.55 Iz slovenske poezije
tržni pregled
JESENICE
Solata 15 do 23 din, špinača 12,50 din, korenček 4,50 din, jabolka 6 din, pomaranče 6,20 din, limone 8,20 do 10,50 din, česen 40 din, čebula 5,40 din, fižol 11 do 12,80 din, pesa 3,50 din, kaša 9,40 din, paradižnik 18 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 17 din, orehi 50 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 7,50 din, kislo zelje 4,20 din, kisla repa 3,20 din, cvetača 10 din, krompir 2,20 din
KRANJ
Solata 12 din, špinača. 10 din, korenček 8 din, slive 16 din, jabolka 4 din, pomaranče 6 din, česen 30 din, čebula 5 do 6 din, fižol 12 din, pesa 5 din, kaša 10 din, čebulček 16 do 17 din, med 30 din, žganje 35 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1 do 1,20 din, surovo maslo 30 din, smetana 18 din, orehi 45 din, klobase 17 din, skuta 18 din, sladko zelje 3 do 3,50 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din', cvetača 6 din. krompir 2,50 din, radič 10 din
Kranj CENTER
9.	marca japon. barv. CS film BITKA ZA OKINAVVO ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma KLAN DJUKE ANDERSE-NA ob 22. uri
10.	marca japon. barv. CS risanifilm OBUTI MAČEK ob 10. uri, japon. barv. film BITKA ZA OKINAVVO ob 15., 17. in 19. uri, predpremi-era angl.-ital. barv. filma ZADNJI TANGO V PARIZU ob 21. uri
11.	marca amer. barv. film KLAN DJUKE ANDERSENA ob 16., 18. in 20. uri
12.	marca amer. barv. film KLAN DJUKE ANDERSENA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽ IC
9.	marca špan.-ital. barv. film SEDEM MINUT ZA SMRT ob 16., 18. in 20. uri
10.	marca amer.-ital. barv. film RAZLOG ZA ŽIVETI IN UMRETI ob 14. in 18. uri, danski barv. film RDECl RUBIN ob 16. uri, premiera amer. barv. filma PUSTOLOVEC ob 20. uri
11.	marca amer. barv. film PUSTOLOVEC ob 16., 18. in 20. uri
12.	marca amer. barv. film PUSTOLOVEC ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
9.	marca amer. barv. film ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU ob 16., 18. in 20. uri
10.	marca amer. barv. film ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU ob 15. in 19. uri, ital. barv. film PREŠUŠTVO ob 17. uri
11.	marca franc. barv. film HO! ob 18. uri
Kamnik DOM
9.	marca slov. barv. film PASTIRCI ob 15.30, amer. barv. film V SLUŽBI NJENEGA VELI- . CANSTVA ob 17.30 in 20. uri
10.	marca slov. barv. film PASTIRCI ob 14. uri, amer. barv. film V SLUŽBI NJENEGA VELIČANSTVA ob 16 in 18.30
12.	marca franc. barv. film HO! ob 18. in 20.
Krvavec
s 9. marca nem. barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARI U ob 19. uri
Škofja Loka SORA
9.	marca ital. barv. film TUJEC, IMENOVAN POKOPALIŠČE ob 18. in 20. uri
10.	marca slov. barv. film PASTIRCI ob
16.	uri, ital. barv. film TUJEC, IMENOVAN POKOPALIŠČE ob 18. in 20. uri
12. marca ital. barv. film PUŠČICE STRUPENEGA PAJKA ob 20. uri
Železniki OBZORJE
9.	marca šved. barv. film VRNI SE, LJUBEZEN ob 20. uri
10.	marca amer. film POLJUB SMRTI ob
17.	in 20. uri
Radovljica
9.	marca amer. barv. film OTOK V PLAMENU ob 18. uri, franc. barv. film UGRABITEV V PALAČI PRAVICE ob 20. uri
10.	marca franc. barv. film PLAVOLASI S CRNIM ČEVLJEM ob 16. uri, franc. barv. film UGRABITEV V PALAČI PRAVICE ob
18.	uri, amer. barv. film OTOK V PLAMENU ob 20. uri
11.	marca špan.-ital. barv. film SEDEM MINUT ZA SMRT ob 20. uri
12.	marca franc. barv. film CESAR IN ROSALIE ob 20. uri
Jesenice RADIO
9. in 10. marca angl. barv. film RDECl BARON
11. in 12. marca amer. barv. CS film IZGUBLJENI
Jesenice PLAVŽ
9. in 10. marca ameriški barvni CS film IZGUBLJENI
11. in 12. marca angleški barv. film RDECl BARON
Kranjska gora
9.	marca amer. barv. CS film PLAČANEC INDIO BLACK
10.	marca ameriški barvni film ROMEO IN JULIJA

presernovo gledališče
SOBOTA, 9. marca, ob 19.30 — Svetina-Povše: UKANA; gostovanje na Bledu;
PONEDELJEK, 11. marca, ob 17. uri -Svetina-Povše: UKANA; zaključena predstava za osnovno šolo Lucijan Seljak;
TOREK, 12. marca, ob 19.30 za red PRE-MIERSKI - T. Partljič: ŠČUKE PA NI; gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica.
9.30 TV v šoli (RTV Beograd), 10.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 12.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 14.45 Nogomet Zagreb : Sarajevo — prenos (RTV Zagreb), 16.30 Košarka Bosna : Jugopla-stika, atletika v dvorani iz Goteborga in predvidoma svetovno prvenstvo v rokometu — tekma za 3. in 4. mesto, 18.00 Obzornik, 18.15 Kako nastane naravoslovni film — barvni film (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.40 Kviz 3 x 7, 21.45 Cannon - serijski barvni film, 22.35 TV dnevnik, 22.50 MUnchen: svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — barvni prenos tekmovanja žensk (RTV Ljubljana)
NEDELJA, 10. MARCA
9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka, 10.15 Ljudje in zemlja, 11.20 Otroška matineja: Poly in črni diamant, Enciklopedija živali, Pravnuki, 12.50 Poročila, Nedeljsko popoldne: Veseli tobogan, Atletika v dvorani, Drsalna revija, 17.45 Svetovno prvenstvo v rokometu — barvni prenos finalne tekme, 19.15 Moda za vas — barvna oddaja, 19.30 Film, 19.45 Risanka. 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.40 A. Kovačič: .V registraturi — barvna nadaljevanka TV Zagreb, 21.40 Mesta: Split — 1. del (RTV Ljubljana), 22.05 Športni pregled (RTV Beograd), 22.40 TV dnevnik (RTV Ljubljana)
PONEDELJEK, 11.MARCA
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10, 9.00 Angleščina, ponovitev ob 15.00, 9.15 Nemščina, ponovitev ob 15.15 (RTV Zagreb), 9.30 Srbohrvaščina, 15.30 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.40 Zdravnik v hiši
loterija
Srečke s končnicami	so zadele dobitek N-din
• 80	20
74880	600
86100	600
391	100
6861	200
26781	800
162431	5.000
174851	5.000
545471	10.000
083171	10.000
32	20
72	20
42	30
22	40
7252	500
90282	600
78222	800
75692	1.000
23	20
63	20
983	60
633	80
25643	600
53673	600
69863	600
92603	800
25993	1.000
4	10
29874	600
63034	1.000
92544	1.000
091704	5.000
® 3 m (3
S <j
* s
h o
45 525 69315 13795 74075 62155 511145 415485
13506 31806 49366 55576 006206 327276
97 587
2457 23927 49767 226007
98 88
63398 31218 078088 046888
9
41439 07419 156849 266029
S
v Z
n jO 0 0
30 60 600 800 800 1.000 5.000 150.000
600 800 800 800 10.000 10.000
40
80 300 800 1.000 5.000
30 50 800 1.000' 5.000 10.000
10 600 1.000 5.000 5.000
5CP PROJEKT
krani nazirjiva 1
razglaša naslednja prosta delovna mesta
I.	ZA TOZD STROJNO KOVINSKI OBRATI KOKRICA
1.	K V strojnika na črpalki torkret
2.	K V žerjaverja
3.	dva K V šoferja
4.	K V minerja
Pogoji:
pod 1.: K V mehanik in šofer C kategorije
pod 2.: K V kovinski delavec s pooblastilom za delo s stolpnimi, dvigali
pod 3.: poklicna šola za voznike motornih vozil in vozniški izpit za C in E kategorijo
pod 4.: KV miner s pooblastilom za opravljanje minerskih del v gradbeništvu
Za vse kandidate za delovna mesta od 1. do 4. preizkus.
II.	ZA SDS SKUPNE SLUŽBE
1. administratorja v nabavi
za čas od 1. aprila do 31. decembra 1974
Pogoj: končana dveletna administrativna šola z znanjem strojepisja
Razglas velja 8 dni po objavi.
Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovska služba Kranj, Nazorjeva 1.
— lutkovna serija Kljukčeve dogodivščine, 18.05 Obzornik, 18.25 Enciklopedija živali — barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Skopje), 19.30 Kaj hočemo — aktualna oddaja, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Marek-Filip: Nočna vožnja — češka TV igra, 21.50 TV dnevnik, 22.05 Kultur-nediagonale (RTV Ljubljana)
torek, 12. marca
8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (RTV Zagreb), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 15.35 (RTV Sarajevo), 10.05 TV v šoli, ponovitev ob 16.10, 17.15 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.45 K. Capek: Pasja pravljica — barvna oddaja, 18.(K) Risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Jazz na ekranu: Jazz orkester RTV Beograd, 19.(K) Starost in staranje, 19.20 Tišina, na sporedu je nemi film, 19.45 Risanka, 2().(X) TV dnevnik, 20.30 Reflektor — oddaja TV Beograd, 21.25 H. Fallada: Sam med volkovi, 22.10 TV dnevnik (RTV Ljubljana)
sreda, 13. marca
8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 10.50 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.40 Polv in črni diamant — serijski film, 18.10 Obzornik, 18.25 Otl zore do mraka (RTV Ljubljana), 19.00 Prijatelji glasbe (RTV Zagreb), 19.20 Ne prezrite. 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Cudo-delka — ameriški film, 22.15 TV dnevnik (RTV Ljubljana)
ta teden
na TV
Sobota, 9. marca, ob 18.15:
KAKO NASTANE NARAVOSLOVNI FILM — barvni film;
O življenju v naravi je bilo posnetih že nešteto filmov. Tokrat bomo videli, kako snemajo takšne filme. Kako na primer spravijo kamere v ptičje gnezdo, v temno luknjo v drevesu ali na dno žužkojede rastline, da bi posneli njen obed. Kako snemajo lov živali na insek-te, kako povečajo drobcena živalska jajčeca, ki jih lahko razbije že tresenje tovornjaka v bližini. Avtorji tega filma so napravili nekaj zanimivih prizorov s snemanja takega filma in enega najbolj natančnih dokumentarnih filmov o naravi.
Sreda, 13. marca, ob 20.35:
CUDODELKA — ameriški film; režiser Arthur Penn, v gl. vlogah Ann Bancroft in Patty Duke;
Cudodelka je film o napol slepi vzgojiteljici Annie Sullivan in njeni učenki, sedemletni gluhi, nemi in slepi deklici, kasnejši pisateljici Helen Keller. Delo je predvsem psihološka drama dveh izjemnih značajev, saj je vzgojiteljica z močno voljo in potrpežljivostjo tako prevzgojila divjo, nevzgojeno in razvajeno deklico, da je postala človeško bitje. Igralki sta leta 1963 prejeli oskarja.
Petek, 15. marca, ob 20.40: NEDELJA V MESTU AVRAY — francoski film; režiser Serge Bourg-nignon, v gl. vlogah: Hardy Krttger, Patrizia Gozzi, Nicole Courcel, Da-niel Ivernal;
Film je leta 1963 prejel oskarja kot najboljši neameriški film leta. To visoko priznanje si je brez dvoma zaslužil, saj nudi res popolno umetniško doživetje. Pripoveduje o nekdanjem vojaku, ki je v Avrayu nadomestil očeta samotnemu dekletcu. Ustvarila sta si svoj svet in skrivnosti. Ko je dekletce začelo preraščati v žensko, so se ljudje začeli spraševati, kaj je med njima, ko hodita objeta, če on ni njen oče. Dovolj je le napačna kretnja, da izzove tragedijo in človek izgubi tisto, kar je imelo zanj res pravo vrednost.
Četrtek,
14. marca
8.10 TV v šoli, ponovitev oh 14.10, 9.05 Angleščina, ponovitev ob 15.05, 9.20 Nemščina, ponovitev c-b 15.20 (RTV Zagreb), 9.35 Francoščina, ponovitev ob 15.35, 16,45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.30 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — barvna TV nadaljevanka, 18.05 Obzornik, 18.20 L Bernstein vam predstavlja, 19.15 Po sledeh napredka, 19.45 Barvna risanka, 20.00' TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Medved za goste — češka TV komedija, 21.20 Razgledi: Sport v NDR, 21.50 Glasbeni nokturno: Klavirski duo Dekleva, 22.05 TV dnevnik (RTV Ljubljana)
petek, 15. marca
9.30 Smučarski skoki — barvni prenos iz Planice (RTV Ljubljana), 14.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.20 Smučarski skoki — barvni posnetek iz Planice, 17.20 Pisani svet — mladinska odda-ja, 18.05 Obzornik, 18.20 Indijska folklora, 18.55 Cesta in mi, 19.05 Nalezljive bolezni, 19.25 TV kažipot, 19.45 Rarvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar 20.40 Nedelja v mestu Avrav — francoski film, 22.25 TV dnevnik, 22.40 Umetnost in človek — barvna oddaja (RTV Ljubljana)
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PO D J E T JE KRANJ
IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ
lu A 11
Sobota, 9. marca 1974
pod zamaški piva PILS vas čaka več kot 100 000 nagrad:
2 avtomobila (RENAULT 5 in VW 1200), 4 barvni televizorji, 10 prenosnih televizorjev, 50 kasetnih magnetofonov, 4 000 pivskih vrčkov, zaboji piva in steklenice llf piva PILS.
Zberite 4 zamaške z enakimi, a raznobarvnimi slikami ene izmed nagrad in dobitek bo brez žrebanja vaš.
Zaboje in steklenice piva PILS dobite ob predložitvi 4 ustreznih nagradnih zamaškov; na vsakem prodajnem mestu piva PILS
Komplet nagradnih zamaškov za ostale nagrade pa pošljite v vrednostnem pismu na naslov
TALIŠ MARIBOR. Meljska 10 62000 MARIBOR
Nagradni zamaski vt>//«i/o do vključno 30 ma/a 1974
Vol/avni' n,igradne zamaške iKi/dotr tudi pod ostalimi vrstami piva TALIŠ
PILS nagrajuje pod vsakim zamaškom!
Kombinacije
Predstavili pa so tudi tekaške in planinske čevlje. Prav vsi ti težki čevlji so še vedno izredno živih barv in veselih kombinacij.
Takšna je torej letošnja ALPININA kolekcija. S svojimi kombinacijami je vesela, predvsem pa je udobna. Udobnost pa je tisto, kar si najbolj želimo.
Tudi to, kakšni bomo letos pod noge, je močno zanimalo te dni obiskovalce 19. sejma MODA 74» v Ljubljani. Z bogato kolekcijo, ki je štela kar okrog 140 modelov, se je v okroglem paviljonu, kjer že po tradiciji razstavljajo usnjene izdelke, predstavila žirovska ALPINA,
barv
•	v • •
lil SIVI
ALPINA bo v letošnjem letu izdelala kar 1,150.000 parov čevljev, od katerih bo polovico izvozila, polovica pa je že rezervirana za domačo prodajo. Največji finančni uspeh pričakujejo od skupine ženskih modnih in športnih čevljev, nič manj pa seveda od njihovih priznanih smučarskih čevljev. Na februarskem mednarodnem sejmu športne opreme v Munchnu so se predstavili s svojo novo kolekcijo pancerjev in bili zelo ugodno sprejeti. Sicer so pa prav smučarski čevlji njihova posebnost, pravzaprav že pravi pojem. Njihov model navadnega pancerja ROK, ki so ga prvotno namenili otrokom — mehak je in prožen in ima zareze, da se z lahkoto pripne na smuči — in so ga izdelovali v številkah od 27 do 35, bodo sedaj zaradi izrednega povpraševanja »potegnili« kar do številke 42.
Barve so letos mogoče za spoznanje bolj umirjene od lanskih, so pa zato tu kombinacije dveh, treh ali celo štirih barv in izrezi. Posebnost pa je v pomladno kolekcijo prinesel mladostni in modni »blue jeans« stil, za katerega se bodo zagotovo takoj vneli mladi.
Pete so v glavnem nižje od lanskih in bo prevladovala srednja peta (4,5 cm), ki se je pokazala za najbolj priljubljeno in zato tudi najbolj »prodajno«, seveda pa bodo boljši ženski in moški čevlji še obdržali elegantnejšo višjo peto. Pri materialih gre omeniti, da laka skoraj ne bo več videti, prevladovali pa bodo mehki boksi, ševret, ševro, nubuk in novi material la-marind.
Kot smo že povedali, bodo podplati po večini iz gume, pri ženskih odprtih sandalih, coklah in pri večini moških čevljev pa bomo še nosili poliuretan. Boljši ženski čevlji bodo obdržali vedno elegantni plato.
Ne pozabimo povedati še to, da bo pri moških spet moderen perforiran čevelj, sicer so pa tudi zanje značilni grobi šivi in kombinacije barv.
Za jesen so pripravili čevlje umirjenih jesenskih barv. Prav taki so tudi gležnarji. Povsod pa prevladujejo kombinacije.
zahtevajte PILS!
poglejte pod zamašek!
Alpina na sejmu Moda '74
eden naših največjih ponudnikov v čevljarski industriji.
Poglejmo, kakšne modele so nam pripravili za letos.
Na prvi pogled so vsi modeli, razen nekaj izredno ljubkih poletnih ženskih sandalov, grobi. Grobi, ker so pač letos moderni grobi
zgornji materiali in grobi šivi, so pa tu spet dobri stari gumijasti podplati, ki narede čevelj kljub vsej zgornji grobosti mehak in predvsem udoben. V usnje oblečena peta pa daje takemu modelu tudi svojo eleganco.
Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
prodam
Poceni prodam ITALIJANSKO ALPINO, dobro ohranjeno. Portuna Milan, Žiri 7	1224
Prodam namizna JABOLKA, 3 din za kg. Zibelnik, Dežmanova 5, Kokrica, Kranj	1421
Prodam KRAVO s četrtim teletom (sivko). Razgledna 14, Bled
1439
Prodam dobro KOBILO in dve breji TELICI. Gorica 7, Radovljica
1440
Prodam 10 mesecev stare KOKOSI — nesnice. Pavlin, Pivka 11 ali Pivka 45, Naklo, tel. 47-041 1441 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 27	1442 Prodam motorno nahrbtno ŠKROPILNICO, motorno gnoinič-no ČRPALKO in dve STRESNI, dolžine 8 m. Zg. Besnica 14 1443 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Mlaka 21 1444 Prodam KROMPIR cvetnik in krmilno PESO. Malo Naklo 3, Naklo 1445 Prodam jedilni KROMPIR Vasca 6, Cerklje 1446 Prodam 6 tednov stare PUJSKE ,n seme črne DETELJE. Sp. Brnik
65	. 1447
. Prodam zimska JABOLKA. Dvor-Je 37, Cerklje	1448
Prodam brejo SVINJO, ki bo konec marca imela mladiče. Velesovo 35	1449
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 31, Cerklje '	1450 Prodam mlado KRAVO, ki bo aprila tretjič teletila. Sp. Brnik 11, Cerklje 1451 Prodam PRAŠIČA, 180 kg težkega- Komendska Dobrava 12, Komenda 1452 Prodam novo 3-tonsko HARMONIKO, znamke HOHNER. Ambrož 1. Cerklje 1453 Prodam KRAVO, ki bo aprila telila. Šmartno 29, Cerklje 1454 . Prodam litoželezno kopalno KAD »n 150 suhih BUTAR. Zalog 10, Gol-
nik	1455
Prodam dve mladi KRAVI po izbiri. Sodja Franc, Jereka 12, Boh. Bistrica	1456
Prodam PRAŠIČA za zakol. Pre-bačevo 23	1457
Prodam PRAŠIČE, 6 tednov stare. Glinje 13, Cerklje	1458 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo, in večjo količino krmilne PESE. Strahinj 68, Naklo 1459 Prodam MACESNOVO OBLOGO višine 1,40 in širine 14 metrov. Tu-paliče 59 1460 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom. Lahovče 32, Cerklje 1461 Prodam SPAJK GUME 640x13. Humer, Cirilova 14, Kranj 1462 Prodam obračalnik HEUBLITZ (za pasqualija). Zupan Francka, Za-loše 8, Podnart 1463 Prodam 3.000 kg SENA. Kolenc, Dobračevo 151, Žiri, telefon 69-250 int. 09 1464 Ugodno prodam enodelno KNJIŽNO OMARO in PSIHO. Ogled 10. 3. do 12. ure in ponedeljek. Vilfan, Ul. Staneta Rozmana 2, Kranj 1465 Prodam ELEKTROMOTOR 10 KM„- MOPED na tri prestave in oljno peč EMO 5. Sušnik Jože, Sp. Besnica, n. h. 1466 Prodam KRAVO s teletom. Mlaka 61 1467
Prodam HLEVSKI GNOJ. Srednje Bitnje 21	1473 Prodam mlado KRAVO simental-ko. Sr. Bela 21, Preddvor 1474 Prodam KRAVO po teletu in plemensko TELICO, staro 14 mesecev. Lahovče 52, Cerklje 1475 Prodam BIKA, 300 kg težkega, in kupim 3000 kg CEMENTA. Sp. Brnik 66 v 1476 Ugodno prodam peč KUPERS-BUSCH. Dobnikar Franc, Gmajnica 30 d, Komenda 1477 Prodam 2 PRAŠIČA za zakol. Škofjeloška c. 30 1478 Prodam ŽREBICO ali KOBILO, staro 6 let. Vrba 9, Žirovnica 1479 Prodam KOSILNICO ALPINO. Jan Urška, Višelnica 5, Zg. Gorje
1480
Prodam KRAVO, ki bo marca telila, in nova vhodna VRAJA — desna. Barle Janez, Zbilje 2, Medvode
1481
stanovanja
kupim
Rejci perutnine
Kmetijska zadruga Naklo
prodaja enodnevne piščance
vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024.
KZ Naklo — valilnica
Po ugodni ceni prodam OMARO za dnevno sobo. Ribnikar Jožica, Mlakarjeva 18, Kranj	1468
Prodam plemenskega BIKA, 5 tednov starega. Podbrezje 110 1469 Prodam SVINJO za zakol, 140 kg težko. Zalog 41, Cerklje . 1470 Prodam OJAČEVALEC 2 x 15 W, primeren za ozvočenje manjših dvoran ali ansambla. Cena po dogovoru. Šorlijeva 5 stan. 2, Kranj. Ogled vsak popoldan, sobota in nedelja ves dan.	1471 Zaradi preusmeritve prodam več mladih GOVEDI, pretežno BIKCE, eno leto starega, lepega KONJA, fer-gusonov trosilec hlevskega gnoja in zadnji traktorski NAKLADALEC. Kupim večje število GAJBIC. Polj-šica 3, Podnart 1472
Kupim stavbeno BARAKO ali staro tramovje za barako. Burgar Janez, Valburga 27, Smlednik 1491
vozila
TOMOS T 15, odlično ohranjen prodam. Gregorčičeva 17, Čirče 1337 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971 in diatonično HARMONIKO. Telefon 064- 60- 259 ali Vincarje 42, Škof j a Loka	1426
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Žan Janez, Žabnica 47 1482 Prodam FIAT 750. Breg ob.Savi 10, Kranj	1483
Prodam FIAT 850, dobro ohranjen. Ogled vsak dan po 16. uri. Benedikova 2, Kranj	1484
Prodam R 4. Rakovec Miloš, Zupančičeva 35, Kranj	1485 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Debenc Polde, Dorfarje 39, Žabnica 1486 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. Markovič Nenad, Blok na Klisu C 2, Vrhnika 1487 Za gotovino kupim FIAT 127 ali ZASTAVO 101, letnik 1973. Kranj, telefon 21-133 —popoldan 1488 Nujno in ugodno prodam ZASTAVO 750, garažirano, in železo M 6. Planina 17, II. nad. 10 1489 Prodam avto ŠKODA 1000 MB po delih. Legat, Selo 33, Žirovnica 1490 Prodam OPEL KADET.Struževo 4, Kranj 1506
Mladoporočenca iščeta SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici. Hren Đurđica, Oprešnikova 84, Kranj	1492
Na STANOVANJE sprejmem fanta v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku.	1493
Oddam opremljeno SOBO v Kranju. Plačilo za eno leto vnaprej. Golob Štefan, Zlato polje 4, Kranj 1494 V Žireh iščem STANOVANJE, nujno. Ponudbe pod »Mlada družina«	1495 Študent išče SOBO ali GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod »Arabec« 1496 2 opremljeni SOBI dobita 2 starejši samski, pošteni delavki ali upokojenki 40—60 let, takoj ali po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1497 Kupim GARSONJERO v Škofji Loki ali Kranju. Ponudbe na Turistično društvo, Škofja Loka 1341 Neopremljeno SOBO na deželi, bližina avtobusne postaje, za občasno bivanje, išče Meglič, Ljubljana, Staretova 25 1399
Mladoporočenca iščeta STANOVANJE ali SOBO z možnostjo kuhanja v Kranju ali Škofji Loki. Ponudbe pod »10«	1505
Premog
Obveščamo cenjene kupce, da smo že pričeli s prodajo premoga za letošnjo jesen-zimo.
Naročila bomo sprejemali le, dokler bodo na razpolago proste količine kurjave.
Priporočamo vam — naročila oddajte takoj!
Veleželeznina Merkur PE Kurivo Kranj, Gorenj esavska 4
prireditve
zaposlitve
OSREDNJA	KNJIŽNICA
KRANJ potrebuje honorarno SNAŽILKO s štiriurno zaposlitvijo za določen čas. Nastop službe takoj. Prijave sprejema uprava Osrednje knjižnice Kranj, Tavčarjeva 41 1498
Za VARSTVO polletne deklice sprejmeva v družinski krog žensko, ki je pripravljena skrbno opravljati varuštvo. Nudiva hrano, stanovanje in primerno nagrado. Rozman Vida, Poljšica 3, Podnart	1499
posesti
PGD LAHOVČE odda večje PROSTORE, primerne za delavnico ali skladišče, v najem, eventualno tudi proda. Poleg so tudi stanovanjski prostori. Informacije pri vodstvu društva.	1501
GARAŽO V TRIPLEXU pri nebotičniku prodam. Informacije telefon 21-614, Kranj	1500
MLADINSKI AKTIV PODNART priredi v soboto, 9. marca 1974, ob 18. uri PLES v kulturnem domu. Igrajo »SRŠENI«. Vabljeni!.
MLADINSKI AKTIV GORIČE priredi vsako nedeljo ob 17. uri ZA-CETNIŠKI PLESNI TEČAJ v zadružnem domu v Goričah. Po vaji PLES. Vabljeni	1503
MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel »TURISTI«. Vabljeni	1504
obvestila
SADNA DREVESCA jablane in hruške v najnovejših sortah nudi drevesnica Cegnar Franc, Dorfarje 26, Žabnica	1358
VRTNICE nizke in vzpenjalke dobite v vrtnariji Tušek, Podbrezje. Odprto ves dan, nedelja zaprto. 1359 EKSPRES KEMIČNA ČISTILNICA »ZDENKA« na Kokrici, C. na Rupo 13 vam opravi storitve kvalitetno hitro in poceni. Čistimo vse vrste oblek, tkanin, semiš, odeje, zavese ter jančka.
Odprto vsak dan od 15. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. Se priporočamo!	1357 Hitro, kvalitetno in poceni, to vam nudi EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA »ZDENKA« Preddvor 4. Odprto v sredo, četrtek in petek od 14. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. Čistimo vsć vrste oblek, semiš, odeje, zavese ter jančka. Se priporočamo.
NAGRADNA IGRA P0DRRUKIRI DUKATI
Potrošnike Podravkinih juh iz Kranja in bralce Glasa vabimo k sodelovanju pri posebni Podravkini nagradni igri za Slovenijo
lllllllllll
Mih Matov
pil
I H»"M|l
Nagrade
srebrsil tolarjev
Pommm mie za juho
"imunim..........................................
H ........■....... iimmmm II mmicrr, ■■
mmmHin
15 zlatnikov 50 srebrnikov 250 loncev 500 jušnikov
Kako sodelovati?
Kupujte Podravkine juhe, hranite prazne vrečke in škatlice. Ko pa jih zberete 10, jih pošljite v kuverti na naslov
Podravkini dukati 61001 Ljubljana poštni predal
Vaša pisma bomo prejemali do 31. maja 1974.
Nagrajence bo določil žreb. Razultati žrebanja — spisek vseh nagrajencev bo objavljen v Glasu takoj po žrebanju. Dober tek in srečo v igri vam želi
PODRni/KR
Nezgoda pešca
V	torek, 5. marca, popoldne je na Cesti 1. maja v Kranju voznik osebnega avtomobila Ivan Udovič (roj. 1953) iz Prebačevega zadel Valentina Smeta (roj. 1904) s Planine. Nesreča se je pripetila, ko je Valentin Sme prečkal cesto med kolono vozil, pri tem pa ga je Udovičev avtomobil kljub zaviranju in zavijanju v levo zadel. Huje ranjenega Valentina Smeta so prepeljali v bolnišnico.
'	Nenadoma
prečkal cesto
V	Prešernovi ulici v Kranju je v . sredo, 6. marca, ob 19. uri z desne . strani nenadoma prečkal cesto
Tomaž Golenko (roj. 1913) iz Kranja. Stopil je prav pred avtomobil, ki ga je vozil Anton Kavčič (roj. 1952) iz Kranja. Kljub zaviranju je avto-^ mobil pešca zadel. Pri padcu se je Tomaž Golenko ranil. Po zdravniški pomoči je bil napoten v domačo oskrbo.	L. M.
Osnovna šola
IVAN TAVČAR Gorenja vas
odbor za medsebojna razmerja
razpisuje
prosto delovno mesto
snažilke
na centralni šoli s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Prijave sprejema odbor 15 dni po objavi.
Zašla v snegu in viharju
Mladi par, Tomaž Jurman, star 21 let, iz Sp. Gameljen in 20-letna Alma Bevc, si v ponedeljek, 4. marca, potem ko sta odšla iz hotela Jezero v Bohinju na Vogel smučat, nista mogla misliti, da bi se njuno smučanje moglo tako nesrečno končati. Ker ju naslednjega dne ni bilo niti k zajtrku niti h kosilu, je direktor hotela Jezero o njunem izginotju obvestil oddelek milice v Bohinjski Bistrici. Miličniki so najprej po telefonu vprašali po vseh bohinjskih hotelih in počitniških domovih, če se mladi par morda kje ne zadržuje. Vendar pa ju nikjer niso poznali, zato so vest o izginotju sporočili gorski reševalni službi v Stari Fužini. V torek okoli 14. ure so se na Vogel napotili reševalci: 10 gorskih reševalcev in 4 miličniki z dvema lavinskima psoma.
Reševalna ekipa je pregledala strmo pobočje imenovano Skale tja do vrha Žagarjevega žleba. Tu so na plazu našli mrtvo Almo Bevc. Nekoliko višje v skalah pa so našli Tomaža Jurmana z zlomljeno nogo. Ker ga niso mogli takoj potegniti iz stene, je skupina štirih reševalcev ostala vso noč v bližini in fanta bodrila. Zjutraj pa so do ponesrečenca z zgornje strani že prišli reševalci.
Tomaž in Alma sta v ponedeljek, ko sta se vračala z Vogla v snežnem metežu zašla. Vdrla sta v lovsko kočo in tam prespala, zjutraj pa sta v še hujšem snežnem viharju, kot je bil prejšnjega dne, skušala najti pot v dolino. Na Lopati pa je Tomažu spodrsnilo. Odneslo ga je kakih 160 metrov globoko, kjer se je z zlomljeno nogo ustavil ob drevesu. Dekle mu je hotelo pomagati, pa je spodrsnilo še njej. Priletela je na skale, od tu pa jo je odbilo na plaz.
L. M.
Traktorist Sulejman Konjedič, zaposlen pri Kmetijskem gospodarstvu Škofja Loka, je bil hudo ranjen v prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj dopoldne na križišču pred gostilno Pri Jaku na Primskovem. Reševalci so ga prepeljali na nezgodni oddelek Poliklinike v Ljubljani. Ko se je Sulejman Konjedič s traktorjem in prikolico s kranjske strani približeval križišču, mu je po cesti iz Preddvora po levi pridrvel nasproti voznik osebnega avtomobila Filip Aleš iz Brega pri Kranju. Čeprav se je traktorist umikal, sta vozili trčili. Traktor se je prevrnil z voznikom vred, ki so ga očividci nesreče potegnili izpod vozila, (jk) — Foto: F. Perdan
Zahvala
Ob prerani in hudi izgubi našega dragega sinka
Uroša Cizelja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje za njegov prerani grob. Hvala za vse izraze sožalja in še posebna zahvala č. g. župniku za tolažilne besede in vsem pevcem, ki so mu zapeli tri žalostinke.
Vsem skupaj najlepša hvala.
Žalujoči: mati Anica in oče Vinko Cizelj, stara mati Angela in stari oče Alojz, strici Alojz, Jože in Franc z družinami, teti Angela in Ivanka, poročeni Kovač z družinama, stara mama Anica in stari oče Franc Toplak, Jože Toplak z ženo Lejco in vse ostalo sorodstvo.
Podkoren, Kranjska gora, Lesce, Bled, Kranj, Voklo, Ptuj, Geredstred, 28. februarja 1974
V 83. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, teta in prababica
Neža Bukovnik
roj. Gašperlin Kaštrunova mama z Zg. Bele
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 9. marca 1974, izpred hiše žalosti ob 15. uri na pokopališče v Preddvoru.
Žalujoči otroci z družinami
Zg. Bela, Bašelj, Suha, Sr. Bela, Hrastje, Preddvor
Zahvala
Ob boleči in hudi izgubi moje ljubljene drage žene
Nežke Plevel
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi v teh težkih dneh stali ob strani in z menoj sočustvovali, počastili njen spomin, jo obdarovali s cvetjem ter jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala častiti duhovščini ter pevcem za ganljive žalostinke. Posebna zahvala dr. Hriberniku za zdravniško «skrb in požrtvovalnost v njeni dolgi bolezni.
Žalujoči: mož Franc in ostalo sorodstvo
Zabnica, Podbrezje, Ljubljana, 7. marca 1974
Obletnica
9. marca 1971 je ugasnilo življenje našega ljubega moža, očeta in brata
Antona Ropreta
Gabrovega Toneta iz Šenčurja
Ob bolečinah gre z nami čas, a ran, ki so vklesane v naših srcih, ne more zaceliti.
Vsem, ki obiščete njegov prerani grob, iskrena hvala
Domači
Zahvala
Ob prerani in hudi izgubi našega dragega moža, očeta, brata ter
svaka
Janeza Režka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje na njegov prerani grob. Hvala za vse izraze sožalja. Se posebna hvala gospodu župniku iz Šenčurja ter tovarni Tekstilni center Kranj za tople besede ob grobu pokojnika, sodelavcem tovarne Iskra za toplo sočutje, invalidski organizaciji, šoli Šenčur, gasilskemu društvu Luže, sosedom ter vsem ostalim, ki so kakorkoli sočustvovali
Žalujoči: žena Vida s sinom, bratje, sestre ter ostalo sorodstvo
Luže, 4. marca 1974
Zahvala
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Blaža Dolenca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali vence na njegov prezgodnji grob. Posebno se zahvaljujemo soseski, g. župniku za tolažilne besede ter vsem za izraze sožalja. Hvaležni smo vsem in vsakomur, ki je kakorkoli počastil spomin našega dobrega ata.
Žalujoči: žena Frančiška, hči Lojzka in Minka z družino, sinovi Janez, Jože, Stane in Jurij z družinami.
Križna gora, Stara Loka, Stražišče, Smokuč, 2. marca 1974
Obletnica
V spomin!
Minulo je leti dve, kar je ugasnil lesk v očeh naše ljubljene
Vikice Mali
Umaknila se je v preteklost. Nam pa ostala prisotnost grobe resnice, ki skeli, peče. Ob slovesu so ostali spomini, ki se drug za drugim vrstijo. Hvala vsem, ki obiščejo njen grobek in tistim, ki so v mislih z njo.
Za njo žalujejo: njena mama, ata in sestre
Kranj, 7. marca 1974
Zahvala)
Nepričakovano nas je mnogo prezgodaj zapustil naš sin, brat in stric
Miha Košir
Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom Jezerskega za podarjene vence ter izrečena iskrena sožalja. Najlepša hvala kolektivu tovarne Eksoterm, ki je nudil vso pomoč, tov. ing. tehničnemu direktorju in predsedniku sindikata za ganljive besede ob grobu, kolektivu KŽK Kranj in poslovalnici Slovenija avto. Najlepša hvala upokojenskemu in jezerskemu pevskemu zboru, smučarskemu društvu in fantom z Jezerskega, posebno družini Tišler in Klavčič ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili v njegov mnogo prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku z Jezerskega za opravljen pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama, ata, bratje Zdravko in Maks z družino, brat Janez ter sestre Mihela, Mimica, Štefka, Marjeta in Klementina z družino in ostalo sorodstvo.
Zg. Jezersko, Kranj, Jesenice, 7. marca 1974
Zahvala
Ob hudi izgubi našega moža, očeta, starega očeta, tasta in
strica
Viktorja Lokarja
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem, sosedom in vsem drugim za sočustvovanje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo vsem zdravnikom, ki so mu lajšali bolečine in pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Marija, hči Ana z družino, sin Karel ter sinova Jože in Ciril z družinama.
Kranj, Laudshut, 4. marca 1974
Ah**
pogovor tedna
Bogdan Norčič:
Poleti so »loterija«
Planica, jugoslovanska zibelka skakalnega športk, je najlepša v snegu. Z vso to veličino se nam je predstavila v sredo, ko smo iskali našega današnjega sobesednika. Vojak Bogdan Norčič, sicer član smučarskega kluba Triglav, je edini reprezentant, ki ni na tekmah v tujini.
Bogdan se je skakalnemu športu zapisal nekako pred osmimi leti. V lanski tekmovalni sezoni je bil republiški in državni prvak na mali skakalnici, imeniten uspeh pa je dosegel v Bakurianih v Sovjetski zvezi v rojstnem kraju znamenitega ruskega skakalca Koba Cakadzeja, ko je v hudi mednarodni konkurenci zasedel odlično četrto mesto. Za uspeh ima tudi šesto mesto v Muranu (Avstrija) ter sedmo mesto na lanskem Poldovem memorialu. Tu je v prvi seriji s 133 metri moral še enkrat na start, saj so razveljavili vso serijo zaradi predolgega Norčičevega skoka.
Kako ste se znašli na letošnjem svetovnem prvenstvu v Falunu?
»Čeprav sem v Falun prišel skoraj nepripravljen, saj sem do tedaj imel le okrog 40 skokov, sem s svojimi rezultati še kar zadovoljen. Na mali 70-metrski skakalnici nisem mogel doseči več, saj je kar 46 skakalcev dobilo oceno nad 200 točk, in to pokaže res pravo kvaliteto skokov. Dvakrat sem skočil po 81 metrov in zasedel 36. mesto.«
Kako ocenjujete Jurmanov skok?
»Janez je ta skok dobro ujel ter držal do konca. Prepričan sem, da takega dosežka ne bi zmogel nihče več, kar nas je še čakalo na skok. Zato je bila odločitev mednarodne žirije prehitra, saj so s tem Jurmana prikrajšali za boljšo uvrstitev.«
Letošnja sezona za vas in ostale reprezentatne ni zadovoljiva. Kje so vzroki za tako slabe rezultate?
»Po odhodu Remse je za delo prijel Zaje, ki se še kar dobro spozna na svoj posel. Toda zdi se mi, da imamo preslabe pogoje za delo. Nismo pa sami krivi za naše spodrsljaje in neuspehe.«
Je v Planici možen nov svetovni rekord?
»Ob idealnih snežnih pogojih ter vremenu sem prepričan, da lahko pade nov svetovni rekord, saj 169 metrov lahko preskoči za par metrov marsikdo.«	D. Humer
.Gostje iz Beograda so v Kranj z namenom, da v igri s Triglavu dosežejo več kot so dobile. Tri-8'avanke pa so jih presenetile in jim ^ niaratonski borbi odvzele obe t°Čki. Za uspeh velja pohvaliti vse tr> Kranjčanke, saj so pokazale eno najboljših iger v letošnji sezoni.
Izidi: Jakopin : Kovačevič 21:17, Jf:2l, 24:22, Zakojč : Pecelj 22:24, f}:12, 18:21, Žerovnik : Samardžić }A:21, 19:21, Zakojč : Kovačevič 1,9:21, 21:12, 21:12, Jakopin : Samar-Jzič 9:21, 21:8, 12:21, Žerovnik : pecelj 12:21, 22:20, 21:13, Zakojč : Samardžić 11:21, 21:16, 21:17, Žerov-^k : Kovačevič 21:11, 12:21, 14:21, Jakopin : Pecelj 21:8,21:11.
Po gorenjskih krajih
JESENICE — V Šahovskem domu bo rianes redna skupščina Šahovske podveze Gorenjske. Na njej bodo ocenili delo izvršnega odbora v minulem obdobju, sprejeli nov statut Šahovske zveze Gorenjske, izvolili organe ŠZG ter 8Prejeli delovni in tekmovalni program.
MEDVODE f-fr) — Na občnem zboru strelske družine Color so sklenili, "k je nujna ustanovitev strelske družine, ki bo povezovala vse medvoSke strel-vključno tudi učence osnovne Sole v ' reski. Čeprav je strelska družina Color kljub maloštevilnim članom zelo aktiv-na. pa je zaradi streliSča v tovarni vezana le na zaposlene. Ustanovili so iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno, da bo nova strelska družina Barle Ambrož čimprej zaživela.
LESCE (M. H.) - Tudi letos, drugič P° vrsti, sta na svoje stroSke odpotovali na letošnji padalski pokal v avstrijsko Mjesto Dachstein dve ekipi padalcev alpskega letalskega cent,ra iz Lesc. Prvo sestavljajo Janez Šolar, Miha Zupan in ' avel JeS», drugo pa Maks Humar, »ranko Hrast in Srečko Medved. Na tem tekmovanju so sodelovali že lani, *Jer so dosegli zelo dobre rezultate. ' a"ez Šolar je v kombinaciji osvojil '»"onasto medaljo.
GODESIC (J. S.) - Jutri, v nedeljo, o 10. uri bo občni zbor Športnega dru-tya Kondor. Na njem bodo pregledali °.8edanje delo in sprejeli program za Prihodnje.
KRANJ (B. B.) — V nadaljevanju «'mske članske SKL je kranjski Triglav Kosteh visoko premagal v Postojni jotnače košarkarje. Koše za Triglav so ('osegli: Košir 19, Mavrič 5, IJrlep 1, ŽuPan (>, Kalan 24, Skubic 7, Nagv 1, *'lar 12, Fartek 7. Izid: 45:82 (22:47). Košarkarji Triglava so med tednom
Kostovali v peiju kjer so v prijatelj. K0,11 srečanju izgubili z drugoligašem (49V47°tehno" Re7'llltat srečanja: 103:90
Uspeh Kranjčank tudi v 12. kolu, saj so v enainpolurni borbi premagale Novosadčanke. Zatajila je njihova najboljša igralka Dardičeva, ki je obenem tudi četrta do peta jugoslovanska namiznoteniška igralka. Toda to je le delno opravičilo za tako visok spodrsljaj.
Izidi: Jakopin : Trifkovič 21:17, 21:18, Zakojč : Slankamenac 21:18, 21:19, Žerovnik : Dardič 21:16, 21:12, Zakojč : Trifkovič 21:14, 23:21, Jakopin : Dardič 16:21, 21:19, 18:21, Žerovnik : Slankamenac 21:16, 12:21,21:12.
Lestvica:
Proleter	13 11		2 60:32 20
Mladost	12 10		2 56:32 20
Olimpija	13	<>	4 51:32 18
Marathon	12	8	451:33 16
Senta	13	7	653:39 14
Partizan	12	(i	6 47:38 12
Vojvodina	12	(i	6 40:52 12
Triglav	13	5	8 37:52 10
Opatija	13	1 12 20:63 2	
Ilirija	13	1 12 18:62 2	
Dekleta bodo finiš prvenstva odigrale šele 20. aprila. Vmes je namreč evropsko prvenstvo v Novem Sadu. Triglavanke bodo takrat morale na pot v Zagreb, kjer se bodo pomerile z Mladostjo in Marathonom.
-dh
Hokej na ledu
Reprezentanti izbrani
r
Od 21. do 30. marca bo v ljubljanski dvorani Tivoli svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B. Pod pokroviteljstvom podpredsednika predsedstva SFRJ in predsednika republiške konference SZDL Slovenije Mitje Ribičiča bomo 9 dni gledali na ledu hokejiste ZDA, Zvezne republike Nemčije, Romunije, Japonske, Avstrije, Norveške, Nizozemske in Jugoslavije.
Zvezni kapetan naše reprezentance Tone Francot je že izbral igralce, ki nas bodo zastopali na letošnjem prvenstvu. V poštev pridejo: Rudi Knez, Saša Košir, Vlado Jug, Bogo Jan, Janez Pipan, Slavko Be-
ravs, Roman Smolej, Janez Mlakar, Tomaž Košir, Silvo Poljan-šek, Milan Jan (vsi Jesenice), Janez Albreht, Bogdan Jakopič, Miran Lap, Bojan Kumar, Go-razd Hiti, Janez Petač, Rudi Hiti, Janez Puterle, Darko Beravs, Štefan Seme (vsi Olimpija), Miroslav Gojanovič, Hrvoje Sinovec, Boris Renaud (vsi Medveščak) in Rašid Šemšidinovič (Partizan). Na priprave pa je zvezni kapetan poklical tudi Jeseničana Viktorja Tišlerja, ki v letošnji sezoni nastopa za italijansko ekipo Alleghe. Reprezentanti bodo od ponedeljka dalje pod vodstvom trenerja Miroslava Kluca vadili v hali Tivoli. -dh
Plavalci Triglava v finalu pokala
Na kvalifikacijah za jugoslovanski pokal so kranjski plavalci v okviru Slovenske plavalne zveze dosegli drugo mesto takoj za Ljubljano, nabrali pa so toliko točk, da so se skupaj z Ljubljano in Ravenskim Fužinarjem kvalificirali v zaključni finalni del tekmovanja za pokal PSJ.
Danes startdjo kranjski tekmovalci skupaj s plavalci osmih finalistov (Crvena zvezda — Beograd, Ljubljana, Partizan — Beograd, Mladost — Zagreb, Primorje — Rijeka, Fužinar — Ravne, Mornar — Split) v borbi za najvišja mesta v jugoslovanskem plavanju.
Še pred odhodom v Šibenik, kjer se bodo dva dni (sobota in nedelja) odvijali srditi bo'ji za čimvišjo mo-štveno uvrstitev posameznih klubov
I. zvezna namiznoteniška liga — ženske
Triglav : Partizan 5:4
Triglav : Vojvodina 5:1
Zimska pionirska osnovnošolska rokometna liga
Dvakrat Železnikarji
S 3. in 4. kolom so nadaljevali pionirji in pionirke v letošnji zimski osnovnošolski rokometni ligi. V pionirski konkurenci so rokometaši Železnikov osvojili dve pomembni zmagi in se prebili na čelo lestvice.
Izidi — 3. kolo: S. Jenko : F. Prešeren 15:8 (5:1), Predoslje : Železniki 6:12 (2:5), Kranjska gora : Preddvor
Občni zbor PD Medvode
Na zadnjem občnem zboru Planinskega društva Medvode so govorili o delu druStva, ki združuje 800 članov. Najbolj aktivni so bili alpinisti, ki so opravili več kot 200 vzponov različnih težavnostnih stopenj. Komisija za izlete in mladinska komisija sta pripravili več izletov v bližnje postojanke. Komisija za varstvo narave je organizirala več akcij v Tamarju in v okolici Medvod ter uredila kartoteko poti na medvoškem področju. Med najpomembnejše prireditve pa vsekakor sodi organizacija III. tabora planincev ob Slavkovem domu na Golem brdu. Planinsko društvo upravlja tudi dve planinski postojanki: Tamar in Slavkov dom, ki sta bili zelo dobro obiskani.
Ob koncu so sprejeli obširni delovni program in za predsednika izvolili Slavka Ogrizka.
-fr
V Tržiču planinska šola
V torek, 12. marca, se bo začela v mladinskem klubu v Tržiču planinska šola, ki jo v sodelovanju z mladinsko komisijo pri Planinski zvezi Slovenije pripravlja Planinsko društvo Tržič. Obiskovali jo bodo člani tržiškega mladinskega planinskega odseka in mladi planinci iz Križev. Šola bo obsegala 8 predavanj, končala pa se bo z vzponom na Storžič in s slovesnostjo v Domu pod Storžičem, kjer bodo prejeli mladi planinci priznanja. Pri organizaciji planinske šole pomaga mladinska komisija PZS s predavatelji, konferenca ZMS Tržič pa nudi planincem brezplačno uporabo klubskih prostorov.	K.
J
Sprejemamo naročila in vplačila za vso kmetijsko mehanizacijo, ki je v programu KŽK Kranj — agromehanika, in sicer:
Kmetijsko živilski kombinat Kranj — agromehanika
Danes in jutri
KRVAVEC - Smučarski klub Triglav in naše uredništvo bosta danes na smučiščih Krvavca organizatorja 4. tekmovanja v spomin na Igorja Janhar-ja. Tako kot vsa leta nazaj se tudi danes obeta, da bo udeležba spet na najvišji jugoslovanski ravni, saj v koledarju ni nobene druge prireditve. Tako se bodo ob 10. uri v veleslalomu pomerili člani in članice. Računajo pa, da jih bo nastopilo nad 120. Med njimi bodo tudi gostje iz Avstrije. V ekipni konkurenci in za pokal našega uredništva bo spet trda borba med mariborskim Branikom in Jeseničani. Dvakrat so bili uspešni Branikovci, lani pa so zmagali Jeseničani.
CRNI VRH NAD IDRIJO - Jutri ob 9.30 bo start prvega jugoslovanskega maratona. V smučarskih tekih se bodo pomerili na Trnovskem maratonu vsi naši najboljši tekači, med katerimi bo tudi stara garda bivših jugoslovanskih odličnih tekačev. Tega masovnega teka se bo udeležilo skoraj 500 tekmovalcev, med katerimi bodo tudi številni borci IX. korpusa.
KRANJ — Zimski bazen bo drevi ob 19. uri prizorišče nadaljevanja gorenjske zimske vaterpolske lige. Pomerili se bodo Radovljica : Gimnazija, Kamnik : Iskra, Vodovodni stolp : Slovan, med-
tem ko bo tekma Triglav I torek.
Borec v -dh
na lestvici jugoslovanskega plavanja, smo vprašali »selektorja« kranjske reprezentance dr. Draga Petriča, kakšno uvrstitev Triglava pričakuje.
Dr. Petrič je odgovoril:
»V kvalifikacijskih borbah je Triglav dosegel od vseh finalistov četrti najboljši rezultat, vendar glede na kvaliteto celotne ekipe Triglava in zaradi odsotnosti Janeza Slavca (ki leži z zlomljeno nogo v bolnici v Ljubljani) pričakujemo uvrstitev okoli petega mesta. Z izjemno prizadevnostjo vseh nastopajočih pa tudi ni nemogoče doseči eno mesto višje. Tako četrto kot tudi peto mesto bi bilo eno največjih dosežkov kranjskega plavanja v zadnjih petih letih.«
Kranjskim plavalcem želimo kar največ uspehov in odličnih rezultatov.	I. S.
4:11 (0:8), Žirovnica : Skofja Loka 14:11 (6:7), Križe : Lipnica 15:14 (8:4); 4. kolo: S. Jenko : Kranjska gora 8:9 (2:2), Železniki : Žirovnica 13:7 (6:3), F. Prešeren : Lipnica 14:11 (11:2), Preddvor : Predoslje 21:9 (11:3), Skofja Loka : Križe 7:16 (5:8).
Lestvica:
Železniki Preddvor Križe Žirovnica Kranjska gora F. Prešeren S. Jenko Lipnica Predoslje Škof j a Loka
4 4 0044:29 8 43 1 059:34 7 4 30 1 54:44 6 430 1 48:45 6 4 1 1 2 29:36 3 4 1 1 2 45:53 3 4 1 03 38:41 2 4 1 03 50:53 2 4 1 03 37:56 2 40 1 3 36:50 1
Tudi pionirke so v obeh kolih dosegle pričakovane rezultate. V vodstvu so mlade Železnikarice, ki so premagale svoje nasprotnice v obeh srečanjih.
Izidi — 3. kolo: Lipnica : Preddvor 4:18 (1:9), Žirovnica : F. Prešeren 3:6 (2:2), Železniki : Križe 11:8 (6:4), S. Jenko : Predoslje 5:9 (1:5); 4. kolo: Preddvor : Križe 11:7 (7:4), Železniki : Predoslje 13:2 (6:1), F. Prešeren : S. Jenko 5:2 (2:2), Lipnica : Žirovnica 4:2 (2:1).
Lestvica:
Železniki Preddvor Predoslje F. Prešeren Križe Lipnica S. Jenko Žirovnica
4 4 00 30:16 8 4 3 0 1 47:18 6 430 1 27:21 6 4 30 1 27:24 6 4 2 0 2 37:30 4 4 1 03 15:382 4 00 4 13:33 0 4 00 4 10:37 0 -dh
Naslov ekipi OŠ Lucijana Seljaka
Končano je tekmovanje za starejše pionirke v občinskem pionirskem košarkarskem prvenstvu. Zadnje kolo je bilo odigrano preteklo soboto v telovadnici OS Lucijana Seljaka v Stražišču. V najvažnejši tekmi kola je ekipa OŠ Lucijana Seljaka visoko premagala ekipo OŠ Davorina Jenka in tako dokazala, da je trenutno najboljša. Toda tudi za ekipo OŠ Davorina Jenka tekmovanje še ni končano, kajti obe ekipi sta si s svojo uvrstitvijo priborili pravico nastopa na področnem košarkarskem prvenstvu.
Izidi: L. Seljak : S. Mlakar 25:15 (4:6), S. Jenko : S. Žagar 25:31 (14:18), L. Seljak : D. Jenko 47:26 (20:10), S. Mlakar : M. Valjavec 17:18(7:9).
Lestvica:
L. Seljak	5 5 0 180:100 10
D.Jenko	54 1 102: 77 8
S. Žagar	53 2 109: 96 6
S.Jenko	5 14 98:111 2
S.Mlakar	5 14 79:107 2
M. Valjavec	5 1 4 67:130 2
B. Bogataj
Ljubljana — Center : Triglav 8244:8079
Tekmovanje v moški republiški kegljaški ligi se je prevesilo v drugo polovico. Kranjčani so gostovali na kegljišču Maksa Perca, kjer so bili gostje Ljubljana-Centra. Domačini so jih presenetili, saj so jih premagali kar s 185 keglji razlike. Vsa osmerica Ljubljančanov je v poprečju podrla nad 1000 kegljev, z enakim rezultatom pa se ponašajo tudi Tri-glavani.
Ljubljana-Center 8244 (F. Moj-škerc 1056).
Triglav 8079 (Pavlin 1033, Bre-gar 1035, Vehovec 1005, Prijon 981, Jereb 1001, Jenkole 1039, Ambrožič 986, Turk 1003).	-dh
SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA «
Kranj, Stritarjeva 5
razpisuje
prosto delovno mesto
1. kurjača
z izpitom za voznika B kategorije.
Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Pismene vloge sprejema uprava podjetja.
Osnovna šola
Simon Jenko
Kranj
razpisuje delovno mesto
administratorke
(za pomoč v tajništvu in računovodstvu).
Pogoj: dokončana dvoletna administrativna šola. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
1 1% €Bt i R U JUT JHm 1 ^
Sobota, 9. marca 1974
Kamnik podpira gradnjo plinovoda
S plinovodom, ki bo potekal iz Sovjetske zveze prek Češkoslovaške in Avstrije, se namer rava povezati tudi Jugoslavija. Dragocena energija naj bi »vstopila« v našo državo med Ravnami na Koroškem in Mariborom. Plinovod bo po sedanjih načrtih tekel tudi med Domžalami in Kamnikom. Ker potroši Kamnik letno okrog 20 milijonov kubičnih metrov plina, so se skupščina občine Kamnik in delovne organizacije odločile podpreti gradnjo omenjenega kraka plinovoda. S tem bo občina preskrbljena z naravnim plinom, razen tega pa bodo odstranjene nevšečnosti pri onesnaževanju okolja, ki ga povzročajo druga goriva.
-jk
Aprila tudi v Tržiču mestni potniški promet
Skupščina občine Tržič je že na 43. seji, ki je bila 13. novembra lani, sprejela odlok o uvedbi mestnega potniškega prometa v Tržiču. Na seji, ki je bila v torek, 5. marca, pa so odborniki sklenili, da bo za tržiški mestni promet skrbelo podjetje SAP iz Ljubljane in da morajo lokalni avtobusi začeti voziti v začetku aprila. Za opravljanje mestnega potniškega prometa v Tržiču se je potegovala tudi Creina iz Kranja, vendar je le-ta svojo ponudbo zadnji trenutek umaknila. SAP je bil tudi sicer boljši ponudnik. Njegova predlagana cena vozovnice je bila nižja, lokalni promet pa je podjetje pripravljeno opravljati tudi v nedeljah in praznikih.
Lokalni avtobusi bodo vozili na relacijah Loka—Slap in Loka—Ravne. Cena bo enotna in bo znašala poldrugi dinar. Predstavniki podjetja SAP so na torkovi seji sprejeli predlog, da se linija Slap—Ravne podaljša do konca Proletarske ceste. Krajevna skupnost bo sama uredila postajališče in obračališče za avtobuse. Podaljšana linija bo še posebno dobrodošla prebivalcem zgornjega dela Raven, Cegelš in tudi Pod-ljubelja. Skupščina občine se je obvezala, da bo do predvidenega roka uredila postajališča, cestnopromet-no signalizacijo, opozorilne table in na postajališčih izobesila vozne rede. Le-ti so prilagojeni potrebam trži-ških delavcev. Sapove mesečne vozovnice, ki jih že imajo delavci, dijaki in študentje, bodo veljale tudi v lokalnem potniškem prometu.
-jk
Za Planico vse pripravljeno
Organizacijski komite Planica je tudi letos poveril predprodajo in prodajo vstopnic in nalepk za motorna vozila kakor tudi generalno zastopstvo za turistični del prireditve Kompasu.
Za prevoz bo dobro poskrbljeno. Večina turističnih agencij bo preskrbela za prevoz z avtobusi. Zagotovljenih je več kot 5000 parkirnih prostorov za osebne avtomobile in 600 za avtobuse. TTG biro je tudi razposlal vozne rede in cenike za prevoz z vlaki do Jesenic, od tu naprej pa bo prevoz z avtobusi.
Odbor za promet in transport planiške prireditve je sklenil, da bo glavna kontrola vozil in potnikov že na Jesenicah. Z bolje urejenim prometnim režimom na Jesenicah bo tudi manj zastojev. Vozila, ki bodo opremljena z nalepkami, bodo lahko nadaljevala vožnjo skozi Jesenice, ostala pa bodo usmerjena na drugo pot.
V letošnjem letu bo vpeljana novost: planiški paket za 100 din. Paket obsega: okroglo nalepko, ki velja za 4 vstopnice in rezervirano parkirišče nasproti skakalnice, dohod v Planico brez kontrole in še jubilejno nalepko. Takih paketov je Kon^pas pripravil za 700 vozil.	J. J.
75 let kranjskega planinskega društva
Diplome štirim
Sonja Lipovac (23 let), referentka za mednarodna transportna zavarovanja pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj; doma je v Križah:
»Ze kot srednješolka sem želela šolanje nadaljevati na univerzi. Ker za to nisem imela materialnih možnosti, sem se takoj po maturi zaposlila in se tudi takoj vpisala na ekonomsko fakulteto, ki je prav tedaj odprla svoj oddelek za izredni študij v Kranju. Čeprav so nam delo olajšali na ta način, da smo poslušali en predmet, naredili izpit iz predelane snovi in šele potem nadaljevali z učenjem drugega predmeta, je bilo treba za uspešno delo žrtvovati skoraj ves prosti čas. Če bom šolanje nadaljevala? Da. Ze jeseni sem se vpisala na drugo stopnjo ekonomske fakultete, prav' tako v oddelku za izredni študij v Kranju. Pred kratkim sem uspešno opravila prvi izpit.«
Francka Vršnik (29 let), likvidatorka v Creini v Kranju, doma je v Čirčah:
»Ker nisem imela možnosti, da bi študij nadaljevala, sem s^ takoj po maturi na gimnaziji zaposlila. Vendar na nadaljnje šolanje nikdar nisem prenehala misliti. Čeprav sem se poročila in sem že imela majhnega otroka, sem se takoj, ko so v Kranju odprli oddelek ekonomske fakultete, vpisala. Hčerka je bila tedaj stara dobro leto. Da bi lahko študirala, sva z možem vzela na stanovanje starejši zakonski par, ki je v času moje odsotnosti skrbel za otroka. Kljub temu pa je bil dan zelo kratek. Po službi najprej letanje po trgovinah, potem kuhanje in pospravljanje in že je bilo treba hiteti na predavanje. Učila sem se popoldne in pred izpiti tudi po ves dan. V podjetju so mi vedno, ko je bilo učenja veliko, odobrili študijski dopust. Tudi novo delovno mesto bom v kratkem dobila.«
V torek so se zbrali na občnem zboru člani kranjskega planinskega društva. Prek 350 se jih je odzvalo vabilu in s tem počastilo 75. letnico ustanovitve in dela društva ter spregovorilo oziroma se seznanilo z nalogami, ki jih čakajo in z dosedanjim delom. Ob tej priliki so pri društvu ponatisnili brošuro, ki jo je kranjsko planinsko društvo izdalo leta 1909, ko je praznovalo deseto obletnico.
Navzoče, med njimi predsednika občinske skupščine Kranj Franca Šifkoviča, predsednika občinske konference SZDL Toneta Volčiča, predsednika PZS dr. Miha Potočnika, načelnika za planinsko gospodarstvo Slovenije Toneta Bučerja in predsednika meddruštvenega gorenjskega odbora Franca Klojčnika, je najprej pozdravil predsednik društva Franci Ekar. V svojem govoru je zatem orisal razvojno pot društva in naloge, ki čakajo društvo v tem letu.
Kranjsko planinsko društvo ima prek 3000 članov in je med najbolj številnimi društvi pri nas. Zelo veliko je v društvu mladine in pionirjev. Zlasti pri slednjih je za planinarjenje veliko zanimanje. Planinske sekcije delujejo že na vseh šolah v kranjski občini in so lani organizirale veliko izletov in pripravile več predavanj o planistvu, varstvu narave in varnosti v gorah. Za najbolj aktivne mladince pa je planinski odsek pri društvu, ki združuje sekcije po šolah, pripravil planinsko šolo. Uspešno jo je zaključilo 48 učencev, ki so se v šoli spoznali s plezanjem, navezovanjem in z drugimi veščinami, ki so potrebne planincu. Pionirski odsek ima prek 800 članov.
Mladinski odsek pri društvu združuje približno 380 mladincev. Skoraj več zanimanja za izlete v planine je med mladimi delavci kot med dijaki. Na srednjih šolah delujejo le tri sekcije, zato so na zboru sklenili, da morajo letos ustanoviti še najmanj štiri.
Pri društvu deluje tudi alpinistični odsek, odsek za planinske poti, odsek gorske reševalne službe in pred kratkim ustanovljeni odsek za turno smučanje.
Planinsko društvo se je letos, ko je bila ustanovljena temeljna telesno-kulturna skupnost, vključilo vanjo z vsem svojim programom. Prav to, so poudarili na zboru, jih obvezuje, da se bodo še bolj zavzemali za izvedbo nalog, ki so si jih zadali, in za še večjo skrb pri vzgoji mladine.
Kaj pa naloge? Program so sestavili za prihodnjih pet let. Članstvo i'umeravajo povečati za najmanj 30 odstotkov. To bodo dosegli z ustanavljanjem novih sekcij na šolah, v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Drugo, kar tudi sodi k popularizaciji planinskega športa, so nove planinske poti oziroma ureditev starih. Predvsem želijo približati ljubiteljem planin loško transverzalo, gorenjsko partizansko transverzalo in pa pot prijateljstva. Ker pa so transverzale za marsikaterega planinca prezahtevne, bodo pripravili več novih krajših planinskih poti. Odsek za planinske poti bo na novo označil poti prek Jošta, Storžiča, Zaplate in Grintavca.
V tem času načrtujejo tudi gradnjo več novih planinskih postojank. Najprej naj bi postavili nov dom Pod Skuto na Ledinah. Lokacijsko dovoljenje že imajo in tudi denar je že odobren. Potem so predvideli gradnjo novega planinskega doma na Krvavcu, doma med Velikim zvokom in Kališkim grebenom in še nekatere druge postojanke. Misliti pa bodo morali tudi na nove prostore društva, ker je hiša, v kateri so sedaj, predvidena za rušenje.	L. Bogataj
Olepšajmo naš kraj
Vse osnovne šole gorenjskih občin so se lani vključile v tekmovanje Olepšajmo naš kraj. Tekmovanje je razpisala Gorenjska turistična zveza. Pionirski odredi osnovnih šol, ki so se povezali tudi s turističnimi društvi in s krajevnimi skupnostmi, so tekmovali v urejanju okolice šol, cvetličnih nasadov, igrišč, potokov, razglednih točk, stanovanjskih naselij, parkirnih prostorov, kulturnih spomenikov in spomenikov NOV.
Najboljši v lanskem tekmovanju je bil pionirski odred Tomaža Godca osnovne šole Bohinjska Bistrica, drugo mesto pa si dele štirje odredi: odred Janka Cerneta osnovne šole Kranjska gora, odred Franceta Prešerna osnovne šole France Prešeren Kranj, odred osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas in odred France Prešeren osnovne šole Kokrškega odreda Križe.
Sklepna prireditev s podelitvijo nagrad je bila v soboto v hotelu Lovec na Bledu. Domenili so se tudi, da bo takšno tekmovanje v olepševanju okolja tudi letos.	L. M.
Člani Planinskega društva Kranj, ki je tretje najmočnejše društvo v republiki, in prijatelji planinstva so v torek napolnili dvorane kranjske občinske skupščine. — Foto: F. Perdan
Kranjsko planinsko društvo proslavlja letos tudi 75. obletnico nadvse uspešnega delovanja. Začetek praznovanja je bil torkov občni zbor, do konca leta pa se bo zvrstilo še več prireditev. — Foto: F. Perdan
Pred dobrimi štirimi leti je Ekonomska fakulteta iz Ljubljane odprla pri Delavski univerzi v Kranju oddelek za izredni študij ekonomije — poslovna smer. V sredo pa so v hotelu Creina svečano podelili diplome prvim štirim študentkam. Izkoristili smo priložnost za kratek pogovor z njimi.
Sonja Jakopin (36 let), analitik v Tekstilindusu, doma je v Kranju:
Marinka Boltez (27 let), analitik p?i Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju, doma je iz Zg. Brnika: »Za izredni študij sem se odločila, ker nisem želela za vedno ostati nekje v sredini. Rada bi imela bolj samostojno delovno mesto in delo. Ta želja se mi je uresničila že med študijem,, le v drugi delovni organizaciji. Zato sem z izpiti in diplomo še bolj pohitela. Učila sem se lahko le ponoči. Podnevi in ob sobotah in nedeljah zato ni bilo ne časa, ne miru. Imam dva majhna otroka. Mlajši je leto in pol in je bila rojena v času
»Ze srednjo šolo sem naredila izredno in sem se na fakulteto vpisala že kot ,star študent'. Največ preglavic mi je delala statistika in politična ekonomija. Najteže pri izrednem študiju je, da vedno primanjkuje časa. Prav v času, ko sem najbolj intenzivno študirala, je sin končaval osnovno šolo in večkrat nisem vedela, ali naj njemu pomagam ali naj se sama učim. Oba sva uspešno zaključila in on se je že vpisal v srednjo šolo. Ce bom tudi jaz nadaljevala? Ko bova dobila večje stanovanje, bom najbrž poskusila. V eni sobi pa se oba ne moreva učiti.«
L. Bogataj
študija. Načrti? Poleg službe, se nameravam bolj posvetiti družini. Ko pa bosta otroka nekoliko zrasla, bom poskusila še na drugi stopnji.«