B DOLENJSKI LIST
GLASILO  SOCIALISTIČNE  ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   OKRAJA   NOVO MESTO
KAKO DELAJO STANOVANJSKE SKUPNOSTI V NAŠEM OKRAJU
Izmenjava bogatih izkušenj
V soboto dopoldne se je na sedežu okrajnega pdbora SZDL zbralo nad 20 predstavnikov iz 8 stanovanjskih skupnosti našega okraja. Njihovega posvetovanja so se udeležili tudi člani nekaterih občinskih odborov SZDL, okrajnega odbora SZDL, tov. Živa Beltram, članica komisije za družbeno upravljanje pri GO SZDL Slovenije, in tov. žigonova, članica uredništva novega lista OBČAN.
Tovariš Andrej Grča je kot predsednik ustrezne podkomisije v komisiji za družbeno upravljanje okrajnega odbora Socialistične zveze podal zgoščen uvod v posvetovanje. Predstavil je dosedanjo dejavnost večine stanovanjskih skupnosti v okraju, Podrobneje pa sta bili obde-lani skupnosti iz Vidma -Krškega In Kandije. Pokazalo se je, da so v tretjem letu poslovanja že dokaj razčiščena vprašanja o delovanju svetov stanovanjskih skupnosti, niedtem ko je bilo manj narejenega za poglabljanje stikov s prebivalci. V skupnosti so zanemarili zbiranje mnenj jn potreb občanov, morda pa bi se dalo kaj več krediti tudi za nove, privlačnejše oblike sodelovanja. će jim namreč le enkrat na leto poročamo o delu skupnosti prek zbora volivcev, je t° verjetno preslab stik.
Pinansiranje posameznih dejavnosti je v vseh občinah več ali manj izenačeno, dokaj različni pa so seveda zneski. Premalo je bilo investicij; od tod tudi revna oprema v skoraj vseh servisih. Vse službe 77 razen otroškega varstva — Pa že delajo na podlagi ekonomskih računov. Te službe torej ne dobivajo več dotacij, če izvzamemo deleže podjetij za obroke tople hrane.
O programih za 1962 so bila mnenja skoraj povsod enotna: programi so minimalni, njihova uresničitev pa je odvisna od raznih činite-Ijev. Najbolj nejasna postavka v njih so seveda spet sredstva, ki si jih doslej skoraj se nikjer niso v celoti zagotovili. — Sestav doslej zaposle-
o^ANJEVICA VABI — več cm "a 8. in 9. stra„i da. nasnje številke!
VREME
OD 1. DO 11. MARCA Nestalno vreme s pogostimi padavinami (sneg do ni-*in) in ohladitvami. Vmesna zboljšanja ne bodo trajala več kot dva dni.
nih delavcev v službah stanovanjskih skupnosti še kar ustreza, če izvzamemo primere, kjer še nimajo redno zaposlenih delavcev niti tajnikov.
Na posvetovanju so govorili tudi o delovanju hišnih svetov in vsklajevanju njihove dejavnosti s stanovanjskimi skupnostmi.1 Bistvenih pripomb pri tem ni bilo; bilo pa je ugotovljeno, da so skupnosti vendarle premalo naredile, da bi bile v skupnih nalogah bolj povezane tudi s hišnimi sveti.
Udeleženci so posvetovanje ocenili kot potrebno in koristno, saj se ves čas delovanja stanovanjskih skupnosti niso še nikoli sestali, da bi izmenjali dosedanje izkušnje. Kot koristno novost so ocenili ustanovitev komisij pri svetu, zbiranje krajevnega samoprispevka za določene namene, pomoč pri ustanavljanju posameznih dejavnosti
in posojila hišnih svetov za ureditev igrišč. Tako je n. pr. prispeval za obrat družbene prehrane v Krškem vsak zaposleni po 5.000 din. V Kan-diji hišni sveti dobro sodelujejo s skupnostjo.
Ne mimo ali brez krajevne organizacije SZDL! Storilnost
Za preteklo obdobje pa je značilna tudi odtrganost stanovanjskih skupnosti od krajevnih organizacij SZDL. Vse zadeve so doslej stanovanjske skupnosti reševale in razpravljale o njih predvsem z občinskimi odbori. Ob takem delu so se krajevne organizacije Socialistične zveze seveda uspavale, stik s članstvom pa je plahnel. Da to škoduje nadaljnjemu razvoju skupnosti in koristim občanov, so delavci v skupnostih že spoznali in to šibkost tudi že odpravljajo.
Tov. 2iva Beltram je v razpravi povedala med drugim, da so začele stanovanjske skupnosti reševati probleme, ki so v posameznih krajih. Oblike dela se porajajo iz problemov, so lahko različne, bistveno pa je, da delovni človek   pride   do potrebnih
uslug in pomoči. Premalo razprav o varstvenih ustanovah kaže na to, da smo tu premalo naredili, morda pa tudi sestav kadra za to področje ni ravno povsod najboljši. Za vse servise stanovanjskih skupnosti naj velja načelo poslovanja, kot ga poznajo gospodarske organizacije. Brez tega namreč ne moremo ugotavljati dobrih izkušenj samoupravljanja in gospodarjenja.
Novi prispevki za bolnišnici v Brežicah in Novem mestu
V zadnjem tednu so sKle-nili prispevati po 1 odstotek Jani neto izplačanih osebnih prejemkov svojih zaposlenih naslednji novi delovni kolektivi:
občina Metlika: Državno posestvo MESTNI LOG, Metlika; Lesno predelovalno podjetje v Metliki; Zdravstveni dom, Metlika; Lekarna, Metlika; živilsko podjetje, Metlika; Mesarija in klavnica Metlika; Kino Metlika; Pekarija Metlika; Kmetijska zadruga Metlika; Zavod za poklicno uspusab-ljanje invalidov, Metlika;
občina Videm - Krško: Splošna obrtna kovinarska zadruga Videm-Krško;
občina Novo mesto: ISKRA-Kranj, obrat Novo mesto; Trgovsko podjetje STANDARD, Novo mesto.
DELOVNI KOLEKTIVI:
da bi čimprej zagotovili potrebna sredstva za dograditev bolnišnic v Brežicah in Novem mestu, sprejmite u-strezne sklepe za finansiranje obeh bolnišnic! Obvestite o tem čimprej svoj občinski ljudski odbor, ki bo vaš sklep posredoval Skladu za izgradnjo bolnišnic v Brežicah in v Novem mestu! POMAGAJMO DOGRADITI OBE BOLNIŠNICI in podprimo nujen razvoj zdravstvene službe v našem okraju!
Prvi trakt nove bolnišnice v Novem mestu jc že pod streho
POLOVIC M ZA IZVOZ
NDVOLES bo letos povečal izvoz za 17 odst. in prodal na tujih tržiščih približno polovico svoje proizvodnje — Ugodne posledice: storilnost in kvaliteta izdelkov sta se povečali, proizvodni stroški
pa občutno zmanjšali!
Naša zunanjetrgovinska izmenjava v zadnjih letih neprestano narašča, lani pa se je navzlic temu naš izvoz nekoliko zmanjšal. Povsem razumljivo je, da moramo zato letos povečati napore, da bi izvozili kar največ. Brez dvoma bi lahko tudi proizvodnja podjetja iz našega okraja z malo večjim trudom prodala na inozemskih tržiščih več izdelkov kot doslej. K temu bi jih morala spodbujati večji zaslužek in stalnost cen na zunanjem tržišču, saj na teh dveh temeljih lahko vsak kolektiv gradi svojo dolgoročno razvojno politiko.
Tokrat smo obiskali NOVOLES, ki jc v letošnjem proizvodnem planu predvidel povečanje svojega izvoza za 17 odstotkov. V razgovoru je sodeloval šef prodajnega oddelka tov. Miha ŠUŠTAR.
— Kaj vas je napotilo k tako velikemu povečanju izvoza v letošnjem letu?
— Gotovo velja poudariti, da se je izvoz v naši državi lani zmanjšal in zato zahteva letos v tej smeri povečane napore kolektivov. Tudi naš kolektiv pri tem ni mogel stati ob strani. Razen tega ima lesna industrija v izvozu že precejšnjo tradicijo, hkrati pa ne gre zametavati ugodnih cen za naše izdelke na zunanjem tržišču. Vse to nas je napotilo k povečanju izvoza, ki je za nas še posebej zanimiv zato, ker bomo na ta način dosegli ugodnejše gospodarske uspehe.
1959 smo v Straži zgradili obrat vezanih plošč. Vanj sta kolektiv in družba vložila veliko sredstev. Obrat Je 1960 že začel z redno proizvodnjo. Ker je na našem tržišču dovolj vezanih ploSč, smo začeli takoj razmišljati o proizvodnji za izvoz. 2e v drugi polovici lanskega leta smo, seveda s poprejšnjimi obsežnimi pripravami v proizvodnji, uspeli prodati na zunanjem tržišču 430 kub. metrov vezanih plošč ali okoli 11 odstotkov celoletne proizvodnje. Glavni kupci so bili Italija,   Ciper, Abesinlja,
Vzhodna Nemčija in Švica. Skrbno smo prisluhnili željam prvih kupcev, letos pa imamo že podpisane pogod-
be za prodajo 1.100 kub. metrov vezanih plošč na teh tržiščih. To je zelo velik uspen. Posebno v Italiji so nase vezane plošče zelo iskan«.
— Kaj boste predvsem izvažali: polizdelke ali končne izdelke? Kakšno bo približno razmerje med obojim? — Razen vezanih plošč izvažamo še drobno pohištvo, ki ga proizvaja novomeški obrat. 99 odstotkov njegove proizvodnje prodamo v inozemstvu, največ na ameriškem tržišču. Vse, kar bomo
v tem obratu izdelali do konca novembra, je že proaano zunanjim kupcem. Izvažamo pa tudi svež in suh furnir iz obratov v Soteski in Straži in rezan les iglavcev in listavcev.
Izračunano v dinarski vrednosti, smo lani izvozili 42 odstotkov vse proizvodnje, letos pa se bo ta odnos lz-premenil tako, da bomo izvozili polovico proizvodnje, preostalo polovico pa prodali na domačem trgu. Dobra polovica vsega, kar izva-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kmetijci in gozdarji o planu
Upravni odbor KmetijsKO-gozdarske zbornice je v torek, 27. februarja, razpravljal o planu v kmetijstvu m gozdarstvu za leto 1962. Zaradi obsežnih nalog v zvezi z novim načinom gospodarjenja v gozdovih so ugotovili, da bodo morale gozdarske organizacije in občine z večjim zanimanjem urejati probleme na področju gozdarstva, da bo plan uresničen. Za plan v kmetijstvu so letos značilne obsežne investicije, namenjene bodisi dokončanju že pričetih ali pa izgradnji novih kmetijSKih objektov. Razen tega Domo morali letos odkupiti ali kakorkoli podružbiti nove, večje površine zasebnih zemljišč, v družbeni proizvodnji pa odločneje uveljavljati načela ekonomičnosti.
Take občne zbore si želimo!
Občni zbor sindikalne podružnice NOVOTEKS, ki je bil v nedeljo, 25. februarja dopoldne, je prikazal bogat obračun dela prizadevnega kolektiva. Duh notranje ubranosti, ki preveva kolektiv, je bilo čutiti v razpravi in v poročilih, saj so z resnim delom, decentralizacijo samoupravljanja in z dobrim gospodarjenjem dosegli lani res zavidljive uspehe. Prav laskava je bila pohvala podpredsednika Republiškega sveta sindikatov tov. Leopolda Kreseta, ki je kot gost v zaključni besedi dejal: »Čestitam vam, ker štejete med kolektive, ki so naredili velik napredek v proizvodnji in v razvoju delavskega samoupravljanja in ker ste hkrati uspešno reševali probleme, ki zadevajo življenje in delo v kolektivu!«
V poročilu in v razpravi so nanizali vrsto ugotovitev o delu sindikata pri razvijanju organov samoupravljanja, sprejemanju novega pravilnika, na športnem področju in v skrbi za člane kolektiva. Obratna
menza, obratna ambulanta, počitniški dom ob morju in 13 gostovanj Ljubljanskega mestnega gledališča so samo majhen del tega, kar je bilo kolektivu na ponudbo.
Povečana skrb za življenje kolektiva je razumljiva posledica večjih gospodarskih uspehov, ki jih je kolektiv dosegel lani. H. gospodarnejšemu poslovanju sta mnogo pripomogla decentralizacija delavskega samoupravljanja in novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. V slednjem so poleg plačil po količini uvedli tudi plačilo po kvaliteti izdelkov in po stroških, ki jih enote dosegajo v proizvodnji. Proizvodni plan za leto 1961 so na ta način izpolnili s 105,7 odst., planirane stroške pa dosegli samo s 95,2 odst. Kljub precejšnjemu porastu dohodka so povečali osebne dohodke do pametne mere ter raje izboljšali delitev med skladi in osebnimi dohodki (56,5 : 43,5 v korist skladov!). V razdobju november — december je bilo približno 83 odst. osebnih do-
hodkov izplačanih po cenikih del, 8 odst. po kvaliteti izdelkov in 9. ost. po prihrankih na račun stroškov.
Izkušnje iz sorazmerno kratkega razdobja v lanskem letu so v ekonomskih enotah že vzbudile živahno zanimanje za prenos novih pristojnosti na svete ekonomskih enot in njihove organe ter za tesnejše sodelovanje in izmenjavo izkušenj med enotami. Prav razveseljivi so predlogi enot za nakup novih strojev in za razne tehnične izboljšave, ki kažejo, da so se kolektivi ekonomskih enot v sorazmerno kratkem času razvili v dobre gospodarje.
Na občnem zboru je dokaj močno izzvenela upravičena zahteva kolektiva po decentralizaciji uvoza in izvoza, ki Novoteksu veže roke. Zahteva je razumljiva toliko bolj, ker je Novoteks že poiskal svoje notranje rezerve, njegov bodoči razvoj pa je zato v marsičem odvisen od uvoza surovin, ki je v sedanji obliki nesprejemljiv.
NAŠI DELOVNI KOLEKTIVI V BITKI ZA PLANE
POLOVICA
(Nadaljevanje s 1. strani)
žamo, bodo letos končni izdelki, ostalo pa polizdelki.
— Morda ne bo škodilo, če nam naštejete nekaj težav, ki jih pričakujete in če poveste največjo izmed njih?
— Najbrž bo največja težava letos (na žalost se z njo . srečujemo že vrsto let) preskrba naših obratov s surovinami, ki jih kupujemo na domačem trgu (hlodovina, deloma rezan les in frize za parkete). Precej težav pa je bilo vedno — in vse kaže, da bo tudi letos tako — pri nakupu potrošnega materiala za novomeški obrat (razni kovinski deli za montažo, karton za embalažo, laki in barve, lepila). Proti težavam te vrste je kolektiv neredko brez moči, ker smo pri nakupu odvisni od domačega trga, ki je še precej neurejen.
— Ali so bile za preusmeritev proizvodnje za izvoz potrebne kakšne posebne organizacijske priprave in ukrepi? Ali lahko nekaj takšnih ukrepov naštejete?
— Priprave na preusmeritev proizvodnje v izvoz so dolgoročne, uspeha ni mogoče doseči preko noči. Najosnovnejše, kar smo morali doseči, je bila kvaliteta izdelkov, saj je ta, posebno na zunanjem trgu, edino jamstvo za prodajo! V ekonomskih enotah so po naših obratih lani premleli in rešili stotine problemov glede izvrženega blaga v proizvodnji, kvalitete izdelkov, cko-nomičnosti proizvodnje, storilnosti in podobnega. Velika preizkušnja, ki smo jo dokaj dobro prestali, pa je bila preusmeritev proizvodnje novomeškega obrata Iz galanterije (ta je bila neekonomična) v drobno pohištvo. Ukrepov, ki jih je kolektiv storil, je bila cela vrsta. Največ je
bilo takšnih, ki so neposredno potipali žep; po domaČe lahko rečemo: za dobro blago več plače! Novomeški obrat je lani na ta način povečal proizvodnjo za 20 odstotkov, čeprav je ostala zmogljivost strojev nespremenjena, število zaposlenih pa so zniaMjšali za 13 odstotkov. To so dosegli samo s povečevanjem kvalitete izdelkov, z boljšo organizacijo dela in gospodarnejšo uporabo surovin ter zmanjšanjem stroškov.
Ce skušamo iz tega potegniti pameten zaključek, do takšen: to, kar smo dosegli mi, lahko z enakim truaorn doseže vsak kolektivi Zakaj? Cene na zunanjem tržišču so stalne. Podjetje, ki izvaža, je torej lahko konuu-renčno samo, če proizvotmjo izboljšuje, če povečuje storilnost dela in kvaliteto izdelkov. Špekulacije na raCun poviševanja cen se ne obnesejo. Solidno, gospodarno proizvodnjo, kot jo zatiteva zunanji trg, pa bo prej ali slej zahteval tudi domači trg, zato je najboljše, kar moremo storiti: čimprej pričeti tako! Xi-
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Za odnose med Vzhodom in Zahodom je v zadnjem času značilna umirjenost. Ni večjih pretresov, čeprav temperatura okrog Berlina ni nikoli padla pod normalo. Nasprotno, doživeli smo več potez in prizadevanj z obeh strani, ki naj bi zboljšala vzdušje in utrla pot resnim pogajanjem v prihodnosti.
Sestanki ameriškega veleposlanika ZDA Thompsona z Gromikom v Moskvi, obisk urednika »Izvestij« in zeta premiera Hrušeeva, Adžubeja, pri Kennedvju, čestitke Hruščeva ob uspešnem poletu ameriškega astronavta Glenna okrog sveta, novi so-vjetsko-ameriški razgovori o kulturnem sodelovanju in podobni dogodki — vse to je učinkovalo nekoliko uspavajoče in pomirjevalno na svetovno javnost.
Toda osnovna nesoglasja so ostala. Bolj kot kdajkoli je ostalo nerešeno vprašanje prepovedi atomskih poskusov in vprašanje razorožitve, berlinsko in nemško vprašanje itd. In ker ta vprašanja niso rešena — še načeta niso bila — je položaj prav tako resen in nsvaren, kot je bil. Vzemimo samo atomske poskuse. Če se ne zgodi res nekaj nepričakovanega in nenadnega, bodo ZDA z Veliko Britanijo vred obnovile atomske poskuse v ozračju. Seveda se pri tem Zahod izgovarja na lanske sovjetske atomske poskuse in predsednik Kennedv v najnovejšem odgovoru Hruščevu, v katerem je izrazil upanje, da bo le prišlo do sestanka šefov vlad in držav pred prvim junijem, je uporabil ta argument.
Kar zadeva izmenjavo poslanic med Hruščevom in Kennedvjem in Macmillanom, kaže trenutno, da se štirinajstega marca letos ne bodo sestali »najvišji«, ampak kvečjemu zunanji ministri velesil. Toda Zahod pušča odprta vrata za poznejši sestanek »najvišjih«.
Na precejšnjo jezo ZDA in Velike Britanije se je v to izmenjavo po-
nem kraju izjavil: »Mogoče bo v prihodnjih dneh konec boleče preizkušnje.«
Toda v ostrem nasprotju s splošnim olajšanjem in optimizmom je položaj v sami Alžiriji, predvsem v glavnih mestih, kjer je teroristična organizacija francoskih skrajnežev OAS tako zaostrila položaj, da vlada popolna zmeda. Očitno se je te
Pred obdobjem pogajanj
slanic »vmešal« predsednik francoske republike de Gaulle, ki je poslal Hruščevu samostojno poslanico, v kateri je predlagal sestanek najvišjih državnikov. Obravnavali naj bi atomske poskuse in njihovo prepoved ob istočasnem uničenju zalog atomskega orožja. Dejansko je de Gaulle ravnal na svojo roko mimo pobude drugih dveh in je tako pravzaprav samo zapletel položaj.
Kakor smo poročali, je bil med francosko in alžirsko vlado dosežen sporazum o prekinitvi sovražnosti v Alžiriji. Vsak hip pričakujejo uradno sporočilo. Novice, ki prihajajo iz Tripolisa v Libiji, kjer je zasedal nacinalni svet alžirske revolucije, iz Tunisa in Pariza, so v glavnem spodbudne in optimistične. V zraku je čutiti olajšanje, da je naposled pred durmi konec krvave vojne v Alžiriji, ki traja že več kot sedem let. Med drugimi je izrazil to olajšanje tudi francoski predsednik de Gaulle, ki je v svojem rojst-
organizacije v pričakovanju uradnega sporočila o premirju v Alžiriji polotil tolikšen bes, da ubija in mesari med prebivalstvom. Vsak dan padajo nedolžne žrtve in ob apatičnem stališču francoske armade se teroristi nemoteno vozijo po ulicah, nemoteno streljajo na mimoidoče, vdirajo v arabske četrti, podtikajo bombe v arabskih hišah, da se te rušijo na cele družine, »kradejo« orožje in strelivo iz vojaških skladišč in tako dalje.
Vendar je opaziti pri armadi znamenja naveličanosti z OAS. Vse kaže, da se bes OAS izčrpava v blodnem, lastnem krogu. Ta bes je podoben mesarjenju tigra, ki uničuje vse okrog sebe, a se vendar zaveda, da se bo kmalu znašel v rešetki. Toda kljub temu ne gre podcenjevati OAS. Ta bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi izzvala nerede pri prenosu oblasti v Alžiriji. Kolesa zgodovine ne bo mogla zavreti, pač pa bo dosegla, da bo to kolo strlo še marsikatero nedolžno žrtev.
Trgovina res samo 11 odstotkov?
Po predlogih trgovskih podjetij naj bi se plan prometa v letu 1962 povečal le za 11 odstotkov. Po resnejši analizi ugotavljamo, aa ga je mogoče brez večjega truda povečati vsaj za 16 odstotkov, saj bo vzporecurj s porastom osebnih dohoaKov in z delnim povečanjem Števila zaposlenih porasla tudi kupna moč. Videti je. da trgovska podjetja namerno znižujejo svoje plane, ker so v trgovini osebni dohodki še vedno odvisni od preseganja planiranega prometa. Mlzki plani v trgovini so nerazumljivi toliko bolj, kar je v naši trgovski mreži še vedno slaba izbira blaga za oseDno
potrošnjo in ker se še veano vsako leto približno 2u odstotkov naših kupnih tondov prav zato odlije na druga področja. Težnje po zmanjševanju planov prav gotovo niso v skladu s splošnimi napori delovnih lju iiašega področ.V-., ki žele hitrejši gospodarski razvoj.
Seja o zaključnem mračunu
26. februarja je bila seja centralnega delavskega sveta Tovarne celuloze in papirja. Na seji so razpravljali o zaključnem računu podjetja za poslovno leto 1961 in ga z nekaterimi pripombami tudi sprejeli.
S servisnimi delavnicami proti šušmarstvu
Kolektiv obrtne delavnice Čevljarstvo .Šentjernej se že skomj od svojega začetka ukvarja s problemi notranjih odnosov. Ti odnosi, ki so bili precej zaostreni med vodstvom delavnice in delovnim kolektivom so v veliki meri vplivali na gospodarsko in finančno pca'ovanje delavnice. Inšpekcijski organi občinskega ljudskega odbora so s pregledom pcslovr-nja delavnice stanje tudi po'rdili. Kolektiv se je zaradu tega znašel v takem položaju, da ne more redno plačevati  stalnih prispev-
kov družbeni skupnosti. De!avci morajo biti doma ns brezplačnem dopustu itd. Zaradi takega stanja lahko pričakujemo, da bo delavnica prišla v likvićr-
Cijo. .
Pristojni organi bodo morali misliti, dia bo v Šentjerneju- čimprej začela obratovat' ne samo čevljarska servisna delavnica, irrnpak tudi druge, ki so kraju in okolici nujno potrebne. Z ustanovitvijo takih delavnic lahko upravičeno upamo, da bomo tako šušmavstvp zatrli.       . „ .
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
V ponedeljek je bil v Ljubljani občni zbor Glavne zadružne zveze, ki sta se" ga poleg številnih delegatov in gostov udeležila tudi Vida Tomšič, predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije, in Viktor Avbelj, podpredsednik Izvršnega sveta LS Ljudske republike Slovenije. Obravnaval je nadaljnjo vlogo zadružništva v razvoju kmetijske proizvodnje -in socialističnih odnosov. V razpravi je sodeloval tudi tovariš Avbelj. V uvodu je poudaril, da se morajo urejanju problemov v kmetijstvu posvetiti vsi činitelji, ki imajo kakršenkoli stik s problemi vasi. Opozoril je na uspehe v družbenem sektorju kmetijstva, ki ima majhen odstotek zemljišč, ima pa pomemben delež v proizvodnji in na trgu.
Tovariš Avbelj je nato dejal, da v kmetijstvu včasih enostransko poudarjajo in se bojujejo le za proizvodne odnose, včasih pa samo za proizvodne rezultate. Navedel je primer iz gozdarstva. Ko so kmetijske organizacije ugotavljale, kdo je bolj socialističen, so se porajale slabosti pri izvajanju zakona o gozdovih. Lastniki gozdov so se vključili v trgovino z žaganim lesom. Obratovanje žag venecijank se je povečalo. Zasebnik je ustvarjal dobiček, kmetijski politiki pa se je delala škoda.
Neupoštevanje enotnih naporov za proizvodnjo in utrjevanje socialističnih odnosov se je pokazalo tudi v popularizaciji dela na domu, ko naj bi kmet dobil vse tiste pravice, ki jih ima delavec v industriji, hkrati pa bi mu pustili vse pravice, ki jih ima kot kmet. Sklicevanje na republiški zakon o delu na domu tu ni bilo upravičeno. Za sodelovanje z zasebnimi kmeti imamo proizvodno sodelovanje, ki omogoča, da vsak dobi toliko, kolikor je prispeval. Akcija o delu na domu kmetov pa pomeni izgubljanje jasne perspektive, kaj želimo na vasi doseči. Več skrbi je treba posvečati kooperaciji, kajti ta pomeni eno izmed poti v socializem.
Nadaljnja slabost kmetijskih organizacij je v ugibanju, kaj je naprednejše: kmetijsko posestvo ali zadruga. Ni nemogoče, da bi na istem območju delala zadruga z ekonomijo in družbeno posestvo. Obe imata isto pot in za obe je dovolj prostora, saj zajema družbeni sektor še zelo majhen odstotek zemljišč.
■ Strokovnjaki menijo, da so ugodni pogoji za letošnjo letino. Predvidevajo, da bo-
ZA ZADRUGO IN DRUŽBENO POSESTVO JE DOVOLJ PROSTORA
mo letos pridelali 7 milijonov ton koruze in 3 milijone ton sladkorne pese. Po uspešni jesenski setvi pšenice je moč pričakovati tudi zadovoljiv pridelek belega žita. Do začetka setve bo kmetijstvo dobilo 2000 novih traktorjev, tako da jih bodo imele kmetijske organizacije 37.000. Predviden je tudi uvoz kakih 50.000 ton umetnih gnojih.
E8 Lani smo zgradili in rekonstruirali v naši državi približno 1000 km cest, za kar smo porabili kakih 45 milijard din. S tem se je naše omrežje sodobnih cest povečalo na 7700 km. Leta 1965 bo že 10.500 km sodobnih cest. Predor na mejnem prehedu Ljubelj med Jugoslavijo in Avstrijo, dolg 1600 in širok 12 m, bo dograjen do konca letošnjega leta.
H V številnih državah po svetu je izbruhnila epidemija gripe. Pri nas so doslej registrirali epidemijo gripe v valjevskem okraju in v Skopju, kjer je obolelo za gripo okrog
10.000 ljudi. V Sloveniji ni pojayov gripe v obsegu epidemije.
JU Jugoslovanska industrija se pripravlja na gradnjo prve jedrske elektrarne, ki bo imela 60.000 do 75.000 kilovatov. Naša podjetja že lahko izdelujejo precej opreme, ki je potrebna za gradnjo jedrske električne centrale.
B Na seji Izvršnega sveta LS LRS so sprejeli predloga zakonov o Višji upravni šoli v Ljubljani in Višji ekonomski komercialni šoli v Mariboru. Oba zakonska predloga bo IS predložil v obravnavo Ljudski skupščini. Izvršni svet je obširno razpravljal tudi o politiki razpolaganja s sredstvi posameznih republiških skladov.
gg V Zagrebu je bil pripravljalni sestanek za konferenco v Akri, ki bo v glavnem mestu Gane letos v maju z geslom »Svet brez bombe«. Pripravljalnega sestanka so se udeležili predstavniki iz 20 dežel Azije, Afrike, Amerike in Evrope. Naloga sestanka je bila, da bi določil platformo za razpravo na konferenci v Akri o problemih svetovnega miru in atomske razorožitve.
23 Predstavniki obrtno-komunalnih zbornic iz 30 večjih mest Jugoslavije so na posvetovanju v Zagrebu naglasili, da je treba zagotoviti storitveni obrti hitrejši razvoj. Da storitvena obrt ne bi več slonela na cehovskih temeljili, so predlagali, da bi na ekonomskih načelih ustanavljali večja obrtna središča, ki bi imela svoje obrate in izpostave tudi v najožjih stanovanjskih četrtih.
■ Na plenarnem sestanku sveta industrije gradbenega materiala v Beogradu so ugotovili, da mora biti modernizacija proizvodnje in povečanja izbire gradbenega materiala v prihodnosti najvažnejša naloga vseh proizvajalcev te industrije. Poudarili so, da je treba znižati proizvodne stroške, ki so zdaj previsoki.
a Po poročilih, ki so prispela v New Delhi, vodi na indijskih volitvah z absolutno večino Kongresna stranka v desetih zveznih državah. Izjema je država Pendžab, kjer jc Kongresna strroka doslej izgubila dvajset sedežev v parlamentu.
o Vodja britanske laburistične stranke Gaitskell je po vrnitvi iz ZDA izjavil, da se predsednik Kennedv obotavlja obnoviti atomske poskuse v ozračju. Kennedyju bi bilo ljubše, če bi lahko dosegli sporazum z ZSSR o tem vprašanju.
0 Ob nedavnih dogodkih na Kubi napovedujejo opazovalci mofnost, da bodo nekateri u-glcdni voditelji KP prišli v vla- . do premiera Fidela Castra, čeprav so še pred letom dni prvaki KP odklanjali tako možnost in izjavljali, da ne pretendirajo na položaje v vladi. Za predsednika ključnega Inštituta za agrarno reformo je bil zdaj imenovan komunist Carlos Rafael Rodriguez namesto samega Fiđela Castra. To napoveduje kolektivno vodstvo v kubanski vladi.
a Skupina mladih turških oficirjev je skušala izvesti državni udar. Vojska je kmalu zatrla ta poskus. Uporniki menijo, da Inonujcva koalicijska vlada ni sposobna uresničiti obljubljenih reform.
o Zahodnonemški Bundestag je sprejel dopolnilo k zakonu o vojaški službi, s katerim je služba v zahodnonemški vojski podaljšana od 12 na 18 mesecev.
S V Sovjetski .zvezi so ukinili Stalinove nagrade. Diplomo in naziv nagrajenca s Stalinovo nagrado so zamenjali z diplomo in nazivom nagrajenca z državno nagrado ZSSR.
■ Teoretična revija CK PK Bolgarije »Novo vreme« kritizira dogmatlzcm, »kult osebnosti«, ter pojav in posledice tega kulta v Bolgariji. Revija ponovno ostro napada Vika Cer-venkova, nekdanjega člana po-litbii-oja in podpredsednika bolgarske vlade.
A Iz- zapora Barberousse v Alžiriji je pobegnilo 26 Alžir-cev. Dvajset se jih je priključilo enotam alžirske osvobodilne vojske, medtem ko so šest Alžirccv ujele fracoske enote. Tri izmed njih so takoj ustrelili.
Posvetovanje kluba odbornikov
Prihodnji četrtek, 8. marca 1962, bo v Sindikalnem domu v Novem mestu posvetovanje Kluba odbornikov Obl.O. Obravnavali bodo gradivo za zbore volivcev.
0j&
KREMEN: letos 90 tisoč ton peska!
KREMENOV proizvodni plan za 1962 jo lop dokaz koliko zmore koloktiv. ki se no boji
težav in napredka
g    Poiščlmo rezerve za pomoč Ljudski tehniki!
Kolektiv Rudnikov nekovinskih rudnin »KREMEN« Novo mesto bo v letu 1962:
■ za   16,2 odstotka povečal proizvodnjo,
■ za 6,3 odstotka povečal izvoz,
■ za 20 odstotkov povečal storilnost.
V peskokopih, ki so raztreseni malone po vsem okraju, bodo letos nakopali 140 tisoč ton kremenčevih peskov raznih vrst. Iz te količine bodo lato, ko bodo nakopani pesek izprali in s pomočjo priprav razvrstili po namenu, za katerega je uporaben, dobili 90 tisoč ton čistega kremenčevega peska, sposobnega za prodajo. 90 tisoč ton Pa je planska obveza, ki jo te letos sprejel kolektiv. Puhajoče lokomotive bodo odpeljale
vagone, natovorjene s peskom v livarne, steklar-ne, v keramično industrijo, v industrijo gradbenega materiala, kjer ga uporabljajo kot primes v proizvodnji sa-tonitnih strešnikov, in v razne druge obrate, kjer ga bodo uporabili kot pripomoček za brušenje in liltracijo.
pri »KREMENU« izdelujete tudi nezgorljive mase m malterje za potrebe livarske industrije. Ne smemo pozabiti na obrat v Mokrem polju, kjer naredijo v koopera-Pjji s tovarno Zlatorog iz Maribora 50 ton pralnega Praška DIK.
Razvoj zahteva Povečanje proizvodnje
Lani so prodali 76.229 ton kremenčevih peskov, letos Pa so se odločili poslati na tržišče 90 tisoč ton. Kolektiv bo torej letos naredil za f6-3 odstotkov več kot lani m bo brez dvoma moraj vložiti v proizvodnjo več napojev. Trezen gospodarski premislek je bil vzrok, da so se počili tako.
Tržišče zahteva vedno več kvalitetnih peskov, sposobnih 7*  takojšnjo uporabo. Naši Kremenčevi reski pa bi bili "Porabni tudi kot surovina steklarsko  industrijo, ki Proizvaja boljše vrste stekla .       izdelavo belega porce-ana-   vendar   bi morali iz J'b   prej   izločiti nekatere ^ninske   primesi.   To je mogoče samo s flotacijo. po-ebnim postopkom izpiranja.
Kremenu se dobro zavedajo, da jim DO šele potem P°t na tržišče res široko od-Prfca in da bodo šele potem, ko bodo pričeli s Dotacijo svojih peskov, dosegli osne-vo za večji razvoj. Flotacij-ske naprave pa so gospodarno izkoriščene šele pri dnevni proizvodnji 100 ton peskov. Eiio je torej treba povečati plan proizvodnje in Pričeti s flotacijo. Ker so »meli že doslej večkrat težave zaradi premajhnih skla-msč za očiščeni pesek, bodo letos po vseh obratih povedu tudi skladiščne naprave,
Šč i? da bodo lahko vskladi-'U večdnevno proizvodnjo. st Vare na prevoznih sred-karv in morebitno pomanj-na-.Je   vagonov bodo na ta
J"1 Premostili mnogo laže h°t QOsle.
j^stopek notacije »KRE-Uv„. v naši državi prvi n ,Ja- Ker so nekateri deli lz w?jskih naprav izdelani zar, ' hitro obrabljajo, so ^Prosili za pomoč Metalurgi inštitut.
p a trgu je vedno večje sk Prasevanje po suhem pe-*u> ki je naprodaj v 50-kilo-eramskih vrečah. Takšen pe-v »® posebej zaželen za iz-str-i m za steklarsko indu-dal-' LBni te Kremen pro-s« ze približno 10 odstotkov s,?Je Proizvodnje peska, po usenf-ca in v vrečah. Zmog-
ljivosti sušilnih naprav so zaenkrat še sorazmerno majhne, vendar vneto iščejo čimbolj ekonomičen način sušenja. Najbrž se bodo odločili za sušenje z mazutom v rotacijskih bobnih.
Povečali so izvoz -za devize gre
V letu 1960 je KREMEN izvozil 5.585 ton kremenčevih peskov, lani pa so izvozili 8.321 ton quarcita v Zahodno Nemčijo, 783 ton quarcita v Avstrijo in v Italijo 37 ton kremenčevih peskov. Po letošnjem proizvodnem planu bodo izvozili okoli 10 tisoč ton kremenčevih peskov, vendar vse kaže, da bodo lahko, če jim bo uspelo dobiti resnejše kupce na zunanjem tržišču, izvozili 15 tisoč ton! 2e zdaj pripravljajo proizvodnjo za to veliko nalogo, ki jo bodo brez dvoma uresničili. V inozemstvu želijo najti odjemalce, ki bi bili pripravljeni kupovati njihov pesek dlje časa. Takšna rešitev bi bila toliko ugodnejša, ker bi potem laže usmerjali proizvodnjo in vlagali vanjo sredstva. In prav zato so se odločili povečati proizvodnjo, namenjeno izvozu.
Umnejše gospodarstvo -večja storilnost
Precej preglavic je imel kolektiv v proizvodnji zaractl prevozov, ker so peskoicopl oddaljeni od železniških postaj in pa zato, ker na vsakem peskokopu ni mogoče zgraditi pralnice. Nekaj vzrokov je v tem, ker ni povsod dovolj vode za izpiranje, nekaj pa tudi v tem, ker je v pralnico treba vložiti precej sredstev. Preden lahko tovornjak odpelje pesek iz pesKO-kopa, je treba pesek nanj naložiti. Ročno nakladanje z lopatami je precej drago. Zato so se lani odločili v največjem peskokopu na Ravnah za mehanizirano nakladanje. Kupili so avtoba-ger, ki opravi delo mnogo hitreje in ceneje. Tudi sicer so v vseh obratih preudarili vse možnosti za gospodarnejše poslovanje. Lani je bil povprečen izkop na Ciana kolektiva nekaj več kot 1 kubični meter peska, letos pa povprečno 1,25 kub. metra. Z boljšo organizacijo dela, s pomočjo mehanizacije ln z racionalizacijo poslovanja bodo kljub enakemu številu
zaposlenih proizvodnjo povečali. To pomeni, da bo storilnost letos porasla za približno 20 odstotkov.
Kot dobri gospodarji ne bodo vsega, kar bodo letos ustvarili z večjo pridnostjo, razdelili na osebne dohodke. Vsa leta doslej so delili dohodek v razmerju 90 : 10 v korist osebnih dohodkov. V novem pravilniku so se odločili za delitev 72 : 28. K bodo bolje gospodarili in hkrati več naredili, ne bodo njihovi osebni dohodki nič manjši, ampak kvečjemu večji.
Tudi letos obsežne raziskave
V našem okraju je za več milijonov ton kremenčevih peskov. To so pokazale geološke raziskave, opravljene v preteklih letih. Kremenčevi peski so po sestavu zelo raznoliki, enako raznolika pa je njihova Uporabnost. Kolektiv
KREMENA se zato ne more zadovoljiti zgolj z ugotovitvijo, da je peska dovolj. Letos bodo pričeli z obsežnejšimi geološkimi raziskavami in skušali ugotoviti, kakšne vrste peskov so pod zemeljsko površino tam, kjer so geologi že doslej opravili po-izkusne vrtine. Ker je viasti, da bodo načrti c steklarni kmalu dozoreli, bo treba razen kremenčevih peskov poiskati tudi dovolj apnencev in dolomitov, ki so polreoni za proizvodnjo stekla. Prav zato pripravljajo razisKave tudi v tej smeri.
Trezen gospodarski premislek, želja po napredku, dolgoročni načrti in zdrav ter napreden gospodarski čut so osnova za optimizem, s katerim je kolektiv zastavil svoj letošnji gospodarski plan. Vse to pa je hkrati najboljši porok, da bodo veliko plansko obveznost tudi uresničili. M. J.
Tehnika vse bolj trka na vrata vsakega proizvajalca in državljana. Ljudska tehnika kot organizacija pa vedno bolj skrbi za to, da jo spoznamo in znamo uporabiti njene dosežke. Spoznavanje tehnike nikakor ni lahka stvar. Ljudska tehnika je z namenom, da bi se tehnična dejavnost še bolj učvrstila, organizirala vrsto seminarjev za prosvetne delavce in vodje pionirskih tehničnih krožkov. Na ta način je dobilo osnovno znanje nad 200 ljudi. Nekateri so svoje znanje potem posredovali učencem v osnovnih šolah, drugi pa so se odselili drugam.
Kljub nekaj strokovnjakom, ki so se lotili vzgoje mladine v šolah, pouk te vrste še ni zadovoljiv. Manjka pripomočkov. To je pokazala tudi anketa, če pa hočemo doseči napredek oziroma če se hočemo približati stopnji, ki jo je tehnična dejavnost dosegla v drugih okrajih, bo treba vprašanje drugače reševati. Predvsem bi bila potrebna pomoč oblasti.
Načrtna vzgoja učencev bi zahtevala podrobno poznavanje delovnega procesa v tovarnah. Otroci sedmega in osmega razreda osemletke naj bi obiskovali podjetja, spoznavali delovni proces, okolje in podobno, ker bi se tako laže odločili :a poklic. V drugih okrajih je to že v navadi. Podjetja tudi pomagajo šolam. Dajejo jim sredstva in nudijo drugačne oblike pomoči.
V našem okraju je navada, da podjetja pomagajo skoraj izključno ob novoletni jelki. Podarjajo tehnične delavnice in navezujejo stike s šolami. To so že storila podjetja Novoteks, Novoles, Krka. Gotovo je prav, če se taka pomoč nudi, saj so to dejansko investicije v tehnično izobraževanje mladine — bodočih strokovnjakov. S tega mesta bi pozvali tudi ostala podjetja, naj odrinejo določeno vsoto za tehnično dejavnost v šolah. Strokovnjaka namreč ne dobimo čez noč in zakaj ne bi na to že zdaj mislili? Zakaj ne bi bodočih strokovnjakov začeli pripravljati že v osnovnih šolah? Marijan Tratar
Upravljanje je prevzel DS
Vseh devetindvajset izvoljenih članov delavskega sveta Cestnega podjetja Novo mesto se je udeležilo prve soje 23. februarja. Prvi seji so razen lega prisostvovali kot gostje tudi predstavniki okrajnega odbora SZDL. OLO. skupnosti cestnih podjetij Slovenije in drugi.
Za   prvega predsednika
Občina soustanoviteljica časopisa »OBČAN«
Na pobudo glavnega odbora SZDL Slovenije je ustanovljena pogodbena skupnost za izdajo novega časopisa »Občan«. Časopis Občan bo bralcem posredoval misli, predloge in nasvete, ki bodo v pomoč in napotilo pri delu srajevne samouprave, stanovanjskih skupnosti in družbenega upravljanja v komuni. Občinski ljudski odbor Vi-iem-Krško je z ustanovnim prispevkom 100.000 dinarjev postal soustanovitelj časopisa »Občan«.
njihovega DS so izvolili soglasno Jožeta Ku-lcvca. za njegovega namestnika pa Valentina Ogrina. Tajniške posle so poverili Stanetu licu. Takoj za tem so izvolili šest članov v upravni cdbor. ter tri namestnike. Sprejeli so osnutek pravilnika, ki ga bo po razpravi v kolektivu s.prejel dokončno delavski svet na enem prihodnjih zasedanj.
Direktor podjetja tovariš Gorenc je seznanil delavski svet z gospodarskim stanjem podjetja in neposred-nrjinij nalegami. Podjeije ima obsežne naloge, med poglavitne sodi vzdrževanje in rekonstrukcija eest prvega, drugega in tretjega reda. Izvajanje teh nalog je odvisno od višine sredstev, ki jih bedo dali v ta namen republika okraj in občine. Program dela pod-
jetja je obsežen, kar je razumljivo z ozirom na slabo stanje cest na tem področju. Koliko tega programa bo mogče uresničiti letos ali prihodnja leta pa je odvisno od denarja, ki bo na razpolago. Sodijo, da je 663-čknski kolektiv sposoben v enem letu opraviti del za več kot milijardo dinarjev. Razen nujnih vzdrževalnih del imajo zaenkrat le nekaj sredstev za nadaljevanje rekonstrukcije ceste Novo mesto-Metli-ka. za asfaltiranje priključka na avtomobilsko cesto pri Karteljevem in še nekatera druga manjša dela.
Prva seja delavskega sveta tega kolektiva, ki dose-da ni imel izvoljenih samoupravnih organov, je pokazala, da se člani DS polno zavedajo odgovornosti, ki so jo prevzeli hkrati s pravicami.
5, 11 in 20-odstotno povečanje v gostinstvu
Pri izdelavi planov za letošnje leto je med gostinskimi podjetji še vedno čutiti nerazumljivo težnjo po Cim nižjih planih. Tudi tu so posredi osebni dohodki vezani na prekoračitev plana. Gostinska podjetja so predlagala 5-odstotno povečanje prometa v primeri z lansKim letom, preko občin so nato le povečala svoje plane za 11 odstotkov, brez večjin težav pa bi jih lahko povečali za 20 odstotkov. Samo ioni je na primer gostinstvo povečalo svoj promet v primerjavi z letom 1960 za 25 odstotkov! Ker so se povečala sredstva v obtoku, zaradi novth gostinskih zmogljlvo-t sti in pa ker smo doslej vložili že precej sredstev v turizem, ki bo povečal aelež gostinstva,    je 20-odstomjbt
Razveselite znance in
svojce v tujini z DOLENJSKIM LISTOM!
Prehitra vožnja je postavila Staneta Kranjca in njegov avtomobil pri Kronovem na glavo. Tudi tebe so že videli, kako si divjal po cestah... Mar meniš, da je nemogoče, da se kaj takega — morda s hujšimi posledicami — ne bi zgodilo tudi tebi?
Tr,r!!^;M.=;:::=>H.:'.!:!r
Podpisani izjavljam ...
Naneslo je da je imel tovariš Neimenovani skoraj vse pogoje za upokojitev. Zbral je listine in povedal v podjetju, naj bodo pripravljeni, da ga bodo črtali iz seznama rednih delavcev. Poslej da bo živel v miru in se preživljal na svoji zemlji.
Ko je s kupom papirjev prisopihal k pristojnemu organu, je bilo prvo vprašanje: »Kje imate papirje oz. dokazilo vaše organizacije ZB, da ste res upravičeni do ugodnosti?«
Tovariš Neimenovani se ni zmedel, ampak je z nasmeškom zamahnil z roko, češ: »Formalnost, samo formalnost! To takoj dobim«. »Prav,« je dejal pristojni organ, »počakali bomo, da uredite tudi to formalnost. Potem se do konca pogovorimo.«
In tovariš Neimenovani se je strinjal s pristojnim organom in takoj hitel urejevati formalnost.
Obiskal je znanca iz oddaljene vasi. »Podpisal mi boš izjavo, da sem od 1942 dalje delal za NOB.« Potem je obiskal še dva znanca iz drugih dveh oddaljenih krajev. Tudi ta dva sta potrdila, da je bil tovariš Neimenovani ves čas pristaš NOB.
Te dokaze je potem predložil komisiji pri občinskem odboru ZB, da jih pregleda in napiše svoje mnenje. Stvar bi bila urejena, ko si ne bi med tem oglasila druga priča, ki je vedela več povedati o preteklosti prosilca. In formalnost se je zavlekla.
»Res je, da je tovariš Neimenovani začel delati za NOB 1942. leta, toda to je trajalo le do italijanske kapitulacije, že novembra 1943 je oblekel belogardistično uniformo. Več ljudi iz vasi S. lahko pove, kako je strašil in omalovaževal domačine. Zato se čudimo resničnim prvoborcem, da so mo-
gli potrditi preteklost Neimenovanega, kot jo je sam prikazal« Tako se je bralo v nasprotnem dokazu.
Ko je resničnost izjav in podatkov preverila tudi krajevna organizacija ZB, je bila formalnost Neimenovanega zapečatena. Postopek za pokojnino in druge ugodnosti, ki jih imajo borci in aktivisti, je bil ustavljen. Splošna ugotovitev pa je bila, da tovariš Neimenovani niti član organizacije ZB ne bi smel biti, ker nima za to moralnih pogojev.
xxx
To je samo drobec, delček stekla, v katerem se zrcalijo nepravilnosti. Koliko neimenovanih ljudi bi še hotelo imeti ugodnosti, kot jih imajo prvoborci in borci! Ta zadeva je vsekakor vabljiva, zato hočejo svoj delež, ki ga pa v nobenem primeru niso zaslužili! Revolucija je kalila naše ljudi z njihovo lastno krvjo, zato ni prav, da »gledamo skozi prste«.
Se vedno prihajajo prošnje in podpisi prič, ki se začenjajo: »Podpisani izjavljam, da...« Podpisane so osebe, ki jamčijo zo pravilno ponašanje prosilcev, čeprav se velikokrat izkaže, da o njihovem delovanju med NOB ne vedo veliko ali pa sploh nič. Podpisani so borci in prvoborci...
Komisije pri občinskem in okrajnem odboru ZB tudi v prihodnje dvomljivih izjav ne bodo upoštevale! Veljavna bo samo taka izjava, ki bo govorila podrobno o delovanju prosilca med NOB, oziroma, ki bo označena z datumom »od—do« in sebo ujemala z resničnimi podatki. Podpisnike lažnih izjav bo komisija predala sodniku za prekrške, težje primere pa bo predlagala v kazenski postopek, če se bodo lažne izjave kopičile, pa bo za imena podpisnikov zvedela javnost.
PRAVILNIK PRIPOVEDUJE
Kako razvijajo pri Splošnem gradbenem podjetju PIONIR v Novem mestu nagrajevanje po delu in kako so nastali njihovi pravilniki — Kolektiv 1500 ljudi pred startom v novo
gradbeno sezono
Vemo za zelo dober način odpravljanja težav. Prav za prav z njim težave preprečujemo. Morda so ga marsikje prezrli zato, ker je tako preprost. Oglejmo si ga: če bomo k posvetovanju in razpravam pred odločanjem pritegnili širok krog ljudi, bo možnost, da bi napak odločili, neznatna. Fri tem nam bo pomagal sindikat v podjetju. O načrtih in ukrepih, ki jih pripravljamo, bo seznanil vse člane kolektiva in preko sestankov, posvetovanj in razprav zbral tudi njihove predloge in pobude. Načrt, ki je morda nastal v nekaj glavah v vodstvu podjetja, bo tako postal popolnejši in last vsega kolektiva. V tem je ta preprosta modrost.
Starost: 16 let
Teža: 3 milijarde 100 milijonov
Višina: 85 tisočakov
To so »generalije-« za — SGP PIONIR. Tja nas je zanesel korak, ko srno premišljali, kje bi lahko na primeru dokazali pravilnost maloprej naštetih trditev.
V govoru so sodelovali:
Janez HAMBROS, tajnik centralnega sindikalnega odbora,
Ivan KOCEVAR, direktor podjetja,
Jurij PODREPSEK, predsednik višje komisije za osebne dohodke.
Najprej nas je zanimalo, kako je urejen sindikat. To nam je pojasnil tovariš Ham broš.
— V podjetju delujejo 4 sindikalne podružnice. Naša gradbišča so raztresena po všeg Sloveniji, dejavnost podjetja pa je kaj raznolika. Delo sindikata usmerja centralni sindikalni odbor, v katerem so predstavniki izvršnih odborov vseh štirih sindikalnih podružnic.' Vsaka podružnica ima več pod-
trlje: tovariš HambroS, tovariš Hočevar iri tovariš Podrepšek.
— Naše podjetje je veliko, gradbeništvo je sezonskega značaja, naša dejavnost obsega več zelo raznolikih panog, kvalifikacijski sestav zaposlenih pa je zelo pester, konkurenca pa se je povečala. Ze v letu 1960 smo začeli uvajati stimulativno nagrajevanje, del pravic za delitev osebnega dohodka pa smo že takrat prenesli na ekonomske enote, ki so vse leto samostojno delile presežno vrednost. Nagrajevanje s pomočjo koeficientov smo v novem pravilniku opustili, ker so preveč temeljili zgolj na odgovornosti posameznika in ker so se tudi drugod v praksi izrodili.
Novi gospodarski sistem nas je prizadel v toliko, ker se je delitev za nas poslabšala. Naše družbene obveznosti so v prvem polletju 1961 po starem obračunu dosegle 16,67 odstotka, po novem obračunu pa 23,10 odstotka. Nismo tarnali, ampak smo raje hiteli iskati rešitve v kolektivu.
— Kakšn'o priprave ste izvedli pred izdelavo pravilnikov in kako ste zagotovili delovanje novega gospodarskega sistema v kolektivu?
— V obširnih analizah — s pripravami smo pričeli sredi lanskega leta — smo zajeli obdobje 1960 in prvo polletje 1961. Pri delitvi čistega dohodka smo se odločili za razmerje 90:10 v korist osebnih dohodkov. To razmerje pa je trdno zastavljeno samo za podjetje kot celoto, v posameznih obratih pa zaradi zelo različnega kvalifikacijskega sestava zaposlenih zelo različno. V gradbeni operativi določamo to razmerje sproti z interno plansko ceno in s podrobnim planskim predračunom, za ostale obrate in dejavnosti pa na osnovi analiz iz prejšnjih razdobij in letnega proizvodnega plana.
— Zakaj ste se v gradbeništvu odločili za Interne planske cene kot obračunsko osnovo?
— S planskim predračunom in internimi planskimi
cenami smo preprečili vpliv tržišča in tržnih cen na notranjo delitev v kolektivu. Oba elementa še vedno dovolj izpodbudno vplivata na kolektiv ekonomske enote in ga silita k temu, da se trudi dograditi objekt s čim manjšimi stroški, čim hitreje in čim bolje.
— Kako deli ustvarjeni   čisti dohodek ekonomska  enota v gradbeništvu ln kako vpliva na ustvarjanje skladov podjetja? — Ko sklepamo pogodbo za objekt, ki ga bomo gradili,    izdelamo podroben planski predračun. Ta vsebuje planirane proizvodne stroške, družbene obveznosti in planirane osebne dohodke. Kolektiv ekonomske enote, ki objekt gradi, torej pozna meje, preko katerih ne sme,  stroške gradnje pa lahko zniža. V tem primeru si tako ustvarjeni presežek   razdeli, plačati
bičnega metra zidu, ki ga zgradi. Ce normo preseže, mu obračunamo več delovnih ur. Plačan je torej po vloženem delu. Toda njegova ekonomska enota lahko z boljšo organizacijo dela in s štednjo materiala zmanjša svoje stroške. Tako ustvarjeni prihranek pa se deli med člane ekonomske enote samo po številu dejansko vloženih ur. Individualni učinek je namreč kot smo že omenili, vsakomur izplačan pri rednem obračunu. Delitev presežne vrednosti pa sili kolektiv ekonomske enote h kvalitetnemu delu in k temu, da ne bi v želji po količini porabil preveč materiala. Tudi očitek, da dobe presežno vrednost v enaki meri pridni delavci in lenuhi, odpade, ker skupina sproti izloči vsakogar, ki je slab delavec.
— Ali se je morda vloga knjigovodstva
Šef  Pionir jevega  projektivnega   biroja  je  že  vrsto let inž. Jože Grein
Ko poročamo o naših kolektivih, le redkokdaj omenimo tudi administrativne službe — pa so pravtako važne kot neposredna proizvodnja. Tejle tovariSlci pri PIONIRJU se je tako mudilo, da se ni imela čas niti obrniti med našim obiskom
odborov; le-teh je vedno od 25 do 30. Število pododborov se zaradi kratkotrajnosti gradenj nenehno izpre-minja. Razen rednih sestankov imamo vsako leto v vseh podružnicah še polletne, fcričetrtletne in letne konference.
— AH ste s takšiSo organizacijsko obliko zadovoljni?
— Vemo, da bi se dalo marsikaj izboljšati in izpopolniti, zato o tem vneto razmišljamo in sproti izboljšujemo, — je bil skromen odgov.or.
No in zdaj, ko poznamo sindikat, se lahko lotimo delitve dohodka. Kako se je pri Pianirju razvijalo nagrajevanje po delu in kako so lani nastali pravilniki, so nam razložili vsi
pa mora zanj družbene obveznosti in odvesti razen tega 20 odstotkov presežka v rezervni skled skupnosti ekonomskih enot. S tem rezervnim skladom krijemo morebitne izgube in plačujemo osebne dohodke v mrtvi sezoni; to kar preostane, pa si vsaka ekonomska enota razdeli v treh mesecih po sprejetju zaključnega računa.
Na ustvarjanje skladov ekonomska enota ne more vplivati neposredno, ampak le tako, da ne preseže planiranih proizvodnih stroškov. Njen prispevek za sklade je namreč že vnaprej vkalkuliran, ustvarja pa ga z razliko med plansko in prodajno ceno. Boljše rešitve doslej nismo uspeli najti, največ zavoljo tega, ker so gradnje kratkotrajne.
— Torej so pri vas osebni   dohodki sestavljeni iz dveh delov: iz urnih tarifnih postavk ln Iz presežne vrednosti? — Morda je tako videti na prvi pogled, v resnici pa ni tako.   Vzemimo za primer zidarja: plačan je od ku-
že kaj izpremenlla?
— Je in še kako! Knjigovodstvo smo preuredili tako, da zdaj dela predvsem za proizvodnji, postalo je res proizvodno knjigovodstvo. 27 ekonomskih enot, kolikor jih imamo zdaj, lahko dobi vsak trenutek točne podatke o svojem uspehu v preteklem mesecu. Knjigovodstvo je zaenkrat še centralizirano na direkciji, vendar zelo resno razmišljamo o tem, da bi ga decentralizirali in v pravem pomenu besede približali ekonomskim enotam.
— O pomanjkljivostih naših projektov za gradnje In o visokih osebnih dohodkih projektantov je bilo izrečenih že dokaj pikrih. Kako ste rešili ta problem?
— Brez dvoma drži, da smo tu dosegli precejšen napredek. 2e doslej je bilo delo naših projektantov normirano. V novem pravilniku pa smo posebej podčrtali pomen kvalitete projekta in projektantovo osebno odgovornost. Zaradi pomanjkljivih projektov smo morali neredko načrte med   gradnjo izpreminjati
Zunaj je mrzlo in sneg še pokriva zamrzio zemljo, Pionir-jevi projektanti pa so seveda že več mesecev pridno pri delu: pred gradnjo so potrebni kar najnatančnejši načrti
Tudi od njih je pri PIONIRJU veliko odvisno: oddelek mezdnega knjigovodstva mora biti kar najbolj na tekočem. In tudi je, kot nam zatrjujejo v podjetju!
ali dopolnjevati, oboje pa je močno povečalo stroške. Zato zdaj zahtevamo, da je projekt izdelan do podrobnosti in da hkrati upošteva vse nove tehnološke izsledke, skratka, da je popoln in da lahko služi za dokončni planski in prodajni predračun gradnje. Ce bo projekt pomanjkljiv, bo vse nastale stroške plačal projektant. To pa pomeni, da projektanti našega projektivnega biroja v bodoče ne bodo več plačani zgolj od predračunske vrednosti gradnje, za katero so izdelali projekt. Njihov osebni dohodek bo odvisen od dejanske tržne vrednosti izdelanega projekta in od kvalitete dela, ki so ga vložili vanj.
— Ali ste že razmišljali o pri;>oro; l.u občinskega sindikalnega sveta za določitev zgornje in spodnje meje povprečnih mesečnih osebnih dohodkov v kolektivu?
— V osnutku pravilnika ..ega nismo predvideli, vendar povprečni osebni dohodek na najboljšem delovnem mestu, pod najboljšimi pogoji, ki jih verjetno ne bomo nikdar dosegli, ne more pri 208-urnem delavniku preseči zneska 85 tisoč dinarjev na mesec. — Centralni sindikalni odbor pa ima kljub temu že pripravljen predlog, po katerem bo posamezne primere, če bi mesečno izplačilo le preseglo ta znesek, pretresala posebna komisija in o svojih zaključkih obvestila ves kolektiv. O tem predlogu centralnega sindikalnega odbora bo prav kmalu razpravljal delavski svet in ga, kot smo prepričani, osvojil.
— Menda smo vaš sistem delitve dohodka in delitve osebnih dohodkov ter nemajhne napore, ki jih je v oboje vložil ves kolektiv, dodobra obdelali. Za vas, tovaii-i Hambroš, imamo še eno vprašanje: kaj ste ukrenili v podjetju, ko je bil osnutek pravilnika Izdelan, da bi ga vsi člani tako velikega kolektiva, kot je vaš, dodobra spoznali ln preštudirali?
— 2e v začetku razgovora sem povedal nekaj o tem, kako je sindikat v našem kolektivu organiziran. Rad bi dodal še to: centralni odbor zelo skrbi za tesno povezavo vseh sindikalnih organov v podjetju. Zato smo sproti obveščeni o raznih pomanjkljivostih ter glede tega posredujemo in rešujemo. Na sestanke in seje naših odborov vedno vabimo predstavnike družbenih organizacij, organov delavskega samoupravljanja in predstavnike vodstva podjetja. S takšnim načinom dela smo dosegli to, da naše intervencije ali posredovanja nihče ne ocenjuje kot nekaj slabega, ampak je
vsem nekaj samo po sebi umevnega.
Razpravo o osnutku novih pravilnikov smo pripravili zelo temeljito, naši predstavniki pa so aktivno sodelovali že v pripravi osnutkov pravilnikov. V tročlanski komisiji za izdelavo osnutka pravilnika o delitvi čistega dohodka smo imeli enega predstavnika, v petčlanski komisiji za izdelavo osnutka pravilnika o delitvi osebnih dohodkov pa kar dva predstavnika. Na ta način smo bili sproti obveščeni o poteku priprav, hkrati pa smo lahko obe komisiji seznanjali s pripombami, ki so prihajale iz izvršnih odborov sindikalnih podružnic in pododborov. Razprava o osnutkih pravilnikov je trajala 20 dni. Pravilnike smo izdelali v 200 izvodih in jih razposlali vsem sindikalnim odborom in pododborom, vsem vodstvom obratov in gradbišč, ekonomskim enotam in dedoviščem. Da bi pomen in vsebino pravilnikov delavci laže razumeli, smo organizirali stvarno razlago: s pomočjo krede in table smo prikazovali konkretne izračune. Bilo je brez števila pripomb, ki so jih nato pretresali sindikalni organi in obratni delavski sveti, nato pa še centralni delavski svet na posebnem zasedanju. Potrudili smo se kar najbolj in v kolektivu dosegli nadvse živahno razpravo, ki je dokazala, da so delavci pomen, vsebino in vlogo novih pravilnikov razumeli.
M 1550 ljudi dela pri PIONIRJU. V nekaterih obratih se delo nikdar ne ustavi, gradbinci pa zdaj še počivajo. Prav kmalu pa s« bodo odprla tudi gradbišča in zaživela. Morda bo marsikateremu delavcu, ki zdaj doma nestrpno čaka, kdaj bo odnehala zmrzal, toplo pri srcu, ko bo bral te vrstice o sebi ln o svojem kolektivu. O velikem kolektivu, ki v mnogih delavnicah in na mnogih gradbiščih s trudom ln neomajno voljo že vrsto let gradi nove la nove stavbe. Zaželimo mu še mnogo sreče in delovnih uspehov!
MILOŠ JAKOPEC
Marljiva mladina z Zgor. Pijavškega
Mladinska organizacija z Zgornjega Pijavškega je Dila ustanovljena lani, pa je za delo v organizaciji pokazala že veliko zanimanja. Kertno se sestaja in tekoče obravnava vse probleme. Mladina rada sodeluje tudi v deiuvnih akcijah. Trenutno pomaga vaščanom iz Ardra graditi cesto. Tudi v nedeljo so organizirali delovno akcijo. Vaščani iz Ardra so mladini hvaležni in so nas zaprosili, naj jo v njihovem imenu javno pohvalimo.
POMOČ ZVEZE BORCEV
Koristna šola za življenje
* Organizacija ZB v Arih čah zelo skrbi za svoje člane. Vsako leto pošlje v zdravilišče huje. bolne, razen tega pa posveča posebno skrb invalidom in članom, ki žive v slabih gmotnih razmerah. Pred nedavnim je prispevala 60.000 din za invalidski voziček NEZIK.E UREK. Tudi občinski odbor SZDL v Brežicah je tovarišici Urekovi Pomagal z denarjem, da je dobila voziček, ki ga vidite na sliki.
Smo v času, ko hočemo nuditi mladini čimveč možnosti za izobraževanje izven šol z raznimi tečaji, seminarji in večernimi šolami. V Brežicah se je že dolgo kazala potreba po šoli za življenje, zato jo je organizirala delavska univerza skupno z občinskim komitejem LMS in aktivom LMS gimnazije.
Predavanja so se začela 14. decembra in sedaj so na sporedu še štiri teme. Redno obiskuje šolo 30 slušateljev.   Njihov sestav je
izredno pester. Prvotno so hoteli organizirati šolo le za dijake gimnazije, vendar poslušajo sedaj predavanja tudi mladinci iz brežiških gospodarskih organizacij ln iz najbližjih aktivov LMS.
Brežiška šola za življenje je verjetno edina v Sloveniji s pretežno mladimi predavatelji. V začetku 50 predavatelji domnevali, da to ne bo najbolj posrečeno, vendar se je pokazalo ravno obratno: tu ne poslušamo samo predavanj, ampak se razvija živahna di-
Še mnogo zdravih let!
Na Čatežu ob Savi je 15. t.m. praznovala 70-letnlco življenja skromna, vendar aktivna družbeno-politična delavka tovarišica OLGA GOLOB.
V stari Jugoslaviji se politično ni udejstvdvala. Bi ■ la je dolgoletna članica >Sokola* v Mokronogu, No-
Brežiški
so zborovali
"■Fotoamuterstvo je najlepša dejavnost ljudske tehnike,« so dejali brežiški lotcamalerji, ki so imeli 14. februarja občni zbor.
Čeprav v preteklem letu niso organizirali nobene klubske razstave, so opravili veliko delo, ker so Vzgojili lepo število amaterjev, pridobili prostor za dve temnici, nabavili nov Povečevalni k in še marsikaj.
Za letos imajo obsežne načrte, njihova najvažnejša haloga   pa   je organizirati
razstave in fotografski tečaj za učiteljslvo. Prva klubska razstava je predvidena za dan mladosti. Na njej bodo sodelovali tudi pionirji brežiške občine s fotografijami in fotogrami. Za občinski praznik bodo organizirali medklubsko razstavo,   pred tem pa bodo
Da bi postali res dobri fotoamater j i, bodo sodelovali z amaterji fotokluba Videm-Krško in z mojstri iz Zagreba.
M. Z.
vem mestu in v Brežicah, kjer je služboval njen mož.
Življenje je podarila trem otrokom od katerih ne živi nobeden več.
Kot tisoče drugih je morala tudi ona kot zavedna Slovenka zapustiti rodno grudo. Aprila 1942 je bila z možem Mirkom in 80 let starim očetom prisilno preseljena v Nemčijo. Oče ji je umrl v taborišču 1944. Istega leta so Nemci v Begunjah ubili njenega starejšega sina. V domovino se je vrnila 30. 5. 1945, kjer je našla prazno in opustošeno domačijo.
Z velikim delovnim poletom se je vključila v organizacijo OF in AFZ ter vložila vse svoja Lile za obnovo domovine. Prestano trpljenje ji je žal zrahljalo zdravje.
Ob 70-letnici ji želimo predvsem še mnogo zdravih let in veliko veselja v krogu družine in njenih dragih!
_ ab
skusija. Predavatelj dr. Glušič je svoje predavanje 'Od spočetja do poroda* ilustriral s filmom 'Primer dr. Laurenta«. Film je lepo dopolnil program. Do sedaj se mi je zdelo najzanimivejše predavanje o otroku v družini, ki ga 'je imela medi. inska szstra Jožica Recer.
Slušatelji smo s projra-mom šole zadovoljni, le vrstni red ni bil najboljši. Temu pa ni bil kriv organizator, temveč zaposlenost predavateljev. Mladinci si želimo tudi predavanje o lepem vedenju. Delavska univerza je obljubila, da ga bomo slišali ob koncu. Ce bo uspel še sestanek predavateljev in slušateljev pod imenom 'Vi vprašujete, mi odgovarjamo*, bo brežiška šola za življenje v zadovoljstvo mladincev in organizatorjev dosegla svoj namen.
Pavle Kobler
BREŽIŠKE VESTI
Iz Sel nam pišejo mladi
Mladinski aktiv na Selili je bil ustanovljen pred dvema letoma. Ze od samega začetka ga spremljajo težave, ena največjih pa je prav gotovo ta. ker nimajo lastne sobe. temveč že od ustanovitve gostuje v gostilni. Mladinci imajo zelo malo pogojev za delo. zalo pa tem več volje. Letos so zasedli 7. mesto med 28 aktivi brežiške občine, od katerih pa imajo mnogi boljše pogoje za delo. S pomočjo   tov.   Baškoviča iz
Brežic so pripravili vesel večer pod naslovom >111 MINUT SMEHA IN ZABAVE« in prvič z njim nastopili v Dobovi. Polna dvorana je bila zanje največje plačilo. Gostovali so še v Bukošku in v Brezini, sedaj se pripravljajo za prireditev v Brežicah, ki naj bi bila povezana s plesom.
Mladinski aktiv Sela je pokazal, da zna tudi mladina marsikaj narediti, in je zato ponos svoje vasi.
B. M.
Ob televizorju se zbiramo
Končno je le prispela antena za naš televizor, zavita v dva dolga papirnata ovoja. Bili smo veseli, saj smo jo težko pričakovali tri dolge tedne. Hitro smo odstranili omot in pred nami so zablestele aluminijaste paličice. Pomerjali smo jih in privijali, antena pa je k'u] hiiro dobivala svojo pravo podobo. Toda nekaj paličic je ostalo... Prav nikamor jih nismo mojli vtakniti, čeprav smo drug drugega fvehitevali z nasveti, kam jih je treba odviti. Pravkar smo vgetav-
Turistični triko! B!ZEUSKO-KU^OVEC-KU*IŠPEf!K-S\fETE GORE
V vse) štirih primerih Sre za zdaj predvsem za tz-letišča: Kumrovec ob le-Vein, ostala tri ob desnem bregu obmejne reke Sotle
Turistično prvenstvo med njimi ima Kumrovec, ker le rojstni kraj maršala TI-te fn ker ima dobre pogoje-* ima železniško zvezo in Taz&laga z ustreznimi ho-telsko-restavraci^skimi kapacitetami.
Mačji skok iz Kumrovca "z Sotlo do razvalin srednjeveškega gradu Kunš-Perk, ki je antipod bližnje-mn hrvatsko-zagorskemu Cesar\n,radu; na Bizeljsko z Oradom Orešje, odkoder je edinstven razgled po spodnjem Posotelju in po zasanjanem hrvatskem Zagorju. Zorni kot Orešja je res tak, da je upravičena rima-na pesnika: »Vmeknite se sue gore, da se bu videlo Zagorje!*.
Se najbližje so Kumrov-c« Sv. Gore v kraju Žagaj nad Bistrico ob Sotli. Od tod (nad 500 m nadmorske
Uspešni občni zbor sindikata rudarjev na Senovem
V nedeljo je bil na Senovem občni zbor sindikalne Podružnice rudarjev. Kot gostje so se občnega zbora Udeležili predstavniki republiškega sindikata rudarjev in Metalurgov ter zastopniki okrajnega in občinskega sindikalnega sveta ter občinskih Političnih vodstev. Občni zbor Je sprejel več važnih sklepov ^ bodoče delo in izvolil novi 13-članski upravni odbor, 3-članski nadzorni odbor in 20 delegatov za občinsko sindikalno konferenco. O razpravi in sklepih z občnega zbora bomo podrobneje poročali v Prihodnji številki.
višine) je veličasten razgled na srednje Posotelje s slikovito pokrajino levo in desno od Sotle.
Razen lepega razgleda se slovenska izletišča ne morejo meriti s Kumrovcem; manjka jim neposredna železniška zveza in turistične receptivne možnosti so le na Sv. Gorah (Gorski dom Rautner), na Bizeljskern (Sekoranja), v Kunšperku jih pa sploh ni.
Kljub temu bi bilo prav, če bi se vsi imenovani kraji v propagandi vzajemno podpirali. Ne samo zaradi
dobrega sosedstva, temveč zaradi koristi za obe strani.
Praksa v propagandi in dirigiranju turistov pa za desno stran Sotle, zlasti pa za omenjena izletišča ni zadovoljiva. Medtem ko je tu le malo potnikov ali turistov, ki ne bi skočili še v Kumrovec, jih prihaja od tam le malo, izjeme so bolj ali manj le posamezniki s željo, da gredo tudi v slovenski del Posotelja.
To pa ni v interesu skupnosti in samo želimo, da bi zaživel in rasel turizem tudi v Posotelju — v slovenskem kakor v njegovem hrvatskem delu!       J. S.
Prometni tečaj za učitelje
22. februarja je 22 učiteljev in profesorjev iz raznih šol brežiške občine opravilo teoretični izpit iz prometnih predpisov. ObLO je organiziral tečaj z namenom, da si pridobi predavatelje za prometno vzgojo na šolah. Takih tečajev bo še več. Učiteljstvo bo v prometnih krožkih svoje znanje posredovalo učencem, da se bodo tudi ti seznanili s prometnimi predpisi. Na ta način bodo preprečili preoekatero prometno nesrečo.
M. Z.
Ijali, da pač nismo strokovnjaki, ko je nekdo zavpll:
— Glejte, tu so pa neke številke!
Nato je šlo delo dokaj hitro izpod rok, čeprav je bilo treba marsikatero paličico odviti in- pritrditi na pravo mesto.
Antena vabi. Tako }x>r.os-no stoji na strehi, nadomešča lepake in vsl podobna vabila. Vsakomur govori-Imamo televizori Vsakdo se ozre po njej, se nasmehne in zadovoljno prikima:
— To bo   pa   nekaj za Ob petih popoldne. Tonek, Ivko, Franci, Ma-
rjanka — vsa vaš^a otro-čad je zbrana. Pripravljeni so vsakomur, ki bo stopil, takoj postreči s podatki o televizijskem sprejemniku, o pričetku oddaje, o najboljših sedežih...
Prihajajo... mame in tete v predpasnikih, očetje, mladina, otroci. Vonj po tobaku, živini in hlevu se pomeša s smehom in veselimi razgovori.
Pritisnem na tipko. Minuta tišine. Nestrpnost se stopnjuje in doseže višek. Zaigrajo veseli zvoki. Napovedovalka pove, da bomo gledali mladinsko igro. Obrazi so napeti, oči budno spremljajo vsak gib igralcev. Ko je prenos igre pri
kraju, je slišati polglasna vprašanja:
— Ali ni krasno?
Nato so na vrsti poročila. Spremljamo tovariša Tita na popotovanju po Egiptu, zvemo o nesreči v rudniku. Zopet odmor. Nato pa se na zaslonu prikažejo gusarji na ladjah in v boju. Pravljične, r.apete, nikdar prej videne slike. Ljudje so nestrpni, kajti boj je hud .. j Vesel/ so, da napovedovalec opisuje zgodbo v slovenščini, saj mnogi hrvatsko le slabo razumejo. Ko je filma konec, se razvname živahen pogovor:
— Si videl Tita?
— Joj, ta nesreča v rudniku je bila pa res huda!
— Vidiš, pri nas sneg, na Japonskem pa pomlad.
— Pa kako krasna Glasba'.
Tako bi modrovali še dolgo, da ni neka ženica vprašala:
— Koliko pa je ura? Kaj, že pol enajstih? Le kdaj je čas minil?
Zadovoljni in veseli se razliajajo. Pri odhodu pa nihče ne pozabi vprašati:
— Kdaj lahko spet pridemo??
Tako je zdaj v Pečicah in še marsikje. To je naš napredek!
K. M.
NEKAJ MISLI 0 ŠOLSTVU
Zakon o finansiranju šolstva je postavil tudi pred naš Svet za šolstvo nove in odgovorne naloge, ki se javljajo predvsem v gospodarjenju šolskih ustanov ter njihovih organov družbenega upravljanja v šolstvu. Ne bi mogli trditi, da je izvajanje zakona o finansiranju šolstva v preteklem letu bilo dosledno, saj so se pojavili mnogi teže rešljivi problemi, ki jih je bilo pričakovati povsod. Ob sprejemu družbenega plana za leto 1961 smo sprejeli tudi odlok o
Piše ALOJZ PIHLER
ustanovitvi sklada za šolstvo, o kategorizaciji ustanov in o formiranju sredstev sklada.
Prvi težji problem je bila kategorizacija šolskih, vzgojnih in izobraževalnih ustanov, katerih ni bilo mogoče popolnoma pravilno kategorizirati po izdatkih za osnovno dejavnost, ker so pri ustanovah enakih kapacitet nastajale velike razlike med osebnimi izdatki, ki so bili vezani na plačilne razrede. 2e takrat je bilo videti, da bo pravilna kategorizacija izvedljiva šele tedaj, ko bomo dodobra sistemizirali delovna mesta, določili njihovo vrednost in tako izenačili v bistvu osebne prejemke za delovna mesta na šolah enakih kategorij. Mnoge razprave, seminarji in posveti kažejo na to, da bomo v doglednem času ob sodelovanju šolskih kolektivov, šolskih odborov in sindikalnih orga-
nizacij rešili problem delitve osebnih dohodkov na šolah. Nedvomno ta proces še ne bo končan in bo potrebno še izboljšati merila, ki so potrebna za določanje učinka dela v šolstvu. Z delitvijo 5 »/o gibljivega dela plače smo tudi v šolstvu pričeli uvajati načela nagrajevanja po delu. Dosedanji gibljivi del prejemkov ni predstavljal pomembne kvote, vendar se je z doslednim izvajanjem pravilnikov o delitvi gibljivega dela že pričelo izvajanje novega načina nagrajevanja tudi med prosvetnimi delavci.
Z novim načinom finansiranja šol se je povečala vloga organov družbenega upravljanja v šolstvu. Samostojnost v gospodarjenju, iskanje lastnih virov dohodkov za šole in drugo nalaga družbenim organom v šolstvu vedno več nalog, ki se širijo izven šole in se povezujejo neposredno na družbo, kar vse oblikuje šolsko ustanovo in njen družbeno-upravni organizem v pravo institucijo družbenih služb.
Gospodarska situacija doslej ni bila rožnata in smo se vsa leta obstoja nove občine borili s težavami, ki so se kazale posebno v materialni oskrbi šol. Vzroki so bili izključno objektivni. Majhen dotok finančnih sredstev je bil posledica zaporednih slabih letin, ki pri nas lahko odločilno vplivajo na celotno gospodarsko stanje v občini, saj je le-ta izrazito agrarnega značaja, po razsežnosti razmeroma velika, po številu in razvitosti šolskih ustanov med zelo močnimi, z dohodki pa zato le s težavo krije
vse velike potrebe, ki jih imajo naše družbeno službe. Toliko bolj je ob tem vredno podčrtati dejstvo, da razmeroma neugodne razmere niso mogle zaustaviti splošnega razvoja našega šolstva, ki je sledilo načelom reforme in je doseglo v izoblikovanju sedanje šolske mreže zaključno fazo reformiranja osnovnih šol.
Devet popolnih osnovnih šol omogoča pridobivanje popolne osnovnošolske izobrazbe vsem našim mladim šoloobveznim državljanom. Nerazvite osnovne šole v Pečicah, na Sromljah in v Bušeči vasi pa so posledica velike oddaljenosti otrok do šole, kar pa ne bo smelo biti ovira za rešitev tega problema, pa tudi če ga bomo reševali s prevozi šolskih otrok.
Reformirana gimnazija v Brežicah je ponovno dokazala upravičenost obstoja in ne moremo dopuščati, da bi v pogledu šolskega prostora še nadalje vladalo v gimnaziji nevzdržno stanje, kot vlada sedaj. Dolžnost vseh merodaj-nih forumov je, da najdejo v najkrajšem času ustrezno rešitev tega problema. Ne moremo dovoljevati, da bi katera koli šolska ustanova razpolagala z odvečnim prostorom, medtem ko bi gimnazija v Brežicah z 9 oddelki in ob predvidenem povečanju števila dijakov doživljala kritično pomanjkanje prostora, kakor ga trenutno doživlja!
V pogledu personalne politike doslej nismo imeli občutnih težav, štipendiranje dijakov učiteljišča in usposabljanje absolventov gimnazije za učiteljski poklic nam je situacijo vsa ta leta olajšalo. Nimamo pa dovolj strokovnjakov za predmetni pouk v višjih oddelkih, zato nam pouk angleškega jezika na popolnih osnovnih šolah povzroča nemalo težav.
(Konec prihodnjič)

vztrajno gremo naprej
V zadnjih 2 letih je kolektiv BELT povečal proizvod proizvodni sestanki po obratih — V načrtu: tov
njo za več kakor 200 odstotkov — Poslej: mesečni arniški list za boljše seznanjanje upravljavcev
Občni, zbor sindikalne podružnice Belt Črnomelj, ki je bil 18. februarja je obravnaval vrsto vprašanj, ki so važna tako za kolektiv kot komuno. Kolektiv prehaja v tem letu na eno milijardo 200 milijonov bruto proizvodnje, zato so že sedaj napeli vse sile, da dosežejo postavljene naloge, čeprav niso lahke z ozirom na to, ker se kažejo težkoče v plasiranju proizvodnje na trgu. Konkurenca na tržišču je zelo močna, zato kolektiv s tem računa  in si   prizadeva znižati
proizvodne stroške. Glavni proizvodi podjetja so avtomobilski duli, zavorni bobni, vplinjači, ohišja za sklopke in vplinjači za traktorje, kar tudi izvažajo v Vzhodno .Nemčijo. Poleg tega sedaj osvajajo proizvodnjo »Viber stiskalnice« za izdelovanje cementnih zidakov za gradbeništvo, za kar so dobili licenco iz Italije. Osvajanje te proizvodnje uspešno napreduje, kajti kolektiv hoče čimprej osvojiti celotno proizvodnjo.
»Bojim se, da bo prišlo do zločina...«
»Prišel sem, da mi poveste, kaj naj storim, tako več ne morem naprej.«
S težavo je starček začel pripovedovati:
»Sedem otrok sva imela. Majhen grunt je bil, pa sva se mučila in ubijala. Z mrakom sva vstajala, v mraku legala. Životarili smo iz dneva v dan. Ko so odrasli, so šli trije v svet za kruhom. Tri hčere so se poročile. Prvorojencu pa sem predal gospodarstvo. Oženil se je in v začetku nam je bilo lepo. Midva starca sva mislila, da bova zdaj lahko uživala težko pričakovani počitek. Pa ni trajalo dolgo! Ne vem, kaj se je zgodijo s sinom; začel je piti. Sprva se je napil le nekajkrat v mesecu. Pozneje je popival vse pogosteje. Imam pet vnukov, imam ubogo pridno snaho, imam pa tudi sina, ki je pognal ves moj in ženin trud. Mojc nekdaj tako lepo obdelane njivice so zapuščene, moj gozd grdo izsekan in moja zidanica prazna. Ko se pijani »junak« vrača domov, se vsi razbežijo, le midva z ženo, ki ne moreva teči, s strahom počakava. Kako naj še naprej gledam, kako z gorjačo mlati po svoji materi, kako naj prenašam vse njegove brce, poslušam jok njegove žene in otrok? Bojim se, da bo v meni prekipelo? Bojim se, da bom zagrešil zločin.«
Starec je ihte pripovedoval svojo zgodbo. Njegovo srce se je trgalo. Tudi meni ni bilo lahko. Tako prihajajo mnogi na občinske oddelke za socialno skrbstvo. Iščejo pomoči in nasvetov, radi bi napravili konec trpljenju, ki so mu izpostavljeni. Mar jim naš nasvet res kaj pomaga?
Dobro vem, da to ni edina taka zgodba. Nič-koliko jih je, v taki ali drugačni obliki. In večini teh zgodb botruje nekdo, ki ga ne moremo posaditi na zatožno klop. Nc moremo ga obsoditi niti napraviti nad njim zločina. Ta nekdo je tisti, ki razjeda človeka, razjeda družino in načenja družbo. Imenuje se ALKOHOL.
Socialistična družba pa bi se tudi proti KRALJU ALKOHOLU morala uspešnejše boriti. Mnogo je bilo že narejenega, pa vendarle ječi pod udarci ALKOHOLA še vedno nič koliko naših otrok, žena-mučenic, razbitih družin, ugaslih sanj in prezgodaj ostarele mladine. Tam, kjer okolica, organizacije, vaška skupnost in sosedje niso uspeli, bi morali pogosteje in dosledno uporabljati zakon, s katerim bi pijanca-nasilni-ka prisilili k zdravljenju, če tudi to ne pomaga, pa ga je treba v interesu bodočnosti naših otrok osamiti, odstraniti iz družbe. — Mar nismo glede tega le preradi neodločni? M. P.
Pred dobrima dvema letoma je imel kolektiv nekaj nad 400 milijonov realizacije, je pa v preteklem letu dosegel že 960 milijonov dinarjev. V letošnjem letu prehaja že čez milijardo ali bolje rečeno, svojo proizvodnjo povečuje skoraj za 200 odstotkov v primeri z letom 1059. To povečanje gre predvsem na račun boljše organizacije dela.
Spričo obsežnih nalog, so se že lani lotili decentralizacije. Izvršni odbor sindikalne podružnice je dal pobudo in v ta namen organiziral po obratih razgovore in predavanja. Takoj zatem so formirali sindikalne odbore po obratih oziroma ekonomskih enotah, ki so se že močno uveljavili. Konec leta je bila izvedena tudi decentralizacija organov samoupravljanja. Izvolili so tri ODS oziroma svete EE. Ker novi samoupravni organi nimajo še potrebnih izkušenj, njih dela do sedaj ni bilo posebno čutiti, vendar upamo, da je bila to samo prehodna doba, kajti pri uvajanju novega načina upravljanja se odpira cela vrsta vprašanj, kar pa bodo morala urediti nova pravila podjetja in poslovniki novo nastalih samoupravnih organov.
Stanovanjsko vprašanje ni nič kaj rožnato, saj je nedavna analiza pokazala, da primanjkuje 69 družinskih stanovanj. V preteklem letu je podjetje kupilo od stanovanjskega sklada 1 novih stanovanj, razen tega pa popravlja 10 stanovanj v starih stavbah. V prihodnjih letih bo moral kolektiv vlagati v gradnjo stanovanj vsa razpoložljiva sredstva, če bo hotel v doglednem času rešiti perečo   stanovanjsko stisko.
Ugotovili so. da člnnl sin-
dikata oziroma kolektiva niso dovolj seznanjeni s sklepi in ukrepi organov samoupravljanja, zato so bili mnenja, da je potrebno uvesti mesečne proizvodne sestanke po obratih, kjer se bodo pogovorili o izvršenih in bodočih nalogah. Razen tega bi bilo treba urediti redno izhajanje tovarniškega lista. Z rednim izhajanjem bi bilo urejeno tudi vprašanje oove-ščanja o sklepih samoupravnih organov.
Na občnem zboru so predlagali, naj bi ustanovili klub mladh proizvajalcev. Tudi izobraževalni center bi moral poživiti svojo dejavnost.
V okviru podjetja deluje srednja tehniška šola kot oddelek ESŠ iz Ljubljane; obiskuje jo 14 delavcev iz podjetja. Ta šola je bila potrebna, saj podjetju primanjkuje strokovnjakov. Podjetje pa ima tudi svojo vajeniško šolo za kovinsko stroko.
Močan vihar v Poljanski dolini
12. in 13. februarja je razsajal v Poljanski dolini močan vihar, ki se je v noči od 13. na 14. februar tako razbesnel, da marsikateri gospodar ni zatisnil očesa. Vihar je ruva] drevje, razbijal opeko in močno poškodoval  slamnate strehe.
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
Vsi bomo pomagali, da zberemo sredstva za kritje najvažnejših potreb v občini
Oba zbora ObLO Črnomelj sta na svoji zadnji seji v soboto razpravljala o nujnih ukrepih, ki so potr„ebni za zagotovitev finančnih sredstev za kritje najvažnejših potreb v komuni. S tem v zvezi so bili sprejeti naslednji sklepi:
— Ustanovi se občinski sklad za gasilstvo, v katerega se bo stekal 1 odst. dohodkov od občinske doklade; zato se za ta procent poviša občinska doklada.
— Zviša se prometni davek, in sicer od naravnega vina od 7.na 15 odst., od ostalih alkoholnih pijač pa od 15 na 20 odst.; sredstva so namenjena v celoti proračunu ljudskega odbora.
— Od prometa na drobno se predpiše prometni davek po stopnji 6 odst., od katere se steka 5 odst. v proračun občine in 1 odst. v sklad za gradnjo trgovskih lokalov.
— Da hi se zbrala potrebna denarna sredstva za izboljšanje telefonskega omrežja v Črnomlju, se uvede občinski prometni davek oziroma prispevek za lokalne telefonske storitve, katerega bodo plačevali vsi telefonski naročniki, ki že plačujejo pavšalne lokalne telefonske pogovore.
— Uvede se dopolnilni proračunski prispevek, in sicer od sedanjih 5 odst. na 15 odst. s tem, da se odvaja razlika med 5 odst. in 15 odst. v sklad za šolstvo in da gredo ta sredstva izključno le za materialne Izdatke šol.
— Na osnovi sklepov zborov volivcev v Črnomlju in v Semiču se tudi za letos uvede posebni krajevni samoprispevek v višini 1 odst., ki je v Črnomlju namenjen za potrebe stanovanjske skupnosti, v Semiču pa za ureditev zobozdravstvene postaje.
Martina Tomca zadnja pot
21. februarja smo pospremili na zadnjo pot znanega naprednega kmeta Martina Tomca iz Krupe pri Semiču. Rojen je bil v Skriljah pri Podzemlju in se je priženil k Lavrinovim. Kot mlad fant je bil v prvi sve-
Staro poslopje žage in mlina v Črnomlju so preuredili in zdaj so tu že nekaj časa prostori BELOKRANJKE
tovni vojni, ki mu je močno zrahljala zdravje. Udeležil se je judenburškega upora in sodeloval kot prostovoljec ob priliki plebiscita na Koroškem. Zaradi svoje zavednosti je bil tudi na drugo svetovno vojno pripravljen in je takoj začel delovati proti okupatorja. Maja 1942 je postal vaški zaščitnik in je ta posel opravljal vse do konca vojne.
Aprila 1943 so mu belogardisti zahrbtno umorili sina, kar je njegovo že tako zrahljano zdravje še poslabšalo. Po vojni je aktivno deloval v vseh množičnih organizacijah, zlasti pa je bil delaven kot predsednik Prostovoljnega gasilskega društva v Stranski vasi. Odlilcovan je bil z redom zaslug za narod, razen tega pa je imel več gasilskih odlikovanj.
Šievilna udeležba njegovih znancev in prijateljev na pogrebu je dokazala, da
so ga vaščani njegove in okoliških vasi zelo cenili. Vsem bo ostal v lepem spominu!
P. M.
Kaj bo z gradnjo zadružnega doma?
Lani maja so v Starem trgu ob Kolpi mnogo govorili o gradnji zadružnega doma in predvideli za. četek gradnje za krajevni praznik 1. junij; Ostalo pa je le pri besedah. Zemljišča, kjer naj bi stal zadružni dom. lastnik ni hotel prodati in tako je vse zamrlo.
Prebivalci se sprašujejo, če bi ne bilo mogoče dobiti drugega prostora, da bi z gradnjo vendarle začeli, ker je zadružni dom, v katerem naj bi bila tudi šolska telovadnica, nujno potreben.
j SPREJET JE PETLETNI PERSPEKTIVNI PLAN OBČINE
Skoraj trikratno povečanje vrednosti bruto proizvodnje
Oba zbora ObLO Črnomelj sta obravnavala in   po   daljši razpravi sprejela   plan perspektivnega   razvoja črnomaljske občine   za obdobje 1961-19G5. Seji sta prisostvovala   tuđi poslanca Niko Šilih, član Izvršnega sveta LRS, in Niko Belopavlovič, predsednik OLO Novo mesto. Uvodne misli in obrazložitve predloženega plana je podal podpredsednik ObLO Franc Košir. Plan perspektivnega razvoja črnomaljske občine za obdobje 1961—1965 temelji na predvidevanjih občutnega povečanja vrednosti proizvodnje. Vrednost družbe-
nega bruto proizvoda se bo dvignila od 4.631 milijonov na 11.871 milijonov din ali za 256 odst., pri tem pa se bo povečal narodni dohodek na enega prebivalca od 128.000 na 341.000 din, to jc za 265 odst.
Pri povečanju vrednosti družbenega bruto proizvoda je v največji meri soudeležena industrija, saj se bo nje vrednost povečala za 389 odst. ali za povprečno 31 odst. letno. Skladno s tem se predvideva, da bo v letu 1965 industrija udeležena pri narodnem dohodku s 64 odst., medtem ko je bila v letu 1960 le s 43 odst. Pri tem pa je pomembno, da se omenjeno povečanje
nanaša na nadaljnjo razvijanje in utrjevanje že obstoječe industrije — brez novogradenj. Računa se namreč na polno izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti z boljšo organizacijo dela in povečano storilnostjo ter na maksimalno vlaganje lastnih sredstev gospodarskih organizacij.
OSNOVA V KMETIJSTVU: ŽIVINOREJA Občutno povečanje vrednosti proizvodnje se računa tudi v kmetijstvu, in sicer za 143 odst. Slednje je nujno, kajti dosedanji razvoj kmetijske proizvodnje zaostaja za razvojem ostalih
gospodarskih panog in ne zadostuje več potrebam široke potrošnje ter skladnemu izboljšanju življenjske ravni. Osnovna smer kmetijske proizvodnje naj bi bila živinoreja in tej se mora prilagoditi v potrebnem obsegu poljedelska in travniška proizvodnja. Nakazano smer narekujejo naravni pogoji in zagotovitev prodaje tržnih viškov. Samo v družbenem sektorju se bo povečalo število govedi za 1500 glav, medtem ko se bo povečala reja prašičev v pogodbeni proizvodnji za 3000 glav. Kmetijska proizvodnja se bo povečala na družbenih gospodarstvih in v pogodbeni proizvodnji, kjer bo ustvarjeno 36 odst. vrednosti celokupne kmetijske proizvodnje.
Površina obdelovalnih zemljišč se bo povečala na račun nadaljnjega krčenja in melioracije steljnikov ter z odkupi zasebnih kmetijskih površin. Pri tem pa se
bo postopoma opuščala obdelovalna površina v izrazito kraških predelih, kjer ne more priti v poštev mehanizacija.
TEMELJITE SPREMEMBE V GOSPODARJENJU Z GOZDOVI
Posebna pozornost je posvečena gozdarstvu, kajti sedanje stanje gozdov ni zadovoljivo. Na območju občine zavzema gozd 44 odst. skupne površine, vendar se nahaja pretežni del na skalnatem kraškem svetu in je zato slabo zaraščen ter daje razmeroma majhen prirastek. Lesna zaloga na hektar znaša le 127 kub, m. letni prirastek pa v gozdovih SLP 3,17 kub. metrov in 2,20 kub. metrov na hektar. Poleg tega je ugotovljeno, da so rastne zmogljivosti gozdnih tal tolikšne, da bi lahko dvignili lesno zalogo povprečno na 250 kub. metrov na hektar. Torej je sedaj     izkoriščena rastna
zmogljivost le 50 odstotno.
Stanje gozdarstva se bo izboljšalo Izključno le s temeljito spremembo gospodarjenja. Potrebno bo intenzivno obnavljati degradirane gozdove, kakršnih je ravno v zasebnem sektorju še 67 odst. V korist gozdnih površin se bodo znatno zmanjšale površine košenic in pašnikov, zlasti pa steljnikov, poleg tega pridejo v poštev za pogozditev še večji kompleksi golicav. Perspektivni plan razvoja gozdarstva predvideva ureditev 1055 ha intenzivnih gozdnih nasadov, od katerih bo 70 odst. površin posejanih z iglavci in 30 odst. z listavci. Slednje postavlja veliko nalogo pred drcves-ničarsko proizvodnjo, kajti ureditev intenzivnih gozdnih nasadov zahteva močne 3—4-Ietnc sadike, in zato bo potrebno računati v letu 1956 s površino 10 ha drevesnic.
(Konec prihodnjič)
METLIŠKI TEDNIK
Kje so kadri?
Razvojna pot gospodarskega, kmetijskega in kulturno prosvetnega dela je bila v preteklih šestnajstih le*ih zelo pestra in polna sprememb. Družba ni štedila in tudi danes nc štedi sredstev, če gre za višjo raven in dejavnost na katerem koli družbenem področju. Pri tem je morala prispevati svoj delež tudi komuna. Pojavile pa so se težave in precej vprašanj še do zdaj hi rešenih. Gre za štipendiranje, ki b: ga po namenu lahko delili na dve obdobji: dobo socialne pomoč1! otrokom in učencem, da so lahko prišli do svojega kruha, in dobo boja za kadre.
Prvo obdobje bi v naši občini trajalo nekako do 1957. Samo v letih 1956 in !957 je metliška občina Prispevala 5,091.616 di nar-iev za podpore. Učenci in dijaki pa niso imeli nika-kih družbenih obveznosti.
V sestavku bi se rad Ustavil predvsem pri drugem obdobju, ki se začenja s pogodbenim štipendiranjem. Prav je, da uvodoma zapišemo, koliko sredstev za šolanje visoko kvalificiranega kadra je Prispevala družba. Ta vsota znese od 1957 do 1961 -r3.252.312 dinarjev. Kmetijska zadruga je šolala Svoje kadre in njeni iz-
datki v prejšnjo vsoto niso všteti.
Ob vsem tem se pojavi vprašanje: ali imamo dovolj kadra, če smo dali zanj toliko sredstev? Res je, da so morali nekateri štipendisti s študijem prekiniti, če je bil daljši, kot je predvidevala pogodba, vendar kje so tisti štipen-diranci, ki so prejemali vzdrževalno od prvega letnika? Ali so se vrnili vsi v domači kraj, da se vsaj skromno oddolžijo družbi za pomoč? Odgovor ni zadovoljiv: mesto jih je odtujilo in iščejo boljša ter udobnejša delovna mesta.
Do nedavnega nobena tovarna ni štipendirala svojega tehničnega kadra, ker le-ta ni hotel podpisati pogodbe, po kateri bi se moral za določeno dobo zaposliti v tej tovarni. Ali potem n; bolje »-kupiti« strokovnjaka iz druge občine aili okraja? To je delna rešitev, a ne najboljši način. Zakaj bi naši kadri odhajali drugam, mi pa bi jih morali kupovat] drugje? Na ta način mnoga podjetja izgubijo zaupanje v tiste, ki zaprosijo za štipendijo zato, da bi se potem zaposlili pr-; njih. Zato se morajo mnogi prosilci zadovoljiti z manjšimi štipendijami, kot bi jih sicer dobili. O tem  je   treba resno
razmišljati. Občinski ljudski odbor, ki je do zdaj nosil vse breme pri vzgoji kadrov, se je obrnil na podjetja (Novoteks, Beti, Zavod za zaposlovanje invalidov. Splošno trgovsko podjetje in Upravo podjetij), da bi podobno, kot delata kmetijska zadruga in zdravstveni dom, tudi ona skrbela za naraščaj strokovnjakov. Podjetja so zadevo pravilno razumela: razpisala so štipendije in kandidati so se pogodbeno obvezali. Uspeh in delna rešitev kadrovskega vprašanja pa bosta odvisna cd zavesti štipendistov pri študiju in delu na službenem mestu.
Ivo Likavec
Seja občinskega ljudskega odbora
Za v petek, 2. marca, je ob 8. uri sklicana seja ooeh zborov občinskega ljudsKega odbora. Na ločenih sejah do-do obravnavali zdravstvo m nekatere odloke. Na skupni seji pa bodo volitve raznih odborov in imenovanja. RAZPRAVA O NOVIH ODLOKIH
Svet za finance in družbeni plan je razpravljal na zaanji seji o reorganizaciji hranil-niške službe (pripojitev Prve dolenjske hranilnice in posojilnice h Kmetijski zadrugi Metlika), o garancijah m šolskem skladu ter o odlokih: dopolnilnem proračunskem prispevku, o maloprodajnem prometu, o občinski dokladi, ustanovitvi sklada za borce in spomeniško varstvo ter o odloku o ustanovitvi sklada za obnovo vinogradov.
še en razveseljiv uspehi
Več kot dve leti je bilo treba čakati, da bi Metlicam dobili trgovino z zelenjavo. Razpravljalo se je na tem in onem sestanku, pisalo v Časopisu, vendar brez uspeha. To vprašanje je obravnavala tudi konferenca za družbeno aktivnost žena, krajevni odbor SZDL pa je zavzel odločno  stališče   in poseona
Dobraviške težave in načrti
Na zboru občanov na Dobravicah se je zbralo veliko ljudi. Z zanimanjem so poslušali besede o predlogu družbenega plana naše občine, nakar se je razvila živahna razprava, zlasti o problemih, ki jih tarejo; ti so: poti, železniška postaja in gasilski dom.
Dobraviški okoliš je majhen, saj obsega le štiri vasi: Geršiče, Krivoglavice in Spodnje ter Zgornje Do-bravice. V teh vaseh tudi ni veliko ljudi, okrog 180: a kmečkih gospodarstev je
Umrla je partizanska
21. februarja se je zbrala na pokopališču v Bušinji vasi velika množica ljudi, ki je pospremila na zadnji Poti strino Mikočevo — Vam.ansko mamo. Zbrati So se sorodniki, številni znanci Jn prijatelji ter ne-?jj partizani, katerim 'e V. času velikega boja nudila vse, kar je imela, nudilo jim je več — matc-r'nsko ljubezen.
Marija Tome iz Buširtje vasi se je rodila   29. de-
Masiji šaškovi Y spomin
15. februarja so v MelH-Kl Pokopali Marijo Saško-Vo' Na zadnji poti so jo aP?<zmiU sorodniki, š:e>-il,i e"anci in prijatelji ter sfd-s.ka mladina. Ob grobu se 3e v imenu krajevne orgj-"izacije Zveze borcev in občinskega odbora od nje Poslovil Jože Mihelčič, ki je spregovoril o liku pokojnice.
j Marija Sašek se je rodila [e}a Ml v Gradcu. Skozi z}vljenje se je težko prebi-3a!a; bila je 50 let snažilka na osnovni šoli v Metliki. Njeni sinovi so bili v Partizanih; enega je žrtvovala za osvoboditev domovine.
Pri pcflrebu so sodelovali Pevci in mestna godba. slava njenemu spominu!
cembra 1899 v Bereči vasi. Težka in trnova je bila njena življenjska pot. Njen prvi mož je umrl v tujini, ostala je sama s sinom. Njen drugi mož je bil par-
kda
Dve iz N0V0TEKSA
te^LJ??.dnJem času sc v tovarni zbor ■ PriPravljajo na občni bo v Sln<3'knlne podružnice, ki bo<j„ 2ačetku marca. Na njem kata sPreSovoiritl o delu sindi-u»r ' PrSanih delavskega samo-tVj "v'-^nja, pravilnikih o deli-riiku ga dohodka in pravnog u o delitvi osebnega dohod-
jeZ* <*elovni kolektiv Novoteksa
ko S'rMiCM prehrana; lah-lojiftn- J0 po znižani ceni eno-eiE>nr,!C(i' kl 3° Prejema 120 nje i kolektiva. Novost kuhi-po Je. da lahko dobijo jedila brezin °*ilu; točijo pa tudi delavi oholne P*1!-3*6- Okoli 50 Pre]€^fv in uslužbencev pa ni oenf tud> kosilo po prirner-

tizan in je bil borec XV. brigade, v kateri je padel 1944. leta. Tudi edini sin je odšel v partizwne, tako da je ostala   doma sama,
vendar je pomagala par i-zanom.
Mikočeva strina je bi'a tista, ki se ni odrekla v najtežjih časih oi.krtt g.i sodelovanja z NOV. Bila je vedno vedra in vesela, čvrstih misli in neomajna okupatorjeva sovražnica. Bila je zavedna Slovenka, ki se je pridružila svojemu ljudstvu v velikem boju. Prav zaradi tepa nam bo partizanska mati ostala v spominu.
Ob odprtem grobu se je v imenu nekdanjih partizanov in ostalih od nje torlo poslovil tov. Manek Fu.v. Pri pogrebu so sodelovali pevci iz Metlike in metliška godba.
Mikočevo strino bono ohranili v najlepšem spominu.
V sindikalna vodstva sposobne ljudi!
znatno manj — samo 35. Za delo sposobnih ljudi je le nekaj čez 70. A Dobrav-ci morajo popravljati kar 19 km vaških in občinskih poti. Zato je razumljivo, da tega sami ne zmorejo. Poti so zelo slabe, k njim se zelo težko prida z avtomobilom. Od glavne ceste Mc-tlika-Crnomelj se pri Grmu odcepi k njim. Lani so jo precej razširili in nasuli z gramozom, tako da je skoraj cesta; vendar dohod k njim še ni urejen. Zlasti slab je del peti od Geršič do Dobravic. .Od Primos-tka do Krivoglavic je pot še za silo dobra, dalje pa je težavno priti. V zelo slabem stanju je cesta iz Metlike na Dobravice, mest pri Sušici se je delno porušil, tako da je bojazen, da pride do nesreče.
Dobravci pravijo: — Ako bi samo mi uporabljali naše ceste in peti. potem bi jih že sami popravili. Toda drugi nam poti uničijo. Ni naša dolžnost, da bi popravljali poti za ostale, ki imajo v ložah okoli nas gozdove in druge parcele in uporabljajo več te poti kot mi. To ni pravilno.
Imajo prav! Tudi ost3li bi morali popravljati ceste. Res je, da so lani dobili nekaj sredstev za ureditev, vendar je to premalo.
Na Dobravicah je železniška postaja. Postajno poslopje je bilo med vojno uničeno in še do danes ni obnovljeno. Nekaj krivde je tudi na njih samih, ker se pred leti niso mogli ze-diniti, kje naj bi stalo novo poslopje: ali na starem mestu aH nekoliko bliže proti Metliki. Želeli bi zve-
deti, kdaj se bo pri njih gradila postaja. Pripravljeni so pri gradnji pomagati.
Čeprav obstaja gasilsko društvo, nimajo gasilskega doma. Temelje zanj so že pred teti postavili. Resno so se zavzeli, da bodo gradnjo nadaljevali.
To so le trije problemi, ki tarejo Dobravce, imajo pa jih še več!
J. D.
komisija, ki je bila zadolžena za trgovino, je začela z delom.
Danes je trgovina odprta. K temu je pripomogla tudi uprava Splošnega trgovskega podjetja, kl je kljub težavnim pogojem prevzela trgovino.
Omenimo naj tudi, da bo v bližnji prihodnosti ponovno odprto tudi javno kopališče. Krajevni odbor SZDL je letos res krepko zagrabil za delo.
Seminar za sekretariate osnovnih organizacij ZKS
Občinski komite ZKS jo organiziral dvodnevni seminar za sekretariate OO ZKS naše občine, ki bo danes in jutri popoldan v klubu druZ-benih organizacij v gradu. Na seminarju bodo ODrav-navali naslednje teme: vloga Zveze komunistov in lik Komunista, ideološko politično delo in odnos ZK do religije.
OČESNA P@ ZBORIH VOLIVCEV
Predsednika občinskega ljudskega odbora tov. Franca Vrviščarja smo vprašali, kako ocenjuje letošnje zbore volivcev. Odgovoril jo:
— Lahko rečem, da je politično delo v zadnjem času zelo napredovalo, da se je zbudil čut vsega prebivalstva za reševanje problemov v komuni. Danes na vasi nI več slišati, da .kmeta ne zanimajo problemi in težave v tovarni, razvoj industrije in ostalega. Kmečki prebivalci čutijo tudi ostale probleme kot svoje. Prav to pa je pozitivna stvar. Prav tako se tudi na vasi zanimajo zaradi družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka ter za delitev sredstev. Tega neKoč ni bilo.
AH občani sodelujejo pri reševanju lastnih problemov?
— Kar se tega tiče, se stvari znatno zboljšujejo. Občani so že v lanskem letu sodelovali pri reševanju vprašanj, ki se tičejo njihovega kraja. Naj omenim samo primer Podzemlja, Gradca in Metlike. Občani na vasi se zavedajo, da bo njihovo življenja takšno, kakor si ga bodo sami ustvarili.
Kako ocenjujete delo krajevnih odborov?
— Tudi delo krajevnih odborov smo obravnavali na zborih občanov. Sedaj gledajo drugače na vlogo krajevnih odborov in vlogo ljudskega odbornika.
Prejšnji teden je bil plenum občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so v glavnem o pripravah za občne zbore sindikalnih podružnic.
Sindikalne podružnice, ki jih je 12, so v lanskem letu zelo dobro delale, zlasti nekatere. Zaradi nekaterih ljudi, ki so bili v vodstvih sindikalnih podružnic, jc bilo delo teh sindikalnih podružnic slabše, ker so bili člani upravnih odborov nedolavnl. To se jc pokazalo tudi pri nekaterih članih občinskega sindikalnega sveta. Zaradi tega bo' potrebno sedaj, ko se vse sindikalne podružnice pripravljajo, da bi Izvedle ■ občne zbore in pregledale svoje delo v zadnjem letu, temeljito rešiti kadrovsko vprašanje in pripraviti predloge za vodstva sindikalnih podružnic, da bomo volili res najbolj delovne in sposohoie, ki ne bodo preobremenjeni  z   drugimi   posli. Le
na ta način se bo lahko delo sindikalnih organizacij izboljšalo. Občne zbore bodo sindikalne organizacije izvedle v prvi polovici marca.
Da bodo proizvajalci seznanjeni z občinskim družbenim planom za 1962, bodo o predlogu spregovorili tudi na teh občnih zborih. Razprava bo tekla tudi o pravilniku o delitvi osebnega dohodka in čistega dohodka gospodarskih organizacij.
Vse sindikalne podružnice bodo morale urediti točno evidenco članstva.
Ob zaključku so se pogovorili o uspešni pomoči prizadetim prebivalcem Iz Dalmacije, ki so jo dali delovni kolektivi naše občine.
Občinski odbor RKS so zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, tla je akcija za prizadete tako lepo uspela.
Še novi prispevki za Dalmacijo
Akcija za poimoč prizadetim v Dalmaciji je uspešno potekala. S 1. marcem fcio zaključena. Krajevni odbori ItK po vaseh so v glavnem zbrali kmetijske pridelke, nakar so jih prodali KZ ali kam drugam, a denar nakazali občinskemu odboru RKS.
V zadnjem času so prispevali naslednji: osnovna, šola Podzemelj — 13284 dinarjev, krajevna organizacija RK Curile — 1.100 din, krajevna organizacija iz Curil in Svržakov 14.661 dinar-
jev, komunalna uprava 3.230 dinarjev, delovni kolektiv LPP Metlika 36.400 dinarjev, pod-mladkarji RK na Radovici 1.710 dinarjev.
S to akcijo, ki jo je vodil občinski odbor RK, je bilo zbrano okoli 370 tisoč dinarjev. Delovni kolektiv Beti je prispeval okoli 200.000 dinarjev, a delovni kolektiv Novoteksa, Predilnice česane preje, Metlika 561.960 dinarjev. Tako je bilo v naši občini do 24. tebru-arja zbranih 1,130.000 dinarjev.
GRADAC! poživiti delo!
Telovadno društvo »Partizan« v Gradcu je bilo ustanovljeno 1960. Ob ustanovitvi je društvo štelo 94 članov. Društvo je začelo delati brez orodja in brez primernega prostora.
21. februarja se je članstvo zbralo na občni zbor. Prišlo je zadovoljivo število članov, predvsem mladih. Udeležila sta se ga tudi predstavnika občinske zveze za telesno kulturo tov. Zvonko Pavlovič in Jože Gršič. Iz poročil in razprave je bilo razvidno- da je bilo storjenega precej kljub težavam, ki jih je društvo imelo. Uspešno so delale kegljaška sekcija, na-triiznotcniska sekcija, odbojkarska sekcija in druge.
Sklenili so, da bodo letos predvsem poživili delo sekcij (šahovske, namiznotniške in drugih), priredili več športnih srečanj s sosednjimi društvi, mlajše članice in mlajši člani pa bodo vadili zletne vaje za VIII. zlet bratstva in edlnstva v Prijedoru. Imeli biodo tudi akademijo ob sodelovanju društva iz Metlike.
Na koncu je bil izvoljen še nov 9-članslki upravni in 3-član-ski nadzorni odbor. Novi odbor je sklenil, da bo delo, kl ga je društvo začelo, nadaljeval in ga skušal še bolj razširiti. P. M.
Kompresor na Dragan še vedno brni
2e v oktobru so začeli urejevati prostor in kopati temelje za metliški hotel. Toda prišli so do žive skale, zato so morali razstreljevati. In že vso jesen ter zimo brni kompresor na Dragah. Dvajset delavcev neutrudno koplje v živo skalo. Pri tem jih ovira slabo vreme, dež, sneg in mraz. Podoba Drag se je že zdaj precej spremenila. Avtomobili neprestano odvažajo kamenje.
Ko smo delovodjo tov. Bajuka povprašali, koliko ku-bikov so že izkopali, je dejal:
— Točno ne vem, kakih 2GO0 jih bo! Kdaj boste končali z izkopom?
— Cez kak mesec. Še 600 kubikov bo potrebno izkopati in odpeljati.
Za kletne prostore bodo morali kopati še meter v globino, nato bodo pričeli betonirati temelje. Potrebno bo 44 milijonov dinarjev, vendar hotel še vedno ne bo gotov, ampak bo verjetno dokončan šele prihodnje leto.
Gasilski dom je zbirališče vaščanov iz Križcvske vasi (Foto: Silvo Mihelčič ml.)
NIKOLiU VflSIUEVIČ GOGOLJ:       Rako  StCl  SC  SpHa M
Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič
»Veste, Ivan Nikiforovič, neka stvarčica tam mi ugaja.« »Katera?«
»Povejte mi, prosim vas, kaj boste počeli s puško, ki se vetri skupaj z oblačili?« Zdaj je Ivan Ivanovič odprl tobačnico: »Vam smem ponuditi?«
»Hvala! Bom kar svojega ponjuhal.« Ivan Nikiforovič je potipal okrog sebe in dotipal mehur. »Baba trapasta? Torej je tudi puško razobesila?! Jud v Soročincih pa pripravlja res dober tobak! Imenitno diši, ne vem, kaj nameša vanj. Nekolikanj je podoben kapunerju (vrsta tobaka za čikanje). Vzemite, prosim, pa ga malo požvečite — ne res, da je tak kot kapuner? Le vzemite, izvolite!«
»Vaša puška mi kar naprej blodi po glavi. Povejte no, Ivan Nikiforovič, zakaj jo imate? Saj je sploh ne rabite.«
»Zakaj ne? Kaj pa če grem na lov,«
»Bog1 se vas usmili, Ivan Nikiforovič! Vi pa lov? Morebiti po sodnem dnevu. Kar jaz pomnim, pa tudi drugi, še niti ene gosi niste ustrelili, pa tudi narave vam bog ni dal take, da bi ubijali. Vi ste obilne rasti in postave. Le kako bi blodili po močvirjih? Saj se vaše obleke, katerih v vsakem pogovoru ni primerno imenovati po nazivih, že sedaj prevetrujejo! Kako bi bilo šele potem?! Ne, ne, vi potrebujete miru, počitka. (Kot sem že prej omenil, je Ivan Ivanovič govoril neznansko slikovito, kadar je hotel človeka prepričati. Kako je govoril! O, ljubi bog, kako je ta človek govoril!) Dobro morate pretehtati slednje svoje ravnanje. Veste kaj: puško dajte meni!«
»Ojej, kaj vam pade v glavo! Ta puška je prava dragotina. Take dandanašnji sploh ne dobite več. Kupil
sem jo od nekega Turka, še takrat, ko sem mislil stopiti v policijo. Sedaj jo naj pa meni nič tebi nič dam vam! Ali ste znoreli? Puško vendar nujno potrebujem!« »In čemu jo potrebujete?«
»Oh, ste pa res čudak! Kaj pa če roparji napadejo hišo? Jasno, da jo potrebujem! Zdaj živim lepo mirno, hvala bogu, nikogar se ne bojim. In zakaj ne? Zato, ker vem, da mi na steni visi puška!«
»Dober pihalniček, Ivan Nikiforovič, le petelin je pokvarjen.«
»Vraga pokvarjen! Treba ga je samo mazati z lanenim oljem, da ne rjavi.«
»Vaše besede, Ivan Nikiforovič, res ne pričajo, da ste moj tovariš. Z nobeno stvarjo mi ne ustrežete, nobenega dokaza prijateljstva nimate zame.«
»I, kaj pa blebetate, Ivan Ivanovič! Da nimam za vas nobenih dokazov prijateljstva? Vas ni sram? Vaši voli se pasejo na mojem pašniku — niti enkrat jih še nisem zavrnil. Kadar potujete v Poltavo, me vsakokrat prosite za koleselj. No, sem že kdaj odrekel? Vaša otro-čad pleza čez plot na moje dvorišče in se igra z mojimi psi — niti besedice ne črhnem, naj se igrajo, da le česa ne polomijo!«
»Podariti mi je torej nočete. No — pa menjajva'«
»Kaj ml daste zanjo?« Ivan Nikiforovič se je oprl na komolce in pogledal soseda.
»Svinjo vam dam, tisto rjavo, ki sem jo namenil za rejo. Krasna prašiča! Drugo leto bo povrgla, boste videli!«
»Ivan Ivanovič, sploh ne razumem, kaj vam je padlo v glavo? Svinjo! I kaj bom pa počel z njo? Naj jp hudiču za pogrebščino spečem?«
»Ze spet! Ali res ne morete shajati brez zlodja? To je greh, bogme, hud greh, Ivan Nikiforovič!«
»Kako morete za puško ponuditi svinjo, tri sto hudičev! Povejte mi, Ivan Ivanovič.«
»Zakaj pa je moja svinja, ,tri sto hudičev', Ivan Nikiforovič?«
»Vprašate! Kar sami lepo premislite. To je vendar puška — znana stvar, kaj je pa svinja: hudič ga vedi! Da mi niste tega rekli, bi bil lahko kar užaljen.«
»Kaj ste pa pravzaprav opazili grdega na svinji?«
»Hudiča, kdo pa mislite, da sem? Jaz naj bi svinjo...«
»Usedite se, usedite! Saj ne bom več... Kar imejte to svojo puško, naj vam plesni in rjavi v kotu izbe — sploh je ne bom več omenil.«
Zdaj je zavladal molk.
»Govorijo, da so našemu carju kar trije kralji naznanili vojno,« je spregovoril Ivan Ivanovič.
»Da, povedal mi je Peter Fjodorovič. Kakšna vojna bo to? In zakaj?«
»Nič natančnega ne vem, Ivan Nikiforovič. Po mojem nas bi tisti kralji radi poturčili.«
»O, bedaki, kaj jim pride na misel!« je rekel Ivan Nikiforovič in pridvignil glavo.
»No, vidite, zato jim je naš car zapretil z vojno. ,0 ne boste nas, je rekel, kar lepo vi sami sprejmite krščansko vero!'«
»Naši jih bodo že naklestili, Ivan Ivanovič!«
»Bodo jih, seveda... Pa res nočete menjati za pu-škico, Ivan Nikiforovič?«
»čudim se, prav čudim, Ivan Ivanovič: slovite kot učen možak, bleknete pa tako neumno kot kak frkolin. Jaz bi bil res bedak . ..«
»Usedite se, usedite. Bog z njo, s puškico! Naj konec jemlje, sploh je ne bom več omenil! ...«
Zdaj so prinesli prigrizek.
Krške »PUST1E NOVICE« m nas prehitele I
Na videz se v Vidmu-Kr-škem te dni ne dogaja nič posebnega. V resnici pa ni tako! Ljudje se pripravljajo na pu-štovanje, kot še nikoli. Vse •jjriprave pa so v strogi tajnosti. Dobro organizirana, ilegalna organizacija pustnih veseljakov pripravlja presenečenje ... Njihova mreža je po
če na juga pritisne mraz
Med mnogimi nezgodami letošnje zime so doživeli nesrečo tudi splitski nageljni, ta prelepi cvet za najrazličnejše čestitke. Zadruga »Jer-ko Ivančič« v Splitu je imela letos zasajenih z nageljni 6 hektarov površine. Nageljni so že cveteli, ko je pritisnil mraz 7 stopinj pod ničlo in nageljne dobesedno pokosil. Uničil je okrog 1,800.000 popkov in cvetov, škode je pa 60 milijonov dinarjev.
mestu že tako razpletena, da jim nobena ribica več ne uide. Radovedno smo spraševali za načrte te organizacije, pa nam ni uspelo. Sele s pomočjo »dobre veze« smo tudi mi bili seznanjeni z nekaterimi podrobnostmi velikih načrtov pustnih veseljakov. Veseli smo bili, da bomo lahko naše bralce seznanili s senzacijami, ki se bodo godile v nekaj dneh v Vidmu-Krškem. Mislili smo že na povišanje naklade našega lista v videm-sko-krški občini, da bi tudi marljivim pismonošem v Brestanici in morda še kje drugod bilo vsaj enkrat zadoščeno ... Toda glej smolo! JVad-vse popularne »Pustne novice«, ki so lani v Krškem prvič izšle in bodo čez dva dni že drugič zagledale svet, so nas prehitele! Da ne bo tožbe in nesporazuma, smo se zadovoljili celo opozoriti naše bralce,  da  bodo najnovejše
vesti iz preteklega leta objavljene z mastnimi naslovi in podnaslovi v Pustnih novicah! Iz dobro obveščenih in povsem zanesljivih virov smo uspeli tudi zvedeti, da bi kazalo te »cajtenge« prodajati ne samo v občini, temveč celo širom po naši domovini. Ce bo ta zamisel uresničena, bo naklada »Pavlihe« zares ogrožena, kajti Pustne novice iz Krškega prinašajo samo dobre šale... In za osem strani branja samo 50 dinarjev brez »glihanja«!
Za kulisami odbora veseljakov
Nedavno smo tudi prisostvovali seji glavnega odbora pustnih veseljakov. Seveda nas niso odkrili, kajti njihovim tehtnim razpravam smo prisluškovali za zavesami. Na seji so razpravljali o vseh perečih problemih v občini. In prišel je trenutek, ko so odborniki s formalnim dviganjem rok izglasovali sila pomemben sklep. Toda veseli smo bili, ko je šlo za odločitev, ki ne bo prizadela potro-šnikovega žepa! Morda bo naše bralce zanimalo, če povemo še to, da so ti poslušni odborniki na seji razpravlja-
li tudi o življenjskem standardu delovnega človeka. Tu pa si niso bili enotni. Nekateri so trdili, da je življenjski standard visoka mesečna plača, avto, televizor in »nova bajta«, drugi pa so si upali celo zagovarjati, da spada v—1 tudi okusno klorirana voda!
Kav most, poštna centrala in še kaj...
6. marec 1962 bo zapisan v krški kroniki z zlatimi črka-
mi. Tega dne bo namreč poskusna postavitev novega mostu preko Save. Na zgradbi pošte bodo plapolale zastave, ker bo tudi delovni kolektiv PTT dosegel še eno pomembno zmago. Ob navzočnosti številnih potrpežljivih telefonskih naročnikov bo končno odprta nova avtomatska centrala. PTT podjetje je vložilo znatna sredstva za ureditev telefonske službe v Vidmu-Krškem. Tudi ljubitelji avto - moto športa bodo tega dne prišli na svoj račun. Ne-
»Ali je res živ?« je potipala deklica Kurenta pred pokopom ...
znano Avto-moto društvo bo priredilo v Vidmu in Krškem speedway dirke z novimi dirkalnimi motorji. Svetovno znani dirkači bodo pokazali domačinom vse vrline in lepote pravil speedway dirk. Te zanimive dirke si je vredno ogledati, saj bodo vstopnice za stojišča samo po 300 dinarjev, za sedišča pa enkrat več! Društvo že vnaprej priporoča vsem kupcem sedišč, da s seboj prinesejo stole ali klopi, če bi slučajno bili njihovi sedeži že zasedeni. Komunalna uprava bo po dirkah organizirala množično prostovoljno delovno akcijo za popravilo; in dograditev krških pločnikov. Godba na pihala iz Krškega zagotavlja, da bo z novimi inštrumenti in v novih uniformah igrala znane žalostinke. Morda bo to tudi poslednji nastop krške godbe, zato bi bilo dostojno, da ji vsaj z močnim aplavzom damo priznanje za njeno dolgoletno delo ...
Kaj pa Brestanica, Senovo, Kostanjevica?
Pustovanje bo tudi v Brestanici, na Senovem in v Kostanjevici. Tudi v teh krajih bodo pustni veseljaki z dobro voljo in sodelovanjem vseh vaščanov rešili vse probleme, ki jih tarejo že več let. Vsekakor pa ugotavljamo, da imajo visok življenjski stan-
sti Senovčani, ki dard % Reštanjskem po-gtantfrjjelikih neurjih po-tofcv- f Ptest°Pi bregove, to"* Il9'f)ve Meti m ^iin zalije , opere krompir in we$$hr ni to dovolj? jab°*\0 pa se jezijo ^e^i nad cesto. Be.s
se d%ije asfaltirana le cV-ozi late, toda vsaka ne-ioio^v-tt trista še bolj
privl^zadovoVjneži pa so ^e#jani. Tarnajo, da
itost^ire ""'o"16' in s(j bo-•rn9J° ^° zmanjkalo. Cu-
™r dbietja so srkali K6-
še d° \ je le trohica vse-vsevkar bodo doživeli $1 občine Videm-Kr-^rtiljePrca. Morda bodo nto 6,vicc<< izdale pose-pust^«1 Poštovanja. Ce v^n •/.dgovonu uredniki "   tfFvic zastrašili ljudi P* t^;oncem sveta, Jim ^^(Aavci ne bodo več
veri«9
Kostajnovški penatje bodo na ogled ino posluh postavili v imeni liga PERFORCENHAUSA
ŠELMANJE nad katerim je cel naš Sud steni a n
49. Bilo je neko septembrsko noč, ko je Volkodlakov silni glas izzivajoče trgal mirno ozračje. Lovec King Kyđer je dejal: »-To je zopet stari Volkodlak, ki nas izziva. — Zdaj, ko ve, da mu s puškami ne moremo blizu!-« Nekaj psov se je pognalo v temo, našli so sled in pričeli lajati. Toda kmalu se je njihovo radostno lajanje spremenilo v žalostno tuljenje in pribežalj so zopet k varnemu ognju. Eden med njimi celo s takšno rano na plečih, da ga ni bilo več mogoče uporabiti za lov, drugi pa z velikim ugrizom na plečih.
50. Ix>vci so bili razjarjeni. Komaj se je zdanilo, so že šli za sledmi. Ni jih bilo lahko najti — prerija je bila polna sledi kojotov in drugih volkov. Vendar lovci niso popustili, saj so vedeli, da velike Volkodlakove sledi ne morejo zgrešiti. Toda psi niso bili nič kaj prida navdušeni za ta lov. Zaganjali so se za vsemi mogočimi sledmi, spotoma zasledili nekega kojota in ga raztrgali. Toda za sledove velikega volka niso imeli prav nobenega smisla. Tako je tudi tokrat gonja ostala brezplodna. Lovci so prisegali, da ne bodo popustili.
51. Vztrajali so še nekaj dni in ves čas iskali sled za starim razgrajačem, ki je vsako noč plašil njihove pse in konje, kot da bi se rogal lovcem in njihovi jezi. »Ali nima morda Volkodlak celega krdela volkov okrog sebe?« so se spraševali lovci, toda King Ryder jHi je moral razočarati: »■Vedno sem videl za njim le eno samo sled.« Ta čas pa so v taborišče lovcev prihajala dan na dan poročila o novih napadih volkov in škodi, ki Jih je povzročil pri čredi veliki temnogrivi volk.
52.   Tudi lovci sami so ve8^irh^°8ost« sam« ke ubitih in raztrganih ^ta°«tt^SS 1
ubitih, ker jih volkovi v j f °^anke £™ požreti niso hoteli. Več***} I^Ove ta | zastrupili, da bi uničili *^<£g l.em je međ jote, ki bi prišli kasneje K J, ^ * »padlo x£ napornim lovom pogindo I^Atj e»» živali psov in je ostalo lovcem ^ poslali k kar pa je bilo seveda V**5M ) »fe, kolikor farmarjem sla, naj jim (f J« tudi neka\ jih lahko pogrešajo. KWU lovcev odšlo domov.
SPORED K0STANJE-VIŠKEGA ŠELMANJA
za navadno leto v znamenju astronavtov
Nedelja, 4. marca ob 14. uri: oklic Kurenta.
Ponedeljek, 5. marca ob 18.30 uri: zborovanje na Kambičevem trgu, nato šelmanjc po mestu;
ob 20. uri: občni zbor Perforcenhausa v Domu kulture, s pestrim sporedom, revijo mask in prosto zabavo. Poleg običajnega sporeda predsedstva Perforcenhausa prirejajo veseli spored člani PD »Lojze Ko-šak« ter Veseli planšarji s sodelovanjem pevcev in članov baleta.
Za najboljše maske so pripravljene lepe nagrade: radijski sprejemnik in pod.
Vstopnina 150 din.
Torek, 6. marca ob 10. uri: obhod medveda po mestu in okolici;
ob 14. uri: tradicionalni orači in setev ter karneval šolske mladine.
Sreda, 7. marca ob 9. do 15. ure: bodo izpostavljeni zadnji ostanki blagopokoj-nega Kurenta v avli Doma kulture.
Ob 15. uri: pričetek pogrebnih slovesnosti, ki se zaključijo na mostu čez Krko, kjer bomo žalujočemu občinstvu prebrali Ku-rentovo poslednjo voljo.
Ker je bil pokojni Kurent Butelj za Kostanjevico
Če »lička« zamete sneg
Ko je nedavno v Beogradu zapadel izredno visok sneg, je »požrl« avto znanemu beograjskemu humoristu in scenaristu Habulu. Njegov fičko je ostal v zametu in ko so čistili ulice, ga je zgrabil buldožer in povsem zmečkal.
zelo zaslužno osebnost, bo njegova vdova gospa Buteljka takoj razdelila pokojnikovo premoženje med žalujoče prebivalstvo.
Občinstvo opozarjamo, da bo v nedeljo 4. marca ob 14. uri v Domu kulture v Kostanjevici pričela oddajati radijska postaja Zdraha. Prenos po zvočniku lahko poslušate med 14. in 16. uro pred Domom kulture.
Vabljeni!
Direktorij
Perforcenhausa Kostanjevica na Krki
V 11 mesecih: 5 telet!
Pred nedavnim se je narava poigrala na kmetijskem posestvu Vrhovo pri Šentjerneju. Krava Dimka, ki je stara 8 let, je doslej že petkrat telila. Prvič je imela eno tele, drugič dve teleti, tretjič spet eno tele, četrtič dve teleti in petič kar tri teleta: 2 telički in enega telička.
Prav debelo je pogledal hlevar Jože Zagore, ko je 26. januarja prišel zjutraj krmit krave v hlev, pa je pri Dimki zagledal kar 3 teleta. Vsa tri teleta tehtajo skupaj 78 kg, so normalno razvita in izredno živahna. Mislim, da je krava Dimka dosegla rekord pri nas, saj še nismo slišali, da bi imela krava kje kar 5 telet v borita 11 mesecih. Ob zadnjih dveh telitvah je povrgla namreč »dvojčka-« in »trojčke«. R. P.
Dekliško sodišče
V mestecu Clakamas v ZDA imajo zanimivo sodišče, ki so ga vpeljali nedavno: trikrat na teden se zbero sodnice, tri učenke ali študentke in sodijo mladoletnike, ki so prekršili prometne predpise. Pravijo, da je to »sodišče« zelo učinkovito: prometnih prekrškov je čedalje manj, kajti »kazen, ki jo izrečejo dekleta, ima močan vpliv«, so ugotovili prometni strokovnjaki.
Hudiča ne izženeš
Po burni razpravi je pred sedmimi leti skupščina najvišjih angleških cerkvenih dostojanstvenikov sprejela sklep, da v katekizmu in veronauku črtajo hudiča kot »moralno škodljiv pojem«. To so res naredili, toda »hudiča« ne uže-neškar tako: njegovi pristaši med cerkvenimi krogi so začeli boj za ponovno uveljavitev peklenskega gospodarja, premagali so »protihudlčev-ce« in izdali nov katekizem, v katerem je peklenšček spet do-bil častno mesto. Kaže, da je rogatec edina stvar, ki sploh še lahko zaposli visoke dostojanstvenike anglikanske cerkve.
Ne zamerite tiskarskemu škratu!
Pospravljamo neljubi tiskarski napaki iz zadnje številke naSega lista v članku »PODVOJILI BOMO PROIZVODNJO!«. Na 3. strnni pise med drugim, da bi želeli zvedeti kaj več »o novem parnem stroju-, pravilno pa mora biti: »o novem papirnem stroju«.
Okrajni odbor RK v Novem mestu je prispeval za pogorel-ce v Podgorici nad Sevnico hrane in obleke za 100.000 din in 100.000 din v gotovini, na strani 4. pa Je bilo v vesti »POMOČ RK« pomotoma tiskano drugače.
V številki je tudi več drugih manjših tiskarskih napak, ki nastajajo brez vsake krivde uredništva lista. Bralce prosimo za blagohotno razumevanje!
UREDNIŠTVO LISTA

Razen televizorja: tudi prenosni šivalni stroj »MIRNA« 03!
Eno izmed presenečenj za naše naročnike, ki se bodo udeležili letošnjega nagradnega žrebanja, bo nedvomno prispevek znane
TOVARNE ŠIVALNIH STROJEV »MIRNA« v Mirni na Dol.: njen kolektiv sodeluje v žrebanju s svojim najnovejšim izdelkom:
S PRENOSNIM ŠIVALNIM STROJEM »MIRNA« 03
šivalni stroj te vrste je vzbudil na zadnjem SEJMU MODA 1962 v Ljubljani splošno pozornost, v zadnjih mesecih pa se je tudi že izredno priljubil vsem gospodinjam, ki so si ga omislile!
»TAPETNIK«, obrtna delavnica v Novem mestu, Ulica talcev 1, je dobila ime solidnih proizvajalcev zavoljo priznane kvalitete svojih izdelkov. To bosta potrdila tudi 2 moderna fotelja znamke »NADA« in »RADO«, ki ju kolektiv prispeva za naše nagradno žrebanje.
»DROGERIJA« V Novem mestu slovi po največji izbiri kozmetičnih in drugih farmacevtskih izdelkov v okraju, pa tudi zaradi bogate zaloge fotografskih aparatov, filmov in potrebnega pribora. Kakor vsako leto, bo tudi tokrat njen kolektiv prispeval za naše naročnike kaseto parfumov priznane kvalitete.
CE DOLENJSKEGA LISTA ŠE NE PREJEMATE na svoj domači naslov, si ga naročite čimprej!
Po bolniškem obisku v stanovanju esesovcev grem v barako »Posebne komande«. Tu moram vsakokrat zdraviti opekline. Pri kurjačih so pogostne. Notranjih bolezni pri ljudeh »Posebne komande« skoraj ni. Njihove obleke in postelje so čiste, hrana je dobra, lahko se reče, celo izvrstna. Razen tega so to večinoma krepki, mladi možje.
Le duševno bolnih je mnogo med njimi. Grozotna zavest, da poginjajo tu starši, žene, otroci, sestre in bratje, da morajo izvleči vsak dan tisoče in tisoče trupel iz plinskih celic v peči, vse to povzroča pri mnogih težke duševne depresije.
Preteklost vseh teh ljudi je žalostna, da mislijo nanjo le z bolestjo v srcu, na prihodnost pa z grozo v duši. Prihodnost si vsak član te komande lahko izračuna z matematično natančnostjo. Ko potečejo štirje meseci njegove službe, se do dneva natančno pojavi oddelek politične SS, ki zbere vse člane »Posebne komande« na notranjem dvorišču krematorija. Salva iz strojnih pušk — »prihodnosti« je konec.
Pol ure kasneje prikoraka že nova »posebna komanda«, ki sleče mrtve predhodnike. Pol ure nato ostane od bivše komande le še kupček pepela. Prvo delo nove komande je vsekakor vedno to, da sežge trupla svojih prednikov...
Pri vsakem bolniškem obisku me prosijo za močan, naglo učinkovit strup. Prošnji nikdar ne ugodim. Prisega Hipokrata, ki sem jo dal pred petnajstimi leti in jo vedno dosledno izpolnjeval po najboljšem znanju in vesti, jc močnejša kot vsako ugibanje. Ravno tukaj, kjer si zdravniki otežujejo vest z milijoni umorov, mi mora biti ohranitev življenja najvišja postava.
Morda sem kriv, ker molče gledam, kako se godi neizrečno mnogo zločinov. Nikoli pa ne smem sam sebe obtožiti umora... »Ne ubijaj!«...
Danes obžalujem, da nisem... Vsi so umrli. Toda ne svojevoljno, pomorili so jih njihovi morilci.
Naslednja postaja mojih jutranjih obiskov je krematorij II. Poljska pot in slepi tir Judovske rampe ga ločita od krematorija I. Obe poslopji sta grajeni po istem kopitu: slačilnice, plinska celica, požigalna dvorana, bivališče esesovcev, bivališče »Posebne komande«.
Namesto secirne dvorane je tu zlatarska delavnica. Tja znosijo vse zlate zobe in mostičke iz vseh štirih kre-matorijev, briljante, zlatnike, drage kamne, okrasje iz platine, ure, cigaretne doze in vse druge predmete iz dragih kovin. Trije zlatarji so tu zaposleni. Stvari najprej razkužijo, nato jih sortirajo. Iz okrasja izluščijo dragulje, zlate okvire zmečejo v peči, kjer jih raztope. Trideset do petintrideset kilogramov finega zlata, iz vseh štirih kre-matorijev zbranega, raztope vsak dan v teh pečeh. Zlato tope v grafitnih formah. Premera imajo nekako pet centimetrov. Vsaka zlata palica tehta 140 gramov. Sam sem jih stehtal.
Toda nikakor ne potujejo vsi zlati zobje in mostički v kad s solno kislino. Zobozdravniki komande vtaknejo naskrivaj marsikatero dragocenost v svoj žep, kakor hitro se esesovska straža obrne stran. Prav tako ravna komanda v slačilnici z dragocenostmi, všitimi briljanti in zlatniki. Smrtno nevarna igra je to! Esesovske straže se ne ganejo daleč stran in strogo pazijo na dragocenosti.
Najprej mi ni bilo prav jasno, kaj naj si mislim o tem nabavljanju zlata »Posebne komande«. Čez nekaj dni pa so bili v mojih očeh zakoniti dediči zlata, ki so ga Nemci ropali njihovim umorjenim trpinom. Tudi možje »Posebne komande« nosijo svoje zlato v zlatarsko topilnico. Kljub najstrožji kontroli se jim še vedno posreči, da prineso raztopljeno zlato spet iz topilnice.
Sicer pa je težko zamenjati zlato za stvari za vsakdanjo potrebo. Nikomur ne pride na um, da bi zlato shranjeval. Saj vsakdo ve: v štirih mesecih je vsega konec. 2c prva »Posebna komanda« je delala isto, kar dela danes dvanajsta. 140 gr težki zlati valj je plačilna enota.
Kdor zamenjava za zlato, se dvakrat igra z življenjem: prvič, ko vtihotaplja blago, ki ga moreš zunaj kupiti že za marko, skozi četvere esesovske straže, drugič pa, ko iztiho-taplja zlato iz taborišča skozi verigo straž. Pri vstopu v taborišče in pri izhodu iz njega je preiskava silno stroga.
Vse dejanje se odvija takole: Mož »Posebne komande« gre — z zlatom v žepu — najprej do vrat krematorija. Tam izmenja nekaj besed z esesovskim stražarjem. Ta se obrne stran in spusti moža ven. Na železniški progi, ki vodi mimo krematorija, delajo pod vodstvom paznika poljski kaznjenci. Paznik prinese možu že pripravljeno vrečko z blagom, ki je bilo naročeno, in sprejme za to v papir zavito zlato. Železničar sprejme obenem tudi naročilo za naslednji dan.
Na stražnici vzame mož od »Posebne komande« iz vreče 100 cigaret in steklenico žganja. Esesovec oboje naglo spravi. Po tej poti prinesejo mnogo potrebnih stvari v taborišče. Predvsem surovo maslo, šunko, jajca, čebulo. Nabava zlata je kolektivna, ravno tako seveda delijo tudi prinesene dobrine.
Esesovski šef krematorija in drugi podčastniki prejemajo seveda bogate podkupnine v živilih, žganju, cigaretah. Vsi se pri tem delajo, kot da ne vedo o tihotapstvu ničesar. Kajpada, saj imajo samo dobiček od tega.
S posamičnimi esesovci so odnosi razmeroma dobri. Boje se le drug drugega. Za gotovo vedo, da jih ljudje »Posebne komande« ne bodo izdali. Zaradi tega odda mož »Posebne komande« vsakemu esesovcu pripadajoče cigarete, žganje in živila brez vsakršnih težav.
»Volkischer Bcobachter«, oficialni časopis tretjega rajna prihaja v taborišče po isti poti vsako jutro. Prcddelavec ga prinese s seboj. Mesečna naročnina stane 1 palico zlata. Tisti, ki nosi kaznjencem štiri tedne časopis v taborišče, si pač zasluži to zlato. Odkar sem v krematoriju, prejemam časopis. Berem ga na varnem kraju in pripovedujem novice pisarju komande, on pa jih potem pripoveduje naprej. V nekaj minutah so vsi informirani o najnovejših vesteh.

NOVOMEŠKA KOMUNA
Osnove urbanističnega načrta so izdelane
Kazno je, da bodo občani Novega mesta že junija dobili v oceno tn razpravo urbanistični načrt Novega mesta. Na nedavni seji Sveta za urbanizem, gradbeništvo In komunalne zadeve je osnove urbanističnega načrta obrazložil njegov avtor Inž. Miloš Lapajne. Osnutek zajema urbanistično uredi-; tev mesta z okolico, in sicer Bučno vas, Ločno, Graben, Žabjo vas, Gotno vas, Sml-hel, Brod in Cegelnico ter razumljivo vse, kar je znotraj te črte. Po tej osnovi je predvidena večja industrija v Bršlinu. Ob Ločenski cesti je predviden nadaljnji razvoj kemične industrije (Tovarna zdravil Krka), pri Grabnu je predvidena lokacija za živilsko Industrijo,
medtem ko se bo Industrija motornih vozil širila na sedanjem mestu, kolikor pač dopušča prostor. Stari del mesta je predviđen predvsem za trgovski predel. Zazidalni prostori za stanovanjske hiše so v prvi vrsti v Bršlinu, na Znančevlh njivah, deloma proti Šmt-helu ter ob Zagrebški cesti ter desno od Ragovske ceste (nadaljnja zazidava vsega naselja).
Za razbremenitev prometa skozi mesto je v osnutku predvidena obvozna cesta od Bučne vasi proti Ločni (s premostitvijo Krke pri Grabnu) ter priključek na Gorjansko cesto pri Žabji vasi V razpravi je vprašanje preložitve Partizanske
ceste v KandijI od mostu čez Težko vodo pri kandij-skt postaji in dalje proti Straži. Eden od predlogov je, da bi šla cesta od mostu mimo Trplnčevega milna ter bi med šmlhelskim pokopališčem in kandljsko postajo prečkala progo. Vsekakor javna cesta med objekti splošne bolnišnice nI pravilna In bo potrebna preložitev te ceste.
Osnove urbanističnega načrta bodo dopolnjene na osnovi dosedanjih razprav, nakar bo verjetno že junija javno razgrnjen In dan v razpravo volivcem.
Borci zahtevajo priznanje
Na letni skupščini občinskega odbora Zveze borcev se je v ponedeljek dopoldne zbralo okrog 85 odstotkov vabljenih delegatov. Po izčrpnih poročilih dosedanjih organov občinskega odbora se je začela razprava, v kateri so člani organizacije zelo konkretno navajali primere, da mnogi borci še niso dosegli priznanja, čeprav jim mesto v sodobni družbi določa že zakon. Nato je skupščina Izvolila nov organ In delegate, ki se bodo udeležili okrajne skupščine Zveze borcev. O občinski skupščini bomo obširneje pisali prihodnjič.
ŽTP Novo mesto je dobilo lastno zobno ambulanto
Železničarji dolenjske proge smo doslej imeli svojo splošno ambulanto, dolga leta pa je bila želja ras vseh, da bi dobili tudi lastno zobno ambulanto. Te velike vrzeli, kl smo jo železničarji v Novem mestu ob-
Šmarješke iver
Na občnem zboru KK v Šmarjeti, kl je bil 18. februarja, se je zbralo veliko članov in povabljenih gostov. Poročila so govorila o dejavnosti in uspehih članov m izvršnega odbora. Ko so izvolili nov odbor, so sprejeli Sklep, da ' bodo nabavili in razvili prapor, pri prebivalstvu pa bodo zbrali sredstva za skrinjico in material za prvo pomoč.
Dva stanovanjska bloka v Šentjerneju
Krajevni odbor Šentjernej je na zadnji seji skupno s predstavniki podjetij, šole, zdravstvene postaje in Zavoda za stanovanjsko izgradnjo iz Novega mesta razpravljal o gradnji stanovanj.
Ker v Šentjerneju ne bo mogočo rešiti stanovanjskih problemov brez novih gradenj, so sklenili, da bodo v Šentjerneju začeli graditi dva stanovanjska bloka. V kooperaciji bodo gradili Mizarsko pod jot je Podgorje, Kmetijska zadruga, Zdravstvena postaja in šola; podjetje IEV — Upori se bo gradnje posto-pilo samo.
Pred kratkim se jc v šmarjeti sestal novo izvoljeni šolski odbor. Za predsednika je bila izvoljena Milena Popovič, direktorica zdravilišča v Šmarjeških Toplicah. Na seji so se člani seznanili z nalogami, ki jih bodo morali opravljati, potem pa so sestavili proračun za vzdrževanje učiteljskega kadra in za materialne izdatke. Kot samoupravni organ ima šolski odbor veliko odgovornost, zato sc bodo morali njegovi člani še večkrat sestati in reševati probleme.
Pred dnevi je imel sejo poravnalni svet v Šmarjeti. Ugotovil je, da je bilo lanskoletno delo zapisano med uspehi, saj so 85 odstotkov spornih zadev rešili že pri krajevnem uradu. Pod geslom »Bodimo prijatelji in si drug drugemu pomagajmo!« si bodo tudi letos prizadevali, da bi čimveč ljudi odvrnili od sodišča.
Za pustovanje se pripravlja šmarješka mladina. 4. marca bo ob 16. uri maška-rada z rajanjem, pri programu pa bodo nastopili mladinci in pionirji iz šole. Tedaj bo tudi javna oddaja »Spoznavajmo svet in domovino!«
D. P.
Novomeška kronika
B Spet zima! V ponedeljek jc začelo po malem spet snežiti, v torek zjutraj pa je blilo na cestah že okoli 15 cm suhega snega. Upajmo, da je to zadnji pozdrav letošnje zime!
B Mestno Društvo prijateljev mladine pripravlja tudi letos pustovanje za otroke. V soboto, 3. marca, bo v telovadnici osemletke pustno rajanje za učence 2., 3. in 4. razredov. V nedeljo bo ob 9. uri dopoldne prireditev za 3. in 6. razrede osemletke, ob 14. uri za cicibane in prvošolčke, ob 17. url pa za dijake 7. in 8. razredov. Malim maškaram želimo obilo zabave!
K Trgovini s sadjem in zelenjavo sta bili v zadnji zimski sezoni bolje založeni kot prejšnja leta. Kljub mrazu in snegu smo večkrat lahko kupili sveže paradižnike, zeleno solato in radič, cvetačo, sveže zelje Itd. Prej so se trgovci bali, da draga zelenjava ne bo šla v promet, zdaj pa vidijo, da je kljub visoki ceni kmalu zmanjka.
H Svojevrsten rekord smo Novomešcanl dosegli pretekli teden. V Domu JLA so predvajali ameriški film »Tarzan«, za katerega je bilo tako zanimanje kot še nilkdar za noben film. otroci so po več ur in že dopoldne čakali na vstopnice, mnogi pa so hodili po več dni čakat. Zgodilo se je, da je že ob 9. uri dopoldne zmanj-
To in ono iz Mirne peči
Dvakrat na teden odkupujejo v Mirni peči živino od kmetovalcev iz 34 okoliških vasi. Kmetje so s cenami, ki so določene za odkup, zadovoljni, kar je razvidno iz tega, da redno pripeljejo dovolj živine.
Kmetijska zadruga v Mirni peči bo letos prevzela vsa zemljišča splošnega ljudskega premoženja v katastrski občini Mirna poč in zemljišča drugih katastrskih občin na svojem terenu, ki obsegajo najmanj 1 ha površine in kjer strmina zem-jišča ni nagnjena več kot za 30 stopinj. Zadruga ima v letošnjem letu namen zgraditi hlev za 150 glav živine, ki jo bo sama vzrejala.
Odkar so se združili z no-
V Mirni peči pripravljajo srečanje borcev
Krajevna organizacija ZB v Mirni peči pripravlja za 16. marec slavje ob srečanju borcev iz mirnopeškega področja, ki so tega dne pred dvajsetimi leti odšli v partizane.
Pripravili bodo program, v katerem bodo sodelovale tudi osta'.a organizaciji. Na slavje so povabili tudi domačina narodnega heroja generala Staneta Potočarja-Lazar-ja, ki živi zdaj v Mariboru.
vomeško zadrugo, se bavijo s pogodbeno proizvodnjo s kmetijskimi proizvajalci, že lani pa so začeli z lastno poljedelsko proizvodnjo. V upravljanju imajo približno 20 ha zemlje, povečini njiv za žitarice, koruzo in krmilne rastline ter travnikov. Zadruga razpolaga tudi z dvema traktorjema s priključki, sicer pa si pomaga z najemanjem delavcev za sezonska dela v kmetijstvu.
B Na osnovni šoli v Mirni
peči so letos uvedli v dveh višjih razredih pouk kmetijstva. V ta namen je šola kupila 30 arov zemljišča. Strokovnjak iz kmetijske zadruge učencem dvakrat na teden pripoveduje o tem, kako je treba obdelovati zemljo in upravljati s kmetijskimi stroji. Učenci se bodo seznanili tudi s tem, kako je treba saditi, cepiti in čistiti sadno drevje in z ostalim, kar jim bo koristilo doma ali pa kasneje, če se bo kdo od njih odločil za kmetijski poklic.
Takšno sodelovanje kmetijske zadruge s šolo je vsekakor vredno pohvale!
Krajevni odbor SZDL je
začel pobirati prispevke za vodovod, ki ga vaščani že težko čakajo. Za šolo bo prispevala okrog 5 km cevi organizacija UNICEF, za ostale priključke pa bodo prispevali nekaj tudi prebivalci sami. Do zdaj so zbrali že okrog 100.000 din, pripravljeni pa so, da bodo kolektivno pomagali pri prostovoljnem delu za na-
peljavo vodovoda. Slabo urejeni vodnjaki in potok so lahko leglo za najrazličnejše bolezni. Zato je nujno, da v krajih, kjer so že možnosti za napeljavo vodovoda, takoj izkoristijo sredstva, da bo preskrba z zdravo vodo čimprej zagotovljena.
B Tudi v Mirni peči se ljudje pritožujejo, ker nimajo zobne ambulante. Sami so pripravljeni prispevati sredstva za opremo, ko bi le dobili zdravnika, ki bi prihajal k njim vsaj enkrat na teden. Za tako velik okoliš, kot je mirnopeški, bi bilo res potrebno urediti tudi zobno ambulanto, saj se morajo zdaj prebivalci voziti k zobozdravniku v Novo mesto.
Ceste v okolic; Mirne peči so pred nedavnim precej uredili. Nekaj denarja je prispevala občina, ostalo pa so prispevali kmetje s prostovoljnim delom. Prav je, da so prebivalci tudi sami začeli skrbeti za svoja pota in da ne čakajo zmeraj pomoči od drugod.
Lani: 5330 kino predstav
kalo kart za predstavo ob 18. ali 20. uri.
B Hotel Metropol bo tudi letos organiziral pustno zabavo v svoji kavarni. Pravzaprav bosta dve zabavi: v soboto ln na pustni torek. Obakrat bo poskrbljeno za prijetno glasbo, dobro pijačo in jedačo ter veselo razpoloženje. Pričakujejo, da bodo letos debre maske šte-vilneje zastopane kot prejšnja leta.
B Živilski tri: je bil minuli ponedeljek.kljub mrazu —0 stopinj kar dobro založen. Jajca so prodajali že po 22 din, kdor pa se je s prodajalko pogajal, jih je lahko dobil še ceneje. Razen tega so prodajali še fižol po 100 din, kislo repo in zelje po 70 din kg, jabolka po 50 do 80 din, suhe hruške pa 50 din (liter), krompir po 32 din, smetano v skodelicah po 70 din, rdeči radič na merice po 60 din, regrat na merice po 50 din. Dovolj je bilo tudi volnenih Izdelkov, otroške konfekcije in pletenih torbic.
B Gibanje prebivalstva: rodili sta: Nada Hrovatič iz Naselja Majde Sile 10 - dečka, Marija Senica iz Kettejeve 4 — dečka. Poročili so se: Mihael Jakobčič, traktorist iz Gradca, ln Ana Klobučar, snažilka iz Skalickega 1; Vincencij Povše, zidar Iz Kanade, in Marija Sti-ne, delavka, Nad mlini29, Ivan Skedlj, elektromehanik iz Kan-dijske 8, in Ana Maru.šič, delavka iz Opatjega sela.
Novomeški okraj ima 24 stalnih in tri potujoče kino-matografe in da so ti predvajali v letu 19G1 2232 filmov in imeli 5330 predstav, ki si jih je ogledalo 751.865 gledalcev. Ti so plačali za vstopnice nič manj -kot 48,383.071 dinarjev, kinematografi pa so morali za izposojanje filmov odšteti kar   14,588.175   din. Vsak
B Polkonfekcija si kar dobro utira pot med potrošnike, tako smo izvedeli v prodajalni podjetja »Obrtnik« na Glavnem trgu. Kmalu bo minilo leto dni, odkar so to novost uvedli tudi v našem mestu. Kupec si v trgovini izbere na pol izdelano obleko, čez štiri ure pa jo dokončano   odnese domov.
B Delavska restavracija v Novem mestu bo pričela po 7 mesecih 1. marca spet obratovali. V sodobnih, res lepo preurejenih prostorih bodo lahko postregli abonentom v treh urah s 300 kosili, 200 kosil pa bo na razpolago za odvzem na dom. Razen tega bodo lahko skuhali na dan še do 400 enolončnic. Enako zmogljivost bo imel novi obrat družbene prehrane tudi za večerje, vendar računajo tu na mnogo manjši odvzem. Sanitarije, ki smo jih v Starem obratu zelo pogrezali, so nadvse lepo urejene, posebej za abonente in posebej za osebje. Stroj za lupljenje krompirja, novi štedilnik, grelni pult, hladilnik, kuhinjski univerzalni stroj, lične delovne mize in spiralna korita ter vrsta sodobnih pripomočkov, s katerimi je obrat opremljen, obeta, da je pereči problem družbene prehrane v Novem mestu končno rešen. Vse skupaj, gradbena in obrtniška dela ter nova o-prema je veljalo okoli 21 milijonov dinarjev.
prebivalec našega okraja ie povprečno 5-krat obiskal kinematograf, kar je precej pod republiškim povprečjem.
V.
Mladi v Prečni
O mladinski organizaciji v Prečni ni dosti slišati, čeprav je zelo delavna, zlasti na š-port-r.em področju.
Jeseni so mladinci sami naredili mizo za igranje namiznega tenisa ter začeli trenirati v tej panogi. Kmalu so se toliko izurili, da so povabili mladince iz JLA na tekmo, vendar so jo izgubili z rezultatom 33:21.
V nedeljo, 21. januarja, so bili prečenski mladinci povabljeni v Mirno peč, kjer so premagali tamkajšnjo ekipo »Partizana- z rezultatom 36:19. V tej sezoni nameravajo prirediti še več takih tekmovanj.
Dušan Jarc
Pojasnilo k članku iz Šentjerneja
V zadnji številki Dolenjskega lista je bilo v članku pod tem naslovom med drugim omenjeno, da imajo pri sprejemu v obrat tovarne »Iskra« prednost sorodniki tistih, ki so na vodilnih mestih. Na to so v podjetju pojasnili:
Do konca preteklega leta so se res pojavljali primeri, da so sprejemali v zaposlitev ljudi, ki so že imeli nekoga v tovarni. Glede tega je tudi prišlo do različnih komentarjev. Konec leta 1981 pa so postavili novo komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja, kl se zelo trudi, da bi do takih primerov ne prišlo več. Menimo, da je zdaj drugače.
Do neljube izjave je prišlo iz nepoučenosti dlskutantov in govorjenja o primerih iz prejšnjih let. p. m.
čutili ves čas po osvoboditvi, ni mogla zamašiti splošna zobna ambulanta v mestu, kjer je prišlo na enega zobnega terapevta nad 12.000 pacientov. Tako smo si morali zdraviti zobe v Šentjerneju, Mokronogu, največ pa v Karlovcu. Vse to je povzročalo večjo zamudo časa. pa tudi večje stroške.
S pomočjo uprave ŽTP Novo mesto, Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana in oblastvenih forumov je bila organizirana železniška zobna ambulanta v Novem mestu, ki je začela poslovati v letošnjem januarju. Ambulanti ima prostore začasno v samskem domu gradbenega podjetja »Pionir« in posluje vsak dan od 6.30 do 17.30. razen ob sobotah popoldne. Prihodnje mesece pa bodo na novo sodobno urejeni prostori v poslopju uprave ŽTP Novo mesto za splošno in zobno ambulanto.
Železničarji se zahvaljujemo vsem. ki so na kakršenkoli način pomagali pri organizaciji zobne ambulante.
S. V.
Preprečujmo nesreče z redom in delovno disciplino!
Z delovnimi akcijami pridobivamo sredstva!
Pred kratkim je komisija za družbene organizacije pri občinskem odboru SZDL v Novem mestu sklicala posvet s predstavniki občinskih zvez in posameznih društev z namenom, da bi se pogovorili o delu družbenih organizacij, o uspehih in težavah, o materialnih sredstvih, prostorih, o vključevanju mladine v društva in o načinu dela z mladino. Posvetu, ki ga je vodil tovariš Vinko Vitkovič, je prisostvoval tudi predsednik občinskega odbor SZDL tovariš Tone Počrvina.
V razgovoru so predstavniki različnih družbenih organizacij navajali predvsem težave, ki zavirajo uspešno delo posameznih društev ali občinskih vodstev. Največji problem so vsekakor finančne težave, ki jih je težko premostiti z minimalnimi podporami občinskih oblastnih organov. Potrebe so marsikje zelo velike, vendar pa bo tudi od iznajdljivosti vodstev odvisno, če bodo uspeli vsaj najnujnejše potrebe zadovoljiti. Različne oblike delovnih akcij, ki so jih ponekod že uporabili kot uspešen način pridobivanja finančnih sredstev (TVD Partizan Straža-Vavta vas jc z delovno akcijo mladine zbral sredstva za televizor in ostalo opremo mladinskega kluba!), bi lahko postale stalna oblika zbiranja sredstev tako v vaških kot v mastnih društvih. Zato bo naloga društvenih vodstev, da čimprej ugotovijo možnosti za take delovne akcije mladine, da se povežejo s štabom MDD pri občinskem komiteju LMS in da preko ObLO uredijo vsa važnejša vprašanja glede delovne akcije z investitorjem.
Iz poročil predstavnikov družbenih organizacij in posameznih društev lahko povzamemo, da skoraj povsod prav mladina sestavlja 70 do 80 odstotkov članstva posameznih organizacij. Mladina je vključena tudi v vodstva (nekje bolj, drugje manj) društev, klubov in sekcij, vendar pa se marsikje mnenje mladih ne upošteva dovolj.
Poseben problem pri delu z mladino so prostori. Pomanjkanje primernih prostorov, kjer bi se mladina ob prostem času zbirala, spoznavala med seboj, izmenjavala izkušnje pri delu, je največkrat vzrok premajhne organizacijske trdnosti. Niso redki primeri, ko se članstvo v večjih društvih med seboj ne pozna, ker posamezniki delajo na različnih področjih, nimajo pa možnosti, da bi se sestajali. Zato bo čimprej treba rešiti ta problem, ker bodo potem društva še bolj zaživela.
Tudi v mladinskem klubu so na posvetu precej razpravljali. Po mnenju predstavnice DPM in še nekaterih, ki poznajo ta
problem, so sedanji prostori mladinskega kluba v Novem mestu (iz Zdravstvenega doma so ga preselili v prostore stare pošte) neprimerni in za mladino odbijajoči. To se pozna tudi pri obisku kluba, ki stalno pada, razen pri nekaterih televizijskih oddajah. Kaj storiti? Najti bo treba nove prostore, ki bodo sončni, večji in bolj privlačni! Predlagali so, da bi klub morda preselili v dvorano Doma Partizan na Loki, toda društvo Partizan baje namerava tam opremiti svojo društveno sobo, svoj klub, saj nima nikjer prostorov, v katerih bi se zbiralo članstvo. Potrebe po takem prostoru so, saj jc v društvu preko. 400 članov iz vrst mladine in pionirjev. Odprto je samo vprašanje sredstev za opremo društvene sobe — Partizanovega kluba.
Vsekakor bo treba čimprej misliti na več prostorov, kjer bi se mladina zbirala, saj je mladine v Novem mestu veliko in z enim samim mladinskim klubom ne bomo mogli rešiti problema, kam naj gre mladina v prostem času. Ze mnogi manjši kraji kot je Novo mesto Imajo več klubov, zato bo tudi tu treba misliti na več klubskih prostorov v različnih predelih mesta.'
O dejavnosti posameznih organizacij in društev tu ne bi pisali, čeprav so o tem posvetu precej govorili. Omenimo le še to, da se pričakovanja, da bodo letos za družbene organizacije v občini na razpolago večja sredstva, niso uresničila' Potrebe z dosedanjimi dotacijami marsikje niso bile pokrite niti 50-odstolno. Moramo se pač sprijazniti z dejstvom, da novomeška občina sodi med imatij razvite občine v Sloveniji, da je v finančnih težavah in da se zato njene dotacije družbenim organizacijam ne morejo primerjati z dotacijami drugih« razvitejših komun v Sloveniji; Vsekakor pa bodo letos na razpolago to do 15 odstotkov večja sredstva kot lani, ob primerni delitvi — po delu, uspehih in potrebah posameznih organizacij, pa se bo dalo vsa! najnujnejše potrebe zadovolilU-fm
io
1 o #*£ i &mjsa varnima wa
21. februarja je bilo nadaljevanje zadnje seje občinskega ljudskega odbora Sevnica, ki je bila 17. februarja. Ker smo prvo sejo v našem listu kritizirali zaradi prenatrpahega dnevnega reda in premalo razprave, moramo o tej seji napisati, da je bila v razpravi znatno bogatejša, zlasti razprava o socialno varstveni službi, o zdravstvu ir> finansiranju šolstva.
Glede na izrazito hriboviti značaj sevniške občine fn izselitev mlajših ljudi v industrijske kraje nastaja resen problem oskrbe starih, onemoglih kočarjev. Potrebe po skrbi za socialne podpirance so vsak dan večje. Težave so tudi pri mladinskem varstvu, saj je v občini takih otrok kar 341. Veliko, breme za občinski proračun je tudi novi način finansiranja v mladinskih domovih in domovih za onemogle. Oskrbnina v teh domovih se je znatno Povečala. Trenutno prejema socialno podporo 249 Podpirancev. Ker so podpore majhne, jih bo treba nekoliko zvišati, če bodo to dopuščale proračunske možnosti občine.
V domovih za defektno mladino je 14 otrok, na novo predlaganih v domove Pa je še več. Odborniki so razpravljali o kmečkem zavarovanju in predlagali, naj 01 se tudi v našem okraju Vstopoma prešlo na raz-
Za novo cesto v Sevnici
_.?e dolga leta čakajo Sev-mcani na novo cesto, aa se rešijo neznosnega prahu. Te dni so občinski delavci začeli rušiti oporni zid in ograjo Pri domu TVD Partizan.
delom bodo nadaljevali v smeri proti trgu. Cesta bo r*0 Precej širša, uredili pa "?do lahko tudi dva metra
Ohl Pl0čnik-Ha -    ^ z veseljem pozilrav-
čudi-Pričetek dela, pač pa se gojJ1.0, čemu širijo cesto na
reč t° stran- Tam bo nam" se2idreba rušiti in na novo
vrsto ■ skoraJ neprekinjeno škarn Visokih opornih zidov, bo ^ in strmih pobočij, kar rnedtStal° te?ke milijone, str a?"1 ko Je na spodnji volj Ceste na razpolago do-nep ravnega in neizkorisCe-Ba Prostora. -rm
širjeno zavarovanje kmetov. Predlagali so tudi, naj bi se v Sevnici zgradil nov zdravstveni dom, v katerem bi bilo nekaj postelj za ambulantno zdravljenje. Z dodelitvijo prispevkov novomeški in brežiški bolnišnici pa se odborniki niso strinjali. Ta sredstva naj bi se raje porabila za utrditev zdravstvene službe v Sevnici. Odborniki so tudi predlagali, naj bi bile soustanoviteljice doma onemoglih v Impoljci in na Loki vse občine, katerih oskrbovanci so v teh domovih. Na seji občinskega ljudskega odbora so sklenili imenovati komisijo, ki naj bi proučila, kako pridobiti sredstva za gradnjo zdravstvenega doma, ureditev enotnega knjigovodstva za dom onemoglih na Impoljci in na Loki ter razširitev ustanoviteljskih obveznosti za domova. Komisija naj bi vrh tega ugotovila realnost visokih oskrbnin v teh domovih.
Stanje šol bo treba proučiti
V občini je 16 šol. Vseh oddelkov na šolah je 108 z 2906 učenci. Na šolo odpade povprečno 180 učencev. — Proučiti bi bilo treba stanje šol, ker so večinoma stare in bi jih kazalo obnoviti. Tudi šolski okoliši v občini so po obsegu nad okrajnim povprečjem, saj znaša povprečje preko 16 kilometrov.
Prav pereče vprašanje je pomanjkanje učiteljstva. Nujno bi potrebovali še 37 učnih moči. To pa nedvomno močno vpliva na učne uspehe. Tudi osebni dohodki prosvetnih delavcev so v primerjavi z dohodki v gospodarskih organizacijah nizki. Zato se je bati, da bo z novim plačnim sistemom nastal velik odliv učiteljev, ker gospodarsko močnejše občine prosvetne delavce bolje plačujejo. Tudi za stanovanje učiteljev je slabo poskrbljeno. Da bi bili zajamčeni vsaj osnovni pogoji za nemoteno dejavnost šolskih zavodov v sevniški občini, bi v letu 1962 potrebovali okrog 150 milijonov dinarjev. Upoštevati pa moramo, da stopa v novo proračunsko leto prosveta z 80 milijoni dinarjev primanjkljaja. Zato je bilo predlagano, naj bi občinski
Iz Loke in Brega
Iti? ^snovna organizacija m tV f1*1 pri Zidanem kliA? Je dokaj uspešno zabila nabiralno akcijo za {^lresno področje v Ma-kfrsk . Posarnezniki so pri. spevali 12.420 dinarjev, sin-"!Kat Dcrna počitka 10.000 "ln, kalektiv pošle 1500 din. snovna šola 2160 din, *«»t KZ Sevnica 3000 din, "S'uzbenci ZTP 15.000 din. J**«*' uslužbenci iz Zida-j°5a mostu ,ki stanujejo na r***-} Pa 1800 din. Razen de-so zbrali tudi 30 ko-^ oblačil in 2 para obu-
tij^,. Prostovoljno gasilsko touv° Br°S je imelo v ne-zbi?^11' februarja občni broti PeročU je bilo razjoka da 'e del° druStva Par v. Plodno, razprava in
najvlila P® s» se mudila slt^p *oli gradnje gasll-t*-eba d°ma. ki je zelo po-terla/1' Del gradbenega ma-kubica.(1 Va£°n »Poke in 30 r>r!PraVv metrov lesa) je že še 20 u Jen- Potrebujejo pa
doslo- i!3' metrov ,esa- Ves Prelil"! zPrani les so darovali Pričenalci- Te dni bodo že nadu- Z gradnjo, ki se bo sevala v dveh etapah:
v prvi bodo zgradili orod-jarnjo z garderobo ter stolp in prostor za seje, v drugI etapi pa bo zgrajena še dvorana za prireditve.
S. Skočir
Noš športni dan
Ze dolgo smo si želeli, da bi spet imeli športni dan. Ta želja se nam je uresničila v petek, 23. lebruarja, ko smo se zbrali pred šolo na Radni.
Peti in šesti razredi so obiskali lovsko kočo na Brezovici, sedmi ln osmi razredi pa smo krenili proti priljubljeni Izletniški točki, proti Tončkovemu domu na Lisci.
Sprva nas je pot peljala po lepi. ravni cesti, ki se vije med širnimi polji, ob bistrem potoku in mimo prijaznih kmečkih hiš. Takšna je bila pot do Kra-kovega. Tu se je del poti odcepil. Kmalu smo zagledali ožgane stebre nedavno pogorele vasi Podgorlce. Dečki so imeli nalogo pomagati nesrečnim po-gorelcem pri delu. Potem smo šli proti koči, kjer smo se okrepčali z vročim čajem. Ves preostali čas smo preživeli na snegu in se igrali zimske Igre. Težko smo se ločili od prijetnega kraja in se po isti poti vračali domov.
Kljub temu da smo bili od naporne poti vsi utrujeni, smo prišli domov nasmejani in veseli.
Glzela Ošvat in Marjetka Revinšek
ljudski odbor s 25 odstotki udeležbe povečal sklad za šolstvo. • Seje občinskega ljudskega odbora so se udeležili tudi predstavniki prosvetnih delavcev. Le dva sta razpravljala o problemu finansiranja šolstva in o razmerah v šolstvu, ostali pa so morda le preveč ugotavljali svoje osebne prejemke!
Na seji je bilo rečeno, da so letos ugodnejše možnosti za razvoj šolstva in zdravstva in bo občinski ljudski odbor nudil prosvetnim in zdravstvenim delavcem boljše pogoje. — Sklenjeno je tudi bilo, naj se v Sevnici ustanovi samostojni pedagoški zavod, s tem, da bo šolski center opravljaj vsa odministrativ-na dela za ta zavod. Odborniki so smatrali, da je Zavod za prosvetno-pedagoško službo v Vidmu-Krškem, ki je doslej opravljal službo tudi za to občino, postavil prevelike denarne zahteve za svoje vzdrževanje.
Imenovanja in razrešitve
Na seji je bij izvoljen začasni iniciativni pododbor pri Dolenjski vodovodni skupnosti in režijski odbor za pripravo asfaltiranja ceste Sevnica—Šmarje. Ljudski odbor je imenoval za tržnega inšpektorja Antona Majcna, — občinskega uslužbenca, razrešil pa je dolžnosti delovnega inšpektorja Bogomira Mojsiloviča. Za direktorja Jugotanina je bil imenovan sedanji vršilec dolžnosti direktorja Ivo
Pinterič. Za predsednika disciplinskega sodišča občinskega ljudskega odbora je bil imenovan Božo Stojs, Ficko Vendel pa je bil razrešen dolžnosti direktorja bivše GPZ Posavje. Za načelnika oddelka za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru je bij imenovan Lojze Motore, bivši direktor komunalne banke v Sevnici, za v. d. direktorja komunalne banke pa je ljudski odbor imenoval Valentina Grilca.
D. K.
ŠOLA ZA ŽIVLJENJE
V aktivu Lisca v Sevnici je idejno-vzgojna komisija pri občinskem komiteju LMS organizirala ciklus predavanj z naslovom »Šola za življenje«. Predavanja, ki jih lahko obiskujejo tudi ostali kolektivi, je začel tovariš Franc Demšar z republiškega odbora RK v Ljubljani, Govoril je o odnosih med fantom ln dekletom ter o pogojih za srečno družinsko življenje. Predavanja se je udeležilo 50 deklet iz aktiva Lisce ln 10 mladincev iz Jugotanina in Mizarske zadruge. Mladina je bila s predavanjem zelo zadovoljna in si takih še želi.
Predavatelj je obiskal še Krmelj. kjer je imel prav tako veliko poslušalcev Iz vrst mladine in starejših".
Rudi Jonozovič
Alkohol je smrtni sovražnik reda in varnosti na cestah!
SEVNIŠKI VESTNIK
V Radežu nad Loko želijo vodovod
Osnovna organizacija RK v Loki je v letu 1961 pomagala prebivalcem čelovnika, da so si zgradili vodovod. Letos pa so tudi prebivalci Radeža, naselja 500 m visoko, izrazili željo po vodovodu. V nedeljo so se zDrali interesenti, si ogledali izvir ter poslali vodo v preisKuvo. Sestavili pa so tudi že gradbeni odbor.
Kako pa je s sredstvi? Od okrajnega odbora so dobili 25.000 din, osnovna organiza-
cija RK v Loki je nakazala 5000 din, prebivalci pa Dodo sami pomagali pri prostovoljnem delu. Razen tega bodo nekateri vasčani prodali les in dali izkupiček za vodovod, pa tudi mladina 12 Loke bo pomagala. Pričakujejo tudi pomoč od občinskega ljudskega odbora ! v Sevnici.
Tako bo akcija za zaravo pitno vodo našla odmev pri vseh, ki želijo v vasi zaravo pitno vodo!        S. Skočir
Pustovanje v Sevnici
bo, kot vse kaže, letos zelo razgibano. Kot že desetletja prej bo največja prireditev Partizanova maškarada na pustno soboto zvečer. Arhitekti, slikarji, dekoraterjl in drugi mojstri so že pridno na delu, da bi ustvarili pravo pustno vzdušje, posebno v baru. Kuharski In kietar-skl strokovnjaki bodo zadovoljili najbolj zahtevne sladokusce. Ob 22. uri bodo v pestrem sprevodu nastopile vse maske, zatem pa se bo začelo ocenjevanje in nagra-
jevanje, saj so sevniška podjetja prispevala lepo število dragocenih nagrad. Da siedi rajanje do zore, se razume. Rezervacije za prireditev pa prejemajo pri »Borovu«.
Kolektiv kolodvorske restavracije pripravlja za nedeljo zvečer obilo dobrot in veselja, kakršnega bo dovolj tudi po drugih gostiščih. V torek popoldne priredi DPM v Domu Partizan veselo otroško rajanje v maskah, za zaključek pa bo v gasilskem domu pustna veselica, -ost
Iz komune v komuno: za šolstvo
Srednje in strokovno šolstvo je v novem načinu finansiranja bilo največja težava. V novi organizacijski obliki tega šolstva imamo v našem okraju razen treh gimnazij in učiteljišča tudi nekaj strokovnih šol. V Vidmu-Krškem deluje srednja tehniška šola, v Novem mestu srednja ekonomska šola in pa Kmetijska srednja šola na Grmu. Vajenska mladina se bo izobraževala v centrih za izobraževanje kadrov v obrti v Vidmu-Krškem in v Novem mestu, v centru za izobraževanje v blagovnem prometu v Brežicah in v centru za izobraževanje v gostinstvu in gospodinjstvu v Novem mestu.
Premalo zanimanja za kulturno-prosvetno dejavnost
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« s Senovega je eno izmed najuspešnejših društev v občini. Člani delujejo v dramski, pevski in šahovski sekciji. Društvo ima tudi knjižnico z bogato izbiro knjig. Možnosti izživljanja v kulturnem življenju so na Senovem torej velike. Upravni odbor sindikalne podružnice rudarjev pa je že večkrat ugotovil, da v DPD »Svoboda« sodeluje samo 15 odst. članov delovnega kolektiva rudnika. To pa je nedvomno premajhen odstotek glede na močno rudarsko središče. Upravni odbor sindikalne podružnice je zaradi tega sklenil priporočiti vsem članov kolektiva, naj se letos vključijo v sekcije pri »Svobodi« in tam tudi delujejo.
Kaj se vsak tefert zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI LIST!
Gimnazije bi kot splošne izobraževalne ustanove ti-nansirali šolski skladi občine, v kateri gimnazija deluje, učiteljišče prav tako. Srednje strokovne šole bi finansirali s pomočjo podjetij, ki bi prispevala tri četrtine enodstotnega dela čistih osebnih dohodkov, ki bi se stekal v sklad za šolstvo. Izobraževalni centri — ustanove za šolanje vajenske mladine in poklicno izobraževanje — pa bi polovico potrebnih sredstev dobili od resornih zbornic, ostalo polovico pa iz občinskih družbenih skladov za šolstvo.
Tak način finansiranja srednjega ln strokovnega šolstva Ima več dobrih lastnosti. Ker poteka preko občinskih družbenih skladov za šolstvo, se ne zmanjšuje odgovornost komun za Šolstvo kot celoto. Komune prav za(o ne bodo mogle zmanjševati svojih proračunskih izdatkov, namenjenih šolstvu. Ker sc vsa sredstva pretakajo preko občinskih družbenih skladov za šolstvo, je komuna postala glavni organizator osnovnega in srednjega šolstva, hkrati pa jo to sili, da ocenjuje vse šolstvo na svojem področju kot celoto.
Najbrž ne bo odveč, če se pomudimo še ob komunah, ki imajo srednje in strokovne šole. Te so pri nas osredotočene v štirih komunah: v novomeški, brežiški, črnomaljski in videmsko-krški. čeprav smo maloprej omenili, da bo gimnazijo finansiral sklad za šolstvo tiste občine, v kateri gimnazija deluje, to še ne pomeni, da bo na primer črnomaljsko gimnazijo vzdrževala zgolj črnomaljska komuna. Vsa sredstva komune, ki so namanjena šolstvu bodisi iz proračuna bodisi iz prispevkov podjetij ali ob-
čanov, se zbirajo v občinskem družbenem skladu za šolstvo. Ta skrbi za finansi-ranje šolstva na svojem področju, hkrati pa na osnovi pogodbe odvaja del svojih sredstev komunam, v katerih so srednje in strokovne šole. Na ta način bo zagotovljeno prelivanje sredstev. Ker bi komuna, ki ima več strokovnih šol, sama težko določila, kakšni naj bodo prispevki ostalih komun, bo predlog o tem izdelal okrajni svet za šolstvo.
Na koncu velja poudariti šc to: način za flnansiranje
šolstva smo našli. Prvo in osnovno, kar moramo zagotoviti zdaj, jc takojšen dotok sredstev v občinske družbene sklade za šolstvo, Ljudski odbori, zbori proizvajalcev, delavski sveti in zbori volivcev morajo pohiteti in sprejeti sklepe o svojih prispevkih, ker moramo šolam zagotoviti nemoteno delovanje. Razen tega pa moramo že zdaj razmišljati tudi o tem, katere nove strokovne šole bomo v bodoče morali še ustanoviti, ker naš je razvoj že tako močno prehitel!
Štiri okrogle iz Kanižarice
Bivši borci so opravljali izpite za kvalificirane in visoko kvalificirane jamske kopače.
Janez iz Kanižarice je pred začetkom izpitov zaužit bolj malo »energije* in je imel precej treme. Ko je prišel od tretjega izpraševalca, je sotrpinom potožil, da je že zelo žejen.
»Sam si kriv!, je ugotovil eden od navzočih. 'Zakaj nisi rekel predsedniku izpitne komisije, da se voziš z avtobusom s Sinjega vrha, pa bi te vzeli naprej in bi lahko sedaj že tankal bencin!*
x
Tovariši so izpraševalt Petra, kako je šlo pri izpitu iz higiensko-tehntčne varnostne službe.
Peter jim je pojasnil: 'Prav vse sem vedel, le te-,?a ne, kaj je kisikovodikU
»Saj tega sploh ni!* so se mu zasmejali navzoči.
Lojze se je močno pot:l pri pisanju slovenske naloge.  Ko je oddajal 'nalogo,
se je opravičil: 'Veste, zadnjič sem pfsaZ takrat, ko sem iz internacije žical za pakete!*
x
Ko je Ivan stopil s kolesa, si je začel čistiti hlače ter pojasnjevati navzočim članom komisije:
'Prosim, da upoštevate, da sem na ovinku padel s kolesom in ne bi bilo dobro, da bi danes kar dvakrat pogrnil...«
Iz osnovne šole v Starem trgu
Na osnov, šoli v Starem trgu so ustanovili več krožkov za pionirje. Mnogi pionirji se zanimajo za dogajanja v Bvetu. Največ zanimanja je za mladinski krožek, kjer se bodo pionirji seznanjali s filmom,-tujimi pisatelji ter političnimi dogodki doma in na tujem.
Najbolj potreben krožek pa je matematični, kajti ta predmet jim dela obilo težav. Pohvaliti je treba učiteljski kolektiv, ki z vso močjo pomaga učencem.
Zdaj se pionirji pripravljajo za proslavo dneva žena. Učijo se deklamadj, pesmi in ostalega programa, s katerim bodo nastopili na proslavi.
Zdravko K obe
TREBANJSKE NOVICE
Ločimo med lepoto in n
Kove naloge občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev
Zdaj tudi v Selih-Šumberku!
Pred kratkim smo ustanovili mladinski aktiv tudi v tej mali vasici. Kljub temu da je majhna, ima s svojo bližnjo okolico okoli 30 mladih ljudi.
Na prvem ustanovnem sestanku, ki je bil 15. februarja. Je bilo zbrano lepo Število mladine. Izvolili so si vodstvo, za katero sem prepričan, da bo vložilo vse moči, da bi delo mladine najlepše steklo. Tudi tisti starši, ki ne pustijo svojih smov in hčera na mladinske sestanke, bodo spoznali, da imajo zgrešeno mišljenje o delu mladinske organizacije ter bodo tudi oni radi oovo-
Tudi mLadlna trebanjske občine je na svoji letni konferenci izbrala delegate za VII. kongres LMS. Delegati naj bi s kongresa prinesli smernice našemu bodočemu delu, saj je mladina pripravljena delati, samo pogosto ne najde pravega načina. Clanl LMS v trebanjski občini so kmečki fantje ln dekleta, delavci in šolska mladina, zato Je delo težko Bkladiti, ker so interesi tako različni. Kongres pa Je vsem tem nakazal dovolj smernic za delo. Mladina naj bi se poslej aktivneje vključevala v družbeno življenje in sodelovanje v družbenem upravljanju. Občinski komite LMS bo moral bolj kot doslej skrbeti, da bo čimveč mladih ljudi v organih družbenega in delavskega samoupravljanja, nato pa bo treba pripraviti mladino v šolskih aktivih, in Birer na ta način, da bomo poživili delo razrednih skupnosti
Seja ObLO
Oba zbora ObLO sta na skupni seji v torek, 27. februarja, poslušala poročilo Sveta za šolstvo, prosveto in kulturo, poročilo komisije za gospodarstvo. Komisija za predpise in organizacijska vprašanja je potem predlagala, da bi sprejeli odlok o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov delavcev ln uslužbencev za leto 1962 in pripravila za razpravo še več novih in spreminjevalnih odlokov, s katerimi se usmerja politika komune. Nazadnje je komisija za volitve in imenovanja prebrala predloge za nove organe nekaterih podjetij in ustanov, nakar je bila seja zaključena. O njej bomo več poročali prihodnjič.
Menim, da imajo kmetijske organizacije v naši občini po reorganizaciji kmetijskih zadrug ustrezajočo obliko ln velikost. S tem smo resnično upoštevali priporočila SZDL. Zadruga in ekonomije imajo na razpolago velike možnosti za preobrazbo. Te možnosti pa niso samo v organizacijskih vprašanjih, temveč v lastni proizvodnji, urejanju zemljišč in socializaciji vasi.
Posebno skrb bo potrebno posvetiti pridobivanju ln urejanju novih zemljišč povsod tam. kjer bodo nastajali novi družbeni obrati, vzporedno s tem pa skrb za gradnjo novih gospodarskih poslopij ln krepitev novih metod koope-
lili svojim otrokom delan v mladinski organizaciji. Na sestanku so sprejeli naslednje sklepe: skupno bodo preštudirali knjigo, ki jim jo Je podaril občinski komite ob ustanovitvi aktiva: »Boroena pot SKOJ«; prirejali bodo proslave v počastitev državnih praznikov; z ostalimi organizacijami bodo izvedli nabiralno akcijo lesa med kmeti, da si bodo naDavili televizor; sodelovali boao v vseh političnih in društvenih organizacijah, kajti to jim bo veliko pripomoglo do boljše izobrazbe.
Franc Vovk
in ustanovili šolske skupnosti, kjer Jih še ni, kajti ti dve obliki sta najboljša priprava za kasnejšo aktivnost. Prav tako moramo mladino po šolskih aktivih seznaniti z gospodarskim položajem in petletnim gospodarskim načrtom naše občine ter z možnostmi, da se mladinci po končanem osmem razredu zaposlijo v podjetjih in ustanovah, kajti dobro je znano, da šole druge stopnje ne morejo sprejeti vseh učencev, ki bi radi nadaljevali šolanje. Ravno zato je naši mladini naložena nova naloga, to je živo sodelovanje z delavsko in ljudsko univerzo, ki naj skrbe za nadaljnje izobraževanje ln vzgajanje mladincev, ki ne bodo nadaljevali šolanja, prav tako pa tudi za vzgojo in izobraževanje delavske in kmečke mladine. Zelo primerne oblike vzgoje so »šole za življenje«, klubi OZN in mladinske ure.
Mladina bo morala že sedaj misliti na sodelovanje pri zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcijah, kaju kongres Je ugotovil, da je to zelo uspešna oblika dela, in sprejel za
Odmev
Iz Švice, kjer sem bil pred leti, sem prejel pismo naslednje vsebine:
»Ali ste bili v zvezi s tistimi, ki so bili žrtve potresa v Dalmaciji? Iz naših časopisov smo zvedeli, da je vaša dežela zelo trpela, posebno vzdolž dalmatinske obale. Ker še nisem popolnoma ozdravela in do danes še nisem vstala iz postelje, jim še ne morem dosti pomagati. Toda mi bomo kljub temu pripravili majhno pošiljko za tiste, ki so vse izgubili, in jo poslali preko Komiteja za sodelovanje Švice z Jugoslavijo. Želimo, da bi prizadc-
racijskih odnosov. Posebno bo potrebno paziti, da bodo za rejo pujskov pravočasno organizirani koeperacijski odnosi s kmetovalci. V tej zvezi pa bo treba izdelati tudi rentabilitetni račun zreje pujskov pri zasebnam proizvajalcu, ki bo zaščitil vprašanje cene.   Ta mora
Piše TONE ŽIBERT
biti ekonomska in stimulativna tudi za kmetovalca, ki bo doma vzrejal za pita-lišča. Dohodki vzreje pujskov bodo tako eden glavnih dohodkov za kmetovalca. Zaradi tega mora zadruga z jasnim računom priti do kmeta in mu zagotoviti rentabilnost proizvodnje. Razumljivo pa je, da proizvodnja pujskov da-
Po posvetovanju, ki ga je sklical okrajni svet Svobod in PD s predsedniki m sekretarji občinskih svetov, se je sestalo 12. februarja predsedstvo obč. sveta Treonje. Na seji je obravnavalo celotno problematiko prosvetnih društev v občini, med drugim kot glavno, kako bi se lotili akcije za estetsko podobo našega okolja. Povezali se bodo z ljudsko univerzo, da bi pripravila predavanja, na podlagi katerih bi se v ljudeh ostril čut za lepoto, da bi vedeli, Kaj njihove prostore krasi, Kaj pa je samo navlaka. Preda-
Solski odbor se je sestal šele v času polletnih pot' nic. Seja je bila sklicana zelo pozno, saj je bilo nešteto problemov, ki bi jih moral
sklep gradnjo koprske železnice in cesle Novo mesto-Mctlika.
Predvsem bo naloga kmečke mladine, da sodeluje z SZDL in kmetijsko zadrugo pri uresničitvi kmetijskega gospodarskega načrta; naloga vseh je sodelovanje pri tolmačenju ustave, pri volitvah in pri uresničitvi vseh gospodarskih načrtov.
Na kongresu je bilo še posebej poudarjeno, naj se mladina ne stiska ljubosumno v svoj krog, marveč naj postane široko odprta organizacija, katere člani naj sodelujejo v vseh društvih: v Partizanu, pri Svobodi, fotoklubu, strelski družini, gasilskemu društvu naj organizira klube mladih zadružnikov itd. Delo naj se ne omeji le r.a tedenske ali mesečne sestanke, ki vsebujejo še mogoče kratek pregled važnih dogodkov doma in po svetu, marveč naj se na teh sestankih pregleda delo mladine v družbenem in gospodarskem življenju. Na teh področjih naj delo zaživi, da bo povsod čutiti mla-mladina v trebanjski občini je de ljudi, da ne bo več očitkov:
iz tujine
ti pošiljko prejeli čimprej in v redu. Ce bom le mogla, bom šla sama od hiše do hiše in zbrala čimveč za tiste, ki so potrebni naše pomoči. Prosim) sporočite mi naslov, kamor nai pošljemo to, kar smo zbrali.*
Gospa R. Vuazniaux naša dolgoletna znanka in ne opusti nobene prilike, kadar je treba pomagati našim državljanom. Stalno se zanima za življenje prt nas in spremlja naš razvoj.
Pozdravljamo njeno humano dejanje in se jI v imenu prizadetih zahvaljujemo.
Bogomil Lilija
je prednost v tem, ker je to specializirana proizvodnja. S tem bodo proizvajalci hitreje pridobili delovne izkušnje, kar jim zagotavlja tudi večjo produktivnost in večje dohodke. Za hitrejšo specializacijo, način vzreje in prehrane pa bodo nenehno skrbeli strokovnjaki.
Pri vzroji pujskov bodo angažirani tudi mali posestniki. Zato bo nujno, da se bo kooperant pojavil v obliki posebnega delovnega razmerja z zadrugo. To razmerje bo izhajalo iz dela na domu za potrebe pital išča.
J..sno je, da bodo za hiter in pravilen razvoj koopera-cijskih odnosov morali prispevati svoj delež občinski
vanje o podobnih vprašanjih naj bi bilo že takoj v zaeet-ku marca. Da bi bila udeležba večja, so bili člani mnenja, naj bi po možnosti preskrbeli še kake filme v zvezi s temi predavanji.
Nadalje je bilo sklenjeno, da bo plenum sveta 8. marca razpravljal o estetski vzgoji članstva, klubski dejavnosti in delavnosti društev. Pred tem pa bodo obiskali vsa društva in tako izvedli podrobno analizo, ki naj bi pokazala vzroke za nedelavnost posameznih društev in možnosti, da se v določenem društvu ustanovi klub.
šolski odbor obravnavati. Za predsednika odbora Je Dil izvoljen Ivan GRIČAR, za tajnico pa Majda KOLENC. Na prvi seji smo izvolili tudi tri komisije, in sicer: komisijo za nastavitve In pritožbe, socialno vzgojno in gospodarsko-finančno komisijo.
Upravitelj šole tov. biive-s'.er je podrobm poročal o polletnem uspehu učencev, o njihovem obisku v šoli, o odnosu staršev do otroK in šole. Odbor se je za poročilo zelo zanimal in ga tudi podrobno obravnaval, posebno uspehe posameznih razredov. Ugotovil je tudi pomanjkljivosti, ki izhajajo predvsem iz preobremenjenosti učiteljev. Tako so nekateri primorani poučevati po dva razreda in imajo ves dan pouk. Na šoli je siste-miziranih 14 delovnih mest, zasedenih pa je z upraviteljem vred le 9. Vzrok za to je tudi ta, da je Mirna podeželski kraj, ki ne more učiteljem nuditi ugodnosti, kot jih imajo v bolje razvitih predelih. Pri tem je treba prav posebno podčrtati stanovanjske razmere, kl na Mirni niso prav nič rožnate.
Po novem sistemu finansi-ranja šolstva bo imel šolski odbor  važno   in odgovorno
Za srebrno značko je šlo!
2ivahnl vrvež na šolskem hodniku je IS. februarja pritegnil mimoidoče, da so prisluhnili. 25 trebanjskih pionirjev je čakalo, da jih pokliče strokovna komisija v sobo, kjer so bili izpiti. »Za srebrno značko gre«, je dejal mali Stanko. Resno so odgovarjali in prav dobro so poznali prometne znake ln predpise o prometu. Z malimi rdečimi avtomobilčki so križa-rili po papirnati cesti.
Verjetno bodo ti pionirji, ki tako pridno obiskujejo prometni krožek, znali drugače ceniti prometne znake. Morda bomo s tem dosegli tudi to, da bo manj otrok povzročiteljev prometnih nesreč. —ra—
ljudski odbor. Socialistična zveza ln druge organizacije, ki lahko pripomorejo k hitrejšemu uspehu. Vse pa je odvisno od dobre volje občanov.
S tem sem hotel nakazali ornovne misli, kako naj bi se razvijali bodoči koopera-cijski odnosi z vzrejo pujskov za pitališče bekonov. ki se bo predvidoma začelo graditi že v letošnjem letu v Dol. Nemški vasi, in to s kapaciteto 10.000 živali. V prvi fazi. predvidoma leta 1963, bo vzrejenih 5000 kom, v drugi do konca 1964 pa še 5000. tako da bo letna vzreja bekonov 10.000. To pa bo predstavljalo 71 odst. celotne prireje prašičev na območju občine Trebnje. S tem bo napravljen velik napredek pri podružbljanju živinorejske proizvodnje.
Isto je predvideno tudi za goveda.   Zgradili bodo
Za kulturni teden, kl naj bi bil za občinski prazniK v Trebnjem, se društva že lepo pripravljajo. KUD »Emil Adamič« iz Mokronoga Studira kar 3 igre, od katerih bo ena skoro gotovo za Kulturni teden. Tudi v Sentru-pertu, Veliki Loki in drugih krajih se pripravljajo z igrami. V Trebnjem pa je vsa dejavnost zamrla. Pridno pa vadita tov. Dereani-jeva pevski zbor in tov. fer-parjeva recitatorsko sKtipi-no.
Letos se je pri občinsKem svetu Svobod ustanovila gias-
nalogo. Sedaj, ko se sestavlja • osnutek pravilnika o delitvi osebnega dohodka po šolah, bo komisija za gospodarsko - finančna vprašanja dolžna posvetiti temu prav posebno skrb.
Razprava se je dotaknila tudi uporabe šolskega televizorja. Ta naj bi se v bodoče več uporabljal kot učno za šolske otroke, namenjen pa bo proti plačilu tudi odraslim prebivalcem Mirne.
šolski odbor se zaveda svoje odgovorne družoene naloge in želi, da bi bile vse nadaljnje razprave plodne in da na sejah sprejeti SKiepi ne bi ostali le v zapisniku.
Milka Jakopin
avlako!
bena šola pod vodstvom pridne in požrtvovalne tov. Zore Celerjeve. Redno obismije šolo kar 16 učenk in učencev. Tudi ti bodo sodelovali v kulturnem tednu. Vestno vadijo tudi pionirčki in pionirke, z željo, da bi tudi oni nastopili v harmonikarskem zboru. Tudi dramski sosvet se je sestal in razpravljal o pripravah za kulturni teoen, v kratkem pa namerava glasbeni sosvet sklicati posvet za pripravo občinske pevsKe revije, ki bo tudi v kulturnem tednu.
Mira Miklič
POSNEMANJA
VREDNO!
Marsikdaj slišimo, da ljudje na vasi ne kažejo zanimanja za izobraževr* jc. Vendar povsod le ni tako.
V Šcntlovrencu na primer prebivalci sami zbirajo les za opremo učilnic. Nabiralna akcija je v teku. Prebivalci v Knežji vasi so z materialnimi prispevki pripomogli k ureditvi stanovanja v Soli in sobe za pisarno. Šolski odbor pri osnovni šoli na Mirni je na seji obširno razpravljal o vzgoji naše mladine.
Ali nam ti skopi podatki ne povedo dovolj? Marsikateri oče — kmet je uvidcl, da svojega otroka ne more poslati v uk brez primerne šolske izobrazbe.
—ra—
»SPLOŠNA PLOVBA« PIHAN
VZDRŽUJE
Z MODERNIMI TOVORNO-POTNISKIMI LADJAMI Z ODHODOM LADIJ VSAKIH 30 DNI
0   REDNO EKSPRESNO PROGO JADRAN —ZDA
(iz Jadrana v New York, Philadelphio, Balti-more, Savannah in Bostonl kakor tudi
• REDNO SLUŽBO OKROG SVETA
(iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko, ZDA — Zahodna obala, sredozemske luke)
O   IN NUDI
LADIJSKE PREVOZE PO CELEM SVETU Z MODERNIMI TOVORNIMI LADJAMI OD 8.000 DO 18.400 TON NOSILNOSTI
ZA VSE INFORMACIJE SE OBRNITE NA UPRAVO PODJETJA »SPLOŠNA PLOVBA« PIRAN, ZUPANČIČEVA ULICA 24
ALI NA NAŠE AGENCIJE PO CELEM SVETU
0  TELEGRAMI: PLOVBA PIRAN
• TELEX: 035-22
• TELEFONI:    51-70, 51-71, 51-73, 51-75
vrsto novih hlevov s kapaciteto 2300 Živali. Kakor pri reji pujskov bodo kooperanti za pitališča zredili teleta določene teže, za katere pa je zaželeno, da ne bodo lažja od 350 - 400 kg. Teleta, tako bikce kot teli-ce, bodo v pitališčih po sodobnem tehnološkem procesu z uporabo visoko kvalitetnih krmil ' spitali na 550 kg.
Ze 1962 bo pitališče telet v Šentlovrancu, kl ga sedaj urejajo, zredilo 650 takih pitancev. Popolnoma nova pa bo gradnja govejih hlevov v Martin j i vasi pri Mokronogu. Gradnja je predvidena že za 1.1962. Prih. leto bo obrat že proizvajal, in sicer s kapaciteto- 300 govedi. Tudi na tem obratu bodo predvidoma sami pitanci.
Perspektivni plan predvideva zgraditev še enega obrata s kapaciteto 600 go-
vedi na Vejerju. Ta bo zgrajen do konca 1965. To pa seveda ne pomeni, da bodo ukinjeni že sedaj obstoječi obrati oziroma ekonomije. Obstoječe ekonomije KZ in posetvo Dob, se bodo krepili in večali svoj delokrog. Ta utemeljitev je stvarna, če upoštevamo dejstvo, da smo samo v letu 1961 vključili 93 ha kmetijskih površin v družben' sektor. Letos bo teh zemljišč že neprimerno več. Proizvodnja pitanoga goveda v družbenem sektorju bo v letu 1962 dala že 21 odstotkov vseh tržnih škov goveda. Do leta 1965 pa se bo odstotek dvigni' na 57,5 odst.
V zvez; z rastjo družbenih obratov se bomo lotil, nakupa, zboljševanja i'1 osuševanja zamočvirjen'-!1 zemljišč. Istočasno pa bomo postopno arondlra" zemljišča.
Mladina - naša prihodnjost
Bodočnost kmetijstva 8
Mirenski šolski odbor
POROČEVALEC KOMUNE VIDEM - KRŠKO
Itako bo z leto vanje m?
32 mladinskih aktivov v trimesečnem tekmovanju
Ob sončni obali v Poreču je občinski počitniški dom Materada, kamor že "eč let zahajajo delovni ljudje iz občine Vidcm-Krško. Tudi letos bo dom dobro obiskan, saj se Ijud-ie za to priljubljeno letovišče že sedaj zanimajo
Nedavno so na sestanku upravnega odbora počitniškega doma Materada razpravljali o letoš.iji spremembi pogojev letovanja. Sklenili so, naj bi se počitniška sezona v domu pričela 28. aprila, končala pa 30. septembra. Lani so v domu nekateri preživeli 7. JO ali J4 dni, letos pa bo določeno za dopust 7, 14 ali cl dni. Sprememba je nastala tudi pri prevozu ljudi v počitniški dom. Pred kratkim
Počastitev praznika dneva žena
Nedavno so se sestali zastopniki društev prijateljev Nadine z Vidma in iz Krškega in se dogovorili, da bo Proslava v počastitev dneva žena 9. marca v dvorani TVD »Partizan« v Krškem. Proslava bo združena z bogatim kulturnim programom. Na skupnem sestanku so tudi sklenili, da bo pionirska ma-skarada v nedeljo popoldne.
Zvedeli smo, da bo prosla-va v počastitev dneva žena v Leskovcu 8. marca v dvorani zadružnega doma.
je bil namreč s transportnim podjetjem Iz Vidma-Krškega sklenjen dogovor, v katerem je omenjeno podjetje obljubilo, da bo. s svojim avtobusom prevažalo ljudi v Poreč. Odhod bo vsak torek ob 2. uri zjutraj izpred tovarne celuloze, še istega dne ob 10. url dopoldne pa se bo avtobus vračal.
Potniki bodo lahko uveljavili 75-odst. popust z objavo K-15.
Ker nas ločita do pričet-ka letoviške sezone le še dva meseca, morajo sindikalne podružnice čimprej imenovati zastopnika, ki bo sodeloval z receptorjem počitniškega doma. Prav tako morajo sindikalne podružnice najkasneje do 1. aprila od ati centralni recepciji plan uporabe lastnih leilSS v domu in hkrati priložiti seznam interesentov, za katere je zmanjkalo ležišč.
Naše bralce bo verjetno zanimalo, kakšne bodo letos cene. Samo za malenkost
šola za starše
12. februarja se je v Vidmu-Krškem pričela šola za starše. Trajala bo do 15. marca in bo obsegala 13 predavanj o vzgoji, zdravstvu in zakonodaji. Šolo obiskuje dvakrat tedensko 33 slušateljev, organizirala pa sta Jo delavska univerza in društvo prijateljev mladine.
Morda bi rri obisk še večji, ko bi bila predavanja tudi na desnem bregu mesta. — Preko mostu je namreč v zimskem času, zlasti v večernih urah, neprijetno hoditi.
Kot pošastna bakla je zgorel sredi noči osebni avtomobil Štefana Skveriča na avtomobilski cesti, n-fc* ne reci' dragi šofer, da se tebi kaj takega nikoli ne more pripetiti! Da boš zares vedno in Povsod dovolj previden, trdno skleni zdaj, ko voziš drav in vesel po vedno bolj obljudenih in promet-nUl cestah!
so porasle. Za vse člane počitniške skupnosti znaša dnevna oskrba 700 din, za otroke do treh let starosti 150 din in za otroke od 3 do 10 let 350 dinarjev. Ce bo v domu prostor, bodo lahko v njem tudi zunanji interesenti; zanje pa bo dnima oskrba 1000 dinarjev, za njihove otroke 250 oziroma 500 dinarjev
Doslej je vsa leta slabo delouala recepcija. Tudi v tem oziru je letos bolje urejeno. Recepcija doma bo poslovala od 15. marca v hotelu »Sremič«, in sicer vsak četrtek in petek od 15. do 20. ure. Tu bo tudi mogoče rezervirati sedeže
za prevoz.
Recepcija počitniškega doma Materada bo po možnosti upoštevala tudi želje tistih letoviščarjev, ki bodo želeli oddiha drugod. Glede zamenjav ležišč so bili 17 podjetjem v Sloveniji poslani predlogi za letovanje na Gorenjskem, Pohorju in' v Logarski dolini.
Za člane kolektiva To-
Program potujočega kina
Delavska univerza Videm-Krško je pripravila program »Potujočega kina« do 1. aprila 1962:
3. in 4. marca: Zakon divjine,
10. in 11. marca: Pustolovščine Pere Detliča,
17. in 18. marca: Zanka za dekleta,
24. in 25. marca: Zlata trobenta,
31. marca in 1. aprila: Avanture Casanove.
Potujoči kino Delavske univerze predvaja svoje lil-me na Raki, Leskovcu, Velikem T/iiu in Velikem Podlogu.
Udeležite se koristnih predavanj!
Znani jugoslovanski psiholog univerzitetni profesor dr. Mihajlo Rostohar bo v naslednjih dneh predaval v nekaterih krajih videmsko-krške občine o predšolski dobi otroka in o šolski dobi otroka. Predavanja bodo: v Vidmu -Krškem 2. marca; v Podbočju 4. marca; v Kostanjevici 1. in 8. marca; na Senovem 9. in 16. marca; v Brestanici pa 23. in 30. marca. Delavska univerza, ki predavanja organizira, priporoča ljudem, da se jih polnoštevilno udeležijo!
varne celuloze in papirja bodo tudi letos zbirali prijave za počitniški dom v Poreču predstavniki obračunskih enot, ki morajo prijave oddati v recepciji tovarne do 25. marca.
Sindikalne podružnice in člani delovnih kolektivov so dolžni upoštevati navodila počitniškega doma. Le na ta način, bomo dosegli, da bo vsem na oddihu lepo in prijetno.
15. februarja Je bil v Vidmu-Krškcm plenum občinskega komiteja mladine, ki je obravnaval razpis tromesečnega tekmovanja mladine v počastitev dneva mladosti. Plenuma so se udeležili razen članov komiteja še predsedniki mladinskih aktivov in predsednik okrajnega komiteja mladine Vlado Der-žič.
Plenum je sprejel več pomembnih sklepov. Osvojen Je bil tudi razpis tekmovanja mladine, ki jo bo spodbujal k novim nalogam. Glavne naloge mladine so sledeče: vključevanje v organizacijo SZDL in v ostale množične organizacije ln
v društva, ustanavljanje novih aktivov mladine, idejno-vzgojno izobraževanje in obdelava sklepov VII. kongresa mladine. Mladina naj bi se tudi udele« zevala političnih in drugih predavanj in sodelovala v športni dejavnosti, tako da bo lahko pomagala pionirskim odredom v letošnjih Jugoslovanskih pionirskih Igrali. Prav tako naj bi bila močno zastopana v kulturno prosvetni dejavnosti in naj bi organizirala izlete v kraje, znane iz NOB.
Vseh aktivov je v občini 31, letos sta bila ustanovljena aktiva v Senušah in Mrtvlcah.
Ali je delitev osebnih dohodkov v tovarni celuloze in papirja na Vidmu pravilna?
Odkar so v Tovarni celuloze in papirja v Vidmu-Krškem prešli na novo delitev osebnih dohodkov, so člani kolektiva pričeli šTišljati, da sta pravilnika o delitvi čistega in osebnega dohodka tako zapletena, da ju večina ne razume. Celo na zadnji seji centralnega delavskega sveta je bilo o tem veliko razprave. Nekateri 60 natrali, da so prevelike razlike pri vrednosti točk in da bi bilo zato prav, če bi se ugotavljanje osebnih dohodkov preneslo v pristojnost ekonomskih enot. Mnogim je tylo nerazumljivo, zakaj dobi zaposleni včasih pri rekordni mesečni proizvodnji manj osebnih dohodkov, kakor pa pri povprečni proizvodnji.
Pred kratkim srno se oglasili v upravi tovarne, kjer so nam povedali sledeče:
Ustvarjeni osebni dohodki po obračunskih ln ekonomskih enotah, izračunani na zaposlenega, so res za posamezne mesece zelo različni. To pa je posledica poslovnih rezultatov obračunskih in ekonomskih enot. Ti rezultaU pa se ne izkazujejo samo s količinami ustvarjene proizvodnje, temveč tudi sstroški, številom zaposlenih, številom izvršenih nadur, neenakomernimi dopusti itd. Neredko, se tudi pojavlja želja po povišanju cenikov in vrednosti delovnih mest. Vsako povišanje cenikov pa gre na račun osebnih dohodkov. Zato bi morala vodstva ekonomskih enot skrbeti za realne cenike in za druga merila, s pomočjo katerih se delijo osebni dohod-
Novo društvo na Velikem Trnu
V nedeljo je bil na Velikem Trnu ustanovni občni zbor Društva prijateljev mladine, ki se ga je udeležilo preko 50 ljudi. Odbor novo ustanovljenega društva bo v kratkem sestavil program dela, ki ga bo predložil na sledečem sestanku svojim članom v odobritev. Za udeležence občnega zbora je delavska univerza pripravila predavanje o vzgoji otroka. Izvajanje Majde Blaževičeve je navzoče zelo pritegnilo.
ki na obračunske enote in posameznike. Vendar pa ekonomske enote ne opravljajo zadovoljivo svoje naloge; kaže, da se ne zavedajo dovolj svojih pravic, sicer ne bi zahtevale, naj odnose glede osebnih dohodkov med 32 obračunskimi enotami urejajo centralni organi ali celo posamezni admini-straUvru uslužbenci. Ekonomske enote morajo vendar same odločati o tem. Morda bd kazalo postaviti posebne strokovne komisije, ki naj bli bile v pomoč organom upravljanja.
Naj še omenimo, da je že v januarju upravni odbor podjetja imenoval centralno komisijo za osebne dohodke, ki jo sestavljajo predstavniki vseh šestih ekonomskih enot. Ta komisija ima predvsem nalogo, stalno ugotavljati odnose o razdeljevanju osebnih dohodkov med ekonomskimi enotami. V primeru nesorazmerij pri osebnih dohodkih med ekonomskimi enotami, ki bi nastala zaradi nerealnih meril, mora komisija poiskati rešitev in jo
predlagati centralnim organom. Komisija mora tudi nadzirati vse popravke analitične ocene delovnih mest; vsak član komisije pa je dolžan tolmačiti svoji ekonomski enoti sklepe centralnih organov, ki se nanašajo na odnose glede osebnih dohodkov med ekonomskimi enotami.
Ce gledamo odnose osebnih dohodkov za daljše obdobje in ne samo za posamezne mesece, ugotovimo, da so odnosi realni. Izplačani osebni dohodki v lar^kem letu so bili po ekonomskih enotah sledeči: v obratu proizvodnje celuloze 99,7 odst., v obratu proizvodnje papirja 101,6 odst., v obratu proizvodnje energije 96,7 odst.j v obratu delavnice 95,6 odst-i v transportu N4(>2,8 odst. In v administrativni službt 88.8 odst.
V Tovarna celuloze in papirja Ui kazalo organizirati predavanja, no katerih naj bi se zaposlenim razložil sistem nagrajevanja. Sele takrat bo ljudem delitev osebnih dohodkov razumljiva.
Matere: razmislimo tudi o dejavnosti DPM!
Nedavno tega je oikr. zveza DPM Novo mesto organizirala seminar za predstavnike in tajnike občinskih zvez in predsednike osnovnih organizacij DPM. Seminarja se je udeležilo 54 predstavnikov omenjenih organizacij iz celega okraja, pač po občinska zveza Metlika ni poslala niti enega predstavnika.
Prvi dan je sekretar okrajnega odbora SZDL Miro Gošnik imel referat o vlogi družbenih organizacij v komuni. Sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Stanka Sagadin je nato govorila o nalogah društev prijateljev mladine v komunalnem sistemu. Sledila je razprava o obeh referatih.
Popoldne je Rezka Pire imela referat o pionirski organizaciji in svobodni aktivnosti pionirjev in šolske mladine. Sekretar republiške komisije za delo s pionirji Miloj ko Vidmar Je predvsem razpravljal o svobodni aktivnosti pionirjev, Franc Se-gedin pa je nato obrazložil po-
men ter program Jugoslovanskih pionirskih iger v letu 1962.
Drugi dan je bil na programu referat: Vzgojno-varstvene ustanove, problemi varstva otrok v okraju, vloga družbenih organizacij, stanovanjskih in krajevnih skupnosti pri reševanju teh problemov. Referent je bil tov. Dušan Zupane. O obliki varstva otrok pa je spregovorila tov. Ančka Dolanc. predstavnica Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Nato se je razvila zelo živahna in vsestranska razprava, ki je pokazala veliko pomanjkljivosti in vrzeli v delu z najmlajšimi, kakor tudi nerazumevanje nekaterih za to vprašanje. Sproženih je bilo tudi veliko predlogov za izboljšanje teh problemov v našem okraju.
Taki seminarji so zelo koristni. Vzgoja naših najmlajših ]e stvar celotne družbe, tako staršev kakor krajevne skupnosti. Zato bo potrebno te probleme reševati in ukrepati hitro ter odločno.
it.
Kmetje ponujajo zemljo...
20. februarja je bila seja finskega odbora SZDL v ^dmu-Krškem, na kateri so ^ravljall o problemm m nje kmetijske proizvod-sektd^užbenega ^ zasebne2a ftidi°rja' je Prisostvoval oriK Predsednik okrajnega e?f0ra SZDL Viktor Zupan-Pri' rvTterent za kmetijstvo
Poroe Franc Kovaeic Je v g???* 0 razvoju kmetijstva
Blasil Med druSim Je na" tQr ' da se je družbeni sek-
1960 meUJstvu od 194b do °dst p0večal samo za 2,8 zemij Cel°kupne obdelovalne
Pa se ■ °d leta 1960 d0 1961 večal v6 druzbem' sektor po-°bdobi, r za tretJino. v tem ge v " so kmetijske zadru-rnenjai čini odkupile ali za-zemij 6 122 ha obdelovalne staia.iL111 Jo vključile v na-V kmetijske obrate.
lgor°čni zakup pa so
zadruge od kmetov vzeie 111 hektarov. Nastal je ms kmetijski obrat pri kmetijski zadrugi v Vidmu-Krškem, in sicer v Zadovlnku. Obrat bo do konca 1962 dosegel skupno površino v enem kompleksu 150 hektarov. Pri tem obratu je že zgrajen hlev za 120 glav živine, še letos pa bodo pričeli graditi nov hlev s 13U stojišči.
Občinski ljudski odbor je 1960 vložil za razvoj kmetijstva v občini 14 milijonov dinarjev, naslednje leto že 18 milijonov, letos pa je predvidenih 25 milijonov. Vse kmetijske zadruge na območju občine so v letih 1957—1961 investirale 216 milijonov dinarjev ali povprečno 54 milijonov dinarjev letno. Za razdobje   1961 do
1965 pa je predvidenih vlaganj za okrog 900 milijonov dinarjev ali letno povprečno za okoli 130 milijonov cnn.
Kmetijska zadruga iz Kostanjevice je med Kalcami— Naklom in Velikim Podlogom določila mesto za nov kmetijski obrat. Z melioracijo zemljišč bo zadruga uspela pridobiti preko iUO hektarov obdelovalne zemlje. Tu bo zgradila gospodarsko poslopje s hlevom za 260 stojišč. Kmetijska zadruga ima že potrjen investicijski program in odobrena finančna sredstva, skupaj 41 milijonov dinarjev.
Predvideva se združitev kmetijske zadruge Krško s kmetijskim posestvom »Matija Gubec« iz Leskovca. Po združitvi bo to posestvo delovalo v okviru kmetijske za-
druge kot samostojna eKO-nomska enota, specializirana za sadjarstvo. 2e sedaj sodelujeta kmetijska zaaruga in posestvo pri pridobitvi novih plantažnih nasaoov. Nedavno je posebna komisija strokovnjakov iz Inštituta za kmetijstvo in gozdarstvo iz Ljubljane določila področje na levem bregu Save, Kjer bi obnovili nove površine intenzivnih plantažnih nasadov. V letu 1963 naj bi Dilo zasajenih hruškovih in jabol-kovih nasadov na površini 100 hektarov, kasneje pa še 200 hektarov. Na tem področju je predvidena tudi gradnja hladilnice za sadje z zmogljivostjo več sto vagonov.
Kmetijska zadruga v Brestanici je usmerila svojo dejavnost za osvajanje zemljišč in ustanavljanje lastnih proizvodnih kmetijskih enot. Zadruga je 1961 pridobila z nakupom 9 in pol hektarov obdelovalne zemlje, z najemom pa 67 hektarov.
Pogodbeno sodelovanje med kmeti in zadrugami se je dobro razvilo. Lani je Dilo vključeno v tako sodelovanje 1937 hektarov zemlje, predvideni plan za leto 1952 pa določa 3394 hektarov. Od te površine je bilo samo pri jesenski setvi belih žit doseženo 884 hektarov. Perspektivni plan pa predvideva do leta 1965 zajetje kmetijsKih površin zasebnih proizvajalcev v izmeri 6837 hektarov ali skupno 48,5 odst. vseh obdelovalnih površin v občini.
Seja občinskega odbora SZDL je bila predvsem namenjena politični aktiviza-ciji terena. To nalogo naj bi v glavnem izvajala SZDL, ki bi kmetijskim zadrugam pomagala prebresti določene težave. Opaža se namreč, da se kmetje zaposlujejo v industriji, ostajajo pa hkrati lastniki večjih posestev, ki presegajo določeni maKsi-mum zemljišč. Čeravno Je zakon o agrarni reformi še
v veljavi, ga v tem pogledu nihče ne izvaja. Nadalje se ugotavlja, da je na kmetijskih posestvih vedno več starčkov, ki so za delo nesposobni. Zato je vprašanje, kako obdelati taka zasebna posestva. Ti ljudje ponujajo svojo zemljo kmetijskim ra-drugam s pogojem, da Jim le-ta zagotovi preživljanje. Ker gre v največ primerih za razdrobljena posestva, ki so oddaljena od obratov kmetijskih zadrug, je z ekonomskega vidika prevzem take zemlje nekoristen. Zato so bili na seji občinsitega odbora SZDL vsi soglasni, da že iz socialnega vidika ne bi kazalo odklanjati takih zemljišč. Predlagano je bilo, naj bi se s pomočjo občine ustanovil pri kmetijskih zadrugah poseben sklad, iz katerega bi ljudem izplačevali mesečno rento.
Na seji so obravnavali še kmečko zdravstveno zavarovanje . in probleme kmetov, ki so sodelovali v NOB.
DOLENJSKI LIST
1$
Spodbuden zgled mladih
Brestanica v nedeljo popoldne. Že dolgo pred tretjo uro se zbira mladina pred Parti-zanovim domom, posamezniki pa še vedno sprašujejo: »Je še morda kakšna vstopnica?« Zaman; zmanjkalo jih je že v torek. Oddaja POKAŽI KAJ ZNAS!, ki jo je organiziral aktiv LMS v Brestanici, je pritegnila staro in mlado.
»... Oddaja naj bo priznanje manjšim, še ne toliko znanim ansamblom, pevcem in solistom za njihov trud. Naša iskrena želja je, da mali ansambli, pevci, solisti in drugi ne bi ostali v senci velikih...« Tako je pisalo v vabilih pripravljalnega odbora, ki se je pod vodstvom Nika Galeša pogumno lotil obsežnih organizacijskih priprav. S pomočjo mladine in drugih v Brestanici je prireditev docela uspela! To je potrdil tudi navdušen aplavz skoraj 500 hvaležnih gledalcev in poslušalcev v dvorani, ki so več kot dve uri zadovoljni sledili prireditvi.
Za dobro voljo je že v začetku poskrbel domači sekstet STEB, dobro organizi-ran, glasovno čisto ubran ansambel, ki na prireditvi kot predstavnik    domačinov ni
konkuriral mlajšim kolektivom. Niko in Majda sta napovedovala in povezovala program, solisti, instrumentalisti in drugi pa so se hitro vrstili.
Prvi je bil na vrsti Kvintet »Sendy« iz Drnovega: prvič so nastopili in zares je treba poguma, da se predstaviš, če šele pol leta igraš. Ocena: 7, 8, 8, 7 iz vrst občinstva, strokovna komisija pa: 8, 7, 8, 7. Skupaj 60 točk — led je prebit! — Duet Tončke Crpič in Gabrijelce Požgaj iz Vel. Doline: za dve pesmi 67 točk. Koliko lepih pesmi živi med našimi ljudmi! — Ljubo Zu-mer iz Sevnice je ljudi ogrel s popevkami. Trio iz Krmelja »TIKI« je prinesel z glasbo tudi tople pozdrave krmelj-ske mladine Brestanici. Sledijo: Albin Potisk, solist iz Brestanice; mladi pesnik Dol-fi Flere, dijak krške STS; trio Seher spremlja pevko Sonjo Vaš in požanje kar 74 točk .
Po odmoru se predstavijo ansambli: SEPLAN iz Sevnice z lepo oceno zrelosti in mehko ubranostjo navduši obe komisiji: kar 78 točk mu na-vržeta, prav toliko pa tudi nadarjenima pevkama iz Sevnice: Saši Bizjak ln Polonci Mohor. Za njima nastopi še Sev-
ničan Ludvik Zuraj z miniaturnimi ustnimi harmonikami, pevca Joško Cučnik in Janko čuber pa sta se ta dan predstavila domačinom. Bratje Lopatici iz Boršta pri Cerkljah so izurjen, poskočen ansambel, ki smo ga čuli tudi že v radijskih oddajah. Kar 73 točk so zbrali.
Vmes ploskanje, smeh, odobravanje, pa nagradno žrebanje za obiskovalce prireditve. Pred razdelitvijo nagrad še intervju s člani komisije — in prireditev so zaključili. Pet sto ljudi je odhajalo domov dobre volje. Pač lep dokaz, da so take prireditve potrebne, da ljudje hočejo pesmi, glasbe, recitacij — da so lačni lepote ln plemenitih čustev, ki jih daje kultura.
Skoraj 500 prebivalcev Brestanice in okolice je v nedeljo popoldne napolnilo Partizanov dom v Brestanici. Staro in mlado je prišlo na oddajo »POKA2I KAJ ZNAŠ!«
Hvaležno področje dela
Pevki iz Sevnice sta pokazali lep talent — izmed 8 ocenjevalcev jima Jih je kar 6 priznalo po 10 točk!
Nedavno tega je bil občni zbor sekcije Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov. Člani so se najprej seznanili z namenom sekcije. Okrajno društvo zaradi številnosti ne bi moglo dobro delovati, zato so se začele v občinah ustanavljati sekcije, ki bedo obravnavale kmetijska vprašanja v občini, člane čakajo velike naloge. Da bi jih čimbolj uresničili, so sprejeli delovni program.
Osnovna naloga članov je, da s svojim delom pomagajo uresničevati drižbeni plan v kmetijstvu. Sodelovali kodo pri obnovi vinogradništva, vključevanju novih zemljišč v socialistični sektor (okrog 110 ha), pri programu pogodbene proizvodnje in izvajanju
Predavanje v Kostanjevici
V petek zvečer ob iy. url bo v kostanjeviškl šoli predavala umetnostna zgodovinarka Anica Cevčeva o temi »Od realizma do impresio-nizma«. To bo zaključno predavanje o slovenski likovni   preteklosti. Vabljeni!
splošnih kmetijskih akcij in odlokov, zaščiti rastlin in drugem.
Za izvajanje teh nalog bo sekcija imenovala posebne komisije in izvedla okoli 30 strokovnih predavanj ln posvetovanj, člani sekcije se bodo udeležili okrajnih seinlnar-jev in predavanj. Prevzeli bodo mentorstvo nad delom sekcije kmetijskih strojnikov
in jim pomagali uresničevati njihov program. Sodelovali bodo pri izobraževanju kmetijskih delavcev. Nameravajo organizirati dvodnevno strokovno ekskurzijo.
Program dela sekcije DKIT v Metliki je zelo obsežen in koristen.
Za predsednika sekcije so izvolili tov. inz. Janeza Gač-nika.
Steklena hiša
V Leningradu so postavili res nenavadno hišo: vsa je iz stekla in plastičnih mas. V hiši je urejeno električno gretje, ventilacija, opremljena je z vsemi električnimi gospodinjskimi aparati. Pročelje je iz posebnega stekla, ki prepušča le ultravioletne žar-ke, tako da prebivalci lahko počrnijo, ne da bi stopili iz hiše. V njej sedaj še nihče ne prebiva. To je samo eksperi-metalna hiša, v kateri »stanujejo« zgolj razni kontrolni aparati.
Spominu prof. Ervine Ropaš
Velikokrat smrt spomin oživi. Ko spoznaš, da je znana oseba omahnila na svoji življenjski poii, vstajajo spomini na dobroto in plemenitost, na delo in ustvarjalnost, na sposobnost in zaslužnost človeka.
Prof. Ervina Ropaš je bila rojena v znani novomeški glasbeni družini. Po leončani meščanski šoli je nadaljevala šolanje na učiteljišču v Mariboru. Učiteljica je bila le nekaj let, ker jo je želja po popolnejši glasbeni izobrazbi vodila na konservatorij v Ljubljano. Po opravljenem državnem izpitu iz glasbe je
nastopila službo profesorice na mariborsekm učiteljišču, kjer je ostala do aprila 1941, ko so jo zaprli in z mnogimi prosvetnimi delavci izgnali v Srbijo. Od tam se je vrnila v ljubljeno Novo mesto, službovala še na gimnaziji in bila leta 1946 upokojena.
Svojo glasbeno nadarjenost je pokazala že kot štirinajstletna deklica s svojo prvo kompozicijo — Koračnico za klavir. Na učiteljišču se je posvetila skladanju zborovske glasbe. Prelepe so njene pesmi za ženski mešani zbor, kot Ptičice, vprašam vas.   Tam na
IZ RAZPRAV O NOVI JUGOSLOVANSKI USTAVI
Ne gre zgolj za vsakdanji kruh
Zadnje čase toliko govorimo o novi ustavi, da se človeku upravičeno vsiljuje vprašanje: kaj bo pravzaprav novega v njej? To bo jasno, odgovor na vprašanje ne bo kočljiv, brž ko bo osnutek nove ustave, ki ga zdaj pripravlja ustavna komisija s predsednikom Edvardom Kardeljem, dan v javno razpravo. Toda mi bi radi že danes, na podlagi dosedanjih razprav, kolikor jih je bilo objavljenih v časopisju, vsaj v grobem zvedeli, v čem bo bistvo nove ustave. Torej poskušajmo!
Vsaka ustava bi morala biti podoba stvarnosti, odsev dejanskega, resničnega stanja. Vsaka ustava seveda to ni. So ustave, ki so bolj deklarativne in programske, tako da so vedno nekje daleč od resničnega stanja v družbi. Naša ustava, socialistična ustava, to ne sme biti. Ona mora biti ogledalo stvarnosti, če to ni več, ker Jo je čas prerasel, jo mora zamenjati nova ustava. Ni pa seveda res, da bi morala biti ustava zgolj podoba stvarnosti. Ona mora biti več kot to: mora biti tudi ustvarjalna, nakazuje naj tudi bodočo smer razvoja. Taka ustava je res prava socialistična ustava. In taka ustava bo naša nova ustava.
Samoupravljanje — temeljna človekova pravica
Naša nova ustava, ki jo zdaj pripravljajo, si ne bo ničesar izmišljala. Tudi ni nobene potrebe, da bi jo skonstruirali z gledišč neke abstraktne socialistične teorije. Praksa našega družbenega razvoja je tako bogata, da bi ustava že samo z legaliziranjem obstoječega družbeno-ekonomskega sistema, ne da bi nakazovala nove, še bogatejše perspekti-
ve, predstavljala zares nekaj edinstvenega v zgodovini ustavnega prava.
Zakaj moramo ustavo iz leta 1946, dopolnjeno z ustavnim zakonom iz leta 1953, zamenjati z novo? Kateri so tisti novi in spremenjeni družbeni odnosi, ki zahtevajo novo ustavo?
Ustavni zakon iz leta 1953 je ugotovil, da je delavsko samoupravljanje temelj družbene in politične ureditve Jugoslavije. Toda takrat so bili delavski sveti šele v zametkih. Potemtakem je bilo ustavno določilo bolj perspektiva kot pa odsev stvarnosti, čeprav so bili delavski sveti že tu in so začeli igrati pomembno vlogo v družbenem življenju. A naslednja leta se je delavsko samoupravljanje tako razmahnilo, da je z dinamiko svojega razvoja sprožilo pomembne družbene premike, pravo pravcato revolucijo tudi na drugih toriščih družbene dejavnosti. Delavsko samoupravljanje je od takrat pa do danes naredilo tako izreden vzpon, je tako silno prodrlo v zavest delovnih ljudi, da si brez njega sploh ni mogoče več zamisliti naše družbe. (Radi bi poznali tistega, ki bi si upal samo predlagati zakon o ukinjanju delavskih svetov!) Delavsko samoupravljanje je postalo element vsakdanjega življenja in delovanja. Zadnja leta se je razširilo še na ekonomske enote. To pa je tista nova stvarnost, ki je že prerasla ne le ustavo iz leta 1946, ampak že tudi ustavni zakon iz leta 1953. Zato je potrebna nova ustava, ki bo uzakonila načelo samoupravljanja kot novo temeljno človekovo pravico.
Pravica uporabe in gospodarjenja
V tem revolucionarnem razvoju po letu 1953 se je menjal tudi pojem lastnine. Na-
mesto državne in zadružne lastnine imamo zdaj družbeno oziroma socialistično lastnino, ki obsega vse premoženje, s katerim razpolagajo državni organi, politično-teritorialne enote, gospodarske in družbene organizacije, zadruge in zavodi. Na mesto lastninske pravice stopa pravica uporabe in gospodarjenja. Delo postaja tista največja ljudska, moralna vrednota, ki sprošča vso ustvarjalnost in spreminja človeka v svobodno osebnost. Delovni ljudje sami razpolagajo s proizvodi svojega dela, s tem, da sami razdeljujejo dohodek. To je tisto novo in bistveno. Na to je mislil Marx, ko je razvil teorijo o osvoboditvi osebnosti človeka. To postaja pri nas že stvarnost, ki jo bo odsevala tudi nova ustava. Nihče drug — ne država ne kapitalist — naj ne delita plodu človekovega dela — njegovega dohodka. In s sredstvi za proizvodnjo, čeprav podržavljenimi, naj proizvajalec ne dela pod tujim vodstvom, pod vodstvom države. Človek sam naj upravlja s sredstvi za proizvodnjo in deli dohodek.
Na vseh toriščih se je zmanjšala vloga države
Razen delavskega samoupravljanja se je v zadnjih nekaj letih razvilo tudi družbeno upravljanje, o katerem leta 1953, ko je bil sprejet ustavni zakon, skoraj še ni bilo sledu. Od takrat pa do danes se je vloga države zmanjšala na prej nepričakovano mero, toda ne le v gospodarstvu, ampak tudi v zdravstvu, šolstvu, kulturi, socialnem zavarovanju in na drugih toriščih družbene dejavnosti. Z vrsto zakonov je dala država v roke družbi vedno nove in nove pristojnosti, tako da je danes zelo redka tista dejavnost, ki bi jo vodila država prek svojega aparata. Celo železnica, pošta in zavarovalništvo so bili dani v upravljanje kolektivom oziroma družbi. Kjer pa so še prisotne državne funkcije, se le-te že močno prepletajo z družbenimi.
(Nadaljevanje sledi)
vrtni gredi, Rdeči nageljč-ki. Vasovalec in druge.
Ogromno znanje in sposobnost glasbene pedagoginje smo leto za letom spoznavale dijakinje mariborskega učiteljišča. Kar imamo zares bogatega in vrednega, kar nas je vse življenje tesno povezalo z glasbo, imamo od nje. Njena temeljita glasbena ustvarjalnost, pedagoška sposobnost je prišla do izraza v urah glasbene teorije, ob urah pouka violine in še bolj ob individualni vzgoji klavirske igre. Nastopi pevskega zbora vod. njenim vodstvom so bili vedno bogato doživetje za nastopajoče in poslušalce.
Po upokojitvi je 10 let nadaljevala z glasbeno vzgojo na novomeški glasbeni šoli. Mnogi njeni učenci so ob njej iz leta v leto rastli, dosegali uspehe, in bili sposobni nadaljevati študij klavirja. Leta 1952
je prevzela mesto dirigenta okrajnega učiteljskega zbora v Novem mestu in na koncertih dosegala zavidljive uspehe.
Množica Novomeščanov je 18. februarja spremila prof. Ervino Ropasovo na njeni zadnji poti na šmihelsko polcopališče. Učitelji, člani okrajnega pevskega zbora, so se s pesmijo, ki jo je pokojna tako zelo ljubila, poslovili od nje.
Vsi, ki smo jo poznali, jo bomo ohranili v trajnem spominu. Njene učenke. učenci pa bomo z ljubeznijo do prave, resnične glasbe, ohranili v sebi vse, /car nam je bogatega darovala-J. K.
DOM - DRUŽINA - GOSPODINJSTVO - DOM ,
»Rada bi šla v maškare...«
— Mama, ali bom tudi jaz maškara?
Ne, saj veš, da nimsmo denarja za take neumnosti!
— Zakaj pa bodo Alenka, Majda in Janez? Njim uodo mame napravile obleke Kar iz papirja.
— Tega jaz ne znam, razen tega pa to preveč stane. Nič rie bo iz tega pa konec!
Takle pogovor je stekel že v marsikateri hiši. Pa nt Prav, da nekatere mame rako na kratko odpravijo otroke.
Praznovanje pusta je star običaj, ki je pri nas se vedno v navadi. Starši ga navadno praznujejo, včasin še čez mero, otrokom pa ne puste, da bi se poveselili urico ali dve s svojimi sovrstniki. Le dva litra manj bi si ga privoščili sami, pa bi rudi njihova Metka ali Janezek lahko bila maškari, seveaa z malo dobre volje.
Belo bluzo ali rdečo Jopo imamo doma, prav tako Dele žabe (nogavice).  Kupimo le
Privoščimo  jim veselje in  smeh —  oboje je pravica njihovih let!
rdeč krep papir, na katerega nalepimo bele pike in sešijemo široko krilce. Kapo dobimo v papirnici in naš oirok bo prav memtna mušnica. iz zelenega papirja naredimo lahko krilce za trobenuco, kapa pa naj bo rumena. Ta- ■ kih kombinacij je venko! Dve ali tri ure časa bomo pač lahko pogrešale na ljubo svojim otrokom in jim pripravile pustno veselje! Morda imamo tudi doma premajhne in že stare rožaste obleke ali drug kos blaga, ki ga lahko uporabimo za ma-škeradne obleke. Poglejmo v omare in prav gotovo bomo kaj našle! Maškaradno obleko lahko spravimo in nam bo naslednje leto prav prišla za mlajšega otrona ali pa jo bomo zamenjali z obleko sosedovega Matjaža.
Torej z dobro voljo m le z majhnimi stroški ■ lahko vsaka mati napravi svojemu otroku maškaradno obleko. Otrok bo potem še bolj priden in se bo še raje uCil, saj se bo mami hotel oaaol-žiti za njen trud; vesel pa bo, če bo videl, da mu starši privoščijo nekaj veselja.
Paziti pa moramo, da oirok v maškarah ne bo pohajko-
val več dni po cestah, zvonil po hišah in prosjačil za denar ali pustne dobrote. Povejmo mu, da se lahko pokaže pri sosedovih, pri znancih ali prijateljih, ostalih ljudi pa naj ne nadleguje, ker to ni lepo. Dovolimo mu, da se udeleži pustne zaDave v šoli, zvečer pa naj bo doma in nam bo pripovedoval, kako se je zabaval. Po gostilnah in javnih lokalin pa otroci nimajo kaj iskati in bi jih morali gostinci ob prihodu zavrniti.
Ra
MAJHNI NASVETI — VELIKA POMOČ
@ Če ste juho presolili, nikar ne obupajte, ampak se zatecite k staremu in preizkušenemu sredstvu: olupite krompir in ga skuhajte v juhi'- Medtem ko se krompir kuha, se v juhi izgubi vsa odvečna sol.
# Preden hočete očistiti dimnik pri štedilniku — da vam ni potrebno klicati dimnikarja — si roke dobro namilite in pustite, da ss milnica na koži posuši. Potem boste zlahka oprali saje z njih.
s"iučarski memorjai   Vinka Padcršiča
Smučarji Krškega najuspešnejši
bave V naravi, je v glavnem Le v višjih legah je tod« nas - v doUnah pa je sneg si n« ga je bilo premalo, da pi Zato so skoraj propadli vsi nizacij, ki so pripravljali vec vanj in prireditev. Le nekaj fanje, toda v tem kratkem ča ■zvesti, ker je liilo premalo s Mislili smo, da bomo tudi 'etos ostali brez občinskih in ^rajnih tekmovanj v smuča-!'™.' zato nas je zelo presenetila vest, da bo Občinska zveza r» telesno kulturo Novo mesto ''jedila medobčinsko pokalno -*>Pno tekmovanje in obenem .občinsko in okrajno posa-n,  ° Prvenstvo v veleslalomu. t,;vlu<ii letos ne bi ostali brez okovan), ^ ^ rja obZTK ^'otili za Gorjance in tam v
Odprave za zlet v Prijedoru
^a '?
Nov0 SSS'l se-il odbora OZTK Van turtf810' ki so i' Prisostvo-°beinK/iH>, predsedniki in tajniki m°rajo V, zyez' so sklenili, da °bčne ,k    lnske zveze izvesti
lUmenS' Ve<-1i del seje je bil Pravah 41 razpravi o pri-*Bratstv=Za- košnji VIII. zlet od 21 * ln enotnosti«, ki bo ru. ?•,«/? 2*- Junija v Prijedo-bo zarf'^tvo našega okraja n'h sr^S. Pomanjkanja finanč-1° misTi?'ev manjše kot je bi-bo Slo i« S sprva. V Prijedor m ostalih d0 350 Športnikov 23 zlet ri^,teku so Priprave ^ že dv« 115 ]e doslej priredl-
2? prije^o?r<^eli,vi zletmh vaj stop „a        Zanimanje za na-
ratil ztnant*? ]e Precejšnje, za-
P^Jocih n   ?neSa števila nasto-
l,,ebna i^S . 0 Pred zletom po-
sicrbno £Sekcba-  Kdor ne bo
8e' na-!tn^??'avlJen. ne bo mo-
lja tudi01,111 na zle"J. isto ve-
z'etnih , ,a šP°rtne ekipe. Na
st°Pili ile™m°vanjih bodo na-
taje il«, ki se bodo naj-
Ver>stvih /rfn ,na okraJnih pr-Ijih        m izbirnih tekmova-
o letošnja zima prinesla dovolj zimskega veselja in zdrave zaostalo tako kot pretekla leta. volj snega za dobro smuko, pri cer večkrat zapadel,, toda ved-
se mogel dalj časa obdržaU. načrti telesno kulturnih orga-
zanimivih smučarskih tekmo-dni je bilo primernih za sinusu tekmovanj ni bilo mogoče nega.
nedeljo priredili omenjena tekmovanja. Obiskovalci Gorjancev so namreč prinašali ugodne vesti o snežnih razmerah v nekaterih severnih dolinah, kjer je ponekod tudi do pol metra snega. Čeprav je bilo v sedanjem vremenu tvegano razpisovati smučarsko tekmovanje teden dni prej, je prireditelj tokrat imel srečo. Tekmovanje je izvedel v splošno zadovoljstvo.
Letošnjega prvega medobčinskega ekipnega pokalnega tekmovanja v veleslalomu — imenovanega »Memorial Vinka Padcršiča« — so se udeležile ekipe štirih občinskih zvez našega okraja: Črnomlja, Trebnjega, Videm-Krškega in Novega mesta. Ce upoštevamo, da smučarji letos niso imeli pogojev za trening, je blila udeležba kar zadovoljiva. Pri članih je nastopilo 10 tekmovalcev, pri mladincih pa devet.
Proga za veleslalom ni potekala po standardni progi »Gor-janskega veleslaloma« (ta je že kopna), toda vseeno je biLa zelo težka in le red:ki tekmovalci so jo uspeli prevoziti brez padcev. Dolga je bila blizu 500 m, višinska razlika pa je bila okoli 100 m.
Najuspešnejši tekmovalci so biU Ob ZTK Videm-Krško, ki so trikrat osvojili prva mesta, in sicer v ekipnem tekmovanju ter v tekmovanju posameznikov v kategoriji članov in mladincev. To ni nobeno presenečenje, saj so skoraj vsi predstavniki občine Videm-Ktrško dalj časa trenirali na Gorenjskem, medtem ko od Novome-ščanov, ki so jim bul najres-nejši konkurenti, letos ni resneje treniral nihče, poleg tega pa je novomeška ekipa nastopila precej oslabljena.
Ugodno so presenetili tekmovalci iz Trebnjega, zlasti Re-bernik in Pavlin, ki pa imata za seboj večdnevni trening v Kranjski gori. Od Novomešča-no-v je imel največ upanja na dobro uvrstitev Marijan Sonc, vendar zaradi padca ni mogel konkurirati tekmovalcem iz Krškega. Občinski prvak je postal Marijan Lapajne, ki je nastopil U-"ez treninga. S počasno, toda zanesljivo vožnjo skozi vratca (brez padcev) je bil med Novomeičani najboljši. Skoda je, da ni mogel nastopiti Bruno Koprivnik, ki je letos na Gorenjskem tudi precej treniral, a se je na sobotnem treningu poškodoval.
REZULATI:
»MEMORIAL VINKA PADER-SICA« - ČLANSKE EKIPE:
1. ObZTK Videm-Krško. (A-grež, Zibert, Oplotnik) 2:51,8, 2. Ob ZTK Novo mesto (Lapajne, Sonc, Serini) 3:36, 4, 3. ObZTK
(Trebnje) 63,4, 5. Niko Žibprt Slak) 3:47,2, 4. ObZTK Črnomelj.
OKRAJNO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV:
Člani: 1. Franc Agrež (Krško) 47,4, 2. Karel Rebcrnik (Trebnje) 58,3, 3. Ervin Oplotnik (Krško) 58,4, 4. Marijan Pavlin (Trebnje) 63,4, 5. Niko Zibert (Krško) 66,0, 6. Marijan Lapajne (Nm) 66,8 itd.
Mladinci: 1. Jurij Krcutz (Krško) 44,2, 2. Maiijan Pavlin (Trebnje) 44,8, 3. Jože Smodej (Nm) 49,8, 4. Ivan Sterle (Krško) 51,2, S. Mirko Kužnik (Krško) 54,4, 6. Igor Slak (Trt U\je) 67,1 itd.
OBČINSKO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV NOVEGA MESTA:
Člani: 1. Marijan Lapajne (N. m.) 66,8, 2. Marijan Sonc (NM) 72,0, 3. Alojz Serini (Straža) 77,6, 4. Viktor Cujnik (Nm) 87,2
Mladinci: 1. Jože Smodej (N. m.) 49,8, Z. Rok Gunde (Nm) 69,4. lm
Bogat program JPI v Novem mestu
Tudi v Novem mestu se že dalj časa skrbno pripravljajo na letošnje Jugoslovanske pionirske igre, ki bodo izvedene pod geslom »Leto telesne kulture mladih«. Občinska zveza za telesno kulturo in občinska zveza DPM sta že januarja osnovala skupen odbor, ki ga vodi podpredsednica ObZTK prof. Nuša Smerdu, v njem pa so tudi predstavniki LMS, RK, SZDL in drugih družbenih in političnih organizacij ter zavodov.
Občinski odbor JPI v Novem mestu je že izdelal obširen program in ga dostavil šolam in vsem organizacijam, ki bodo pomagale pri izvedbi letošnje akcije. Na podlagi občinskega programa bodo posamezne Sole, družbene organizacije ali stanovanjske skupnosti izdelale svoje programe, ki tfjdo ustre-
rri šelmanju sodeluje v Kostanjevici na Krki staro ln mlado — otroci zato seveda ne smejo manjkati, ko gre za stare mestne tradicije
Grozi nam pustni »maček« ...
Pustna sobota je pred durmi, pustni torek prav tako. Ne bomo mogli na vseh zabavah ubežati uživanju alkohola in »mačku«, ki se ga nekateri že vnaprej boje.
Najbolje je, da že doma izdatno večerjamo (med _drugim koristi to tudi denarnici), potem pa dobre volje v družbi znancev in prijateljev pričakamo pusta. Če bomo spili kozarček ali dva dobrega in pristnega vina, bomo veseli in nam naslednji dan ne bo žal, da nismo ostali doma. Kdor pa si hoče dobro voljo ustvariti z žganjem in koktajli ter hitro pije, naj
vsaki dve uri poje kako malenkost. Prekomerno uživanje turške kave človeku le škoduje. Tudi kaditi ne smemo preveč! Najbolje jej da se družba odloči za eno vrsto pijače in pri njej vztraja do konca zabave.
Ko pridemo domov, si najprej umijmo zobe in usta, nato pojejmo rezino limone in dobro prezračimo sobo, preden gremo spat. Ce se ponoči žejni zbudimo* popijmo kozarec mleka! Marsikomu ugaja mleko že pred spanjem. Če boste upoštevali vse te nasvete^ vam bo pustna zabava ostala v prijetnem spominu, sicer pa boste več dni lovili »mačka« za rep ...
zali potrebam in možnostim. Te programe so v glavnem izdelali že povsod v občini in se prijavili za tekmovanje. Tek-■ movanje je nagradnega značaja, tako da bodo najuspešnejši kolekUvi (šole,, pionirski odredi itd.) prejeli lepe nagrade, nekaj nagrad pa je namenjenih tudi najuspešnejšim posameznikom.
Letna skupščina tabornikov
Redna letna skupščina Okrajne zveze tabornikov v Novem mestu bo v nedeljo, 11. marca 1962, v sejni dvorani OLO v Novem mestu ob 8. uri zjutraj. Taborniške enote Dolenjske in Spodnjega Posavja naj določijo delegate za skupščino.
PIONIR gostoval v Mariboru
V Mariboru je kegljaški klub Konstruktor praznoval peto obletnico ustanovitve ter je povabil na prijateljsko srečanje celjski Ingrad in Pionirja. Tekmovalo se je v disciplini 8x200 lučajev na štiristeznem kegljišču, ki je najslabše v Sloveniji. Tomu primerni so bili tudi rezultati. Zmagal je Konstruktor z rezultatom 6167, Pionir 6097 in Ingrađ 5614. Samo štirje posamezniki so presegli 800 kegljev: domačina Feaian (815) in Kramar (812), ter Novo-meščana Hren (806) in Mrzlak (804). Ti rezultati so vsekakor uspeh za ekipo Pionirja, kajti Konstruktor zaseda sedmo mesto v republiški ligi, zmagal pa je kljub svojemu kegljišču samo za 70 kegljev.
Strelke za dan žena
V počastitev dneva žena J«s Občinski strelski odbor Novega mesta priredil strelsko tekmovanje ženskih ekip. Nastopili sta samo dve ekipi: Pionir ln Novoles. Grajati jc treba ekipe Novoteksa, »13 maj« (OZN) in MIlan Majcen (Učiteljišče), . ker se tekmovanja niso udeležile. Zato tudi ni bilo pričakovane borbe med ekipami in je samo tekmovanje izgubilo svoj namen. Zmagala je ekipa Pionirja s 619 krogi, Novoles pa je dosegel 478 krogov. Najboljše posameznice so biie Zaharija (Pionir) 165, Bratož (Novoles) 160 in Ribičič (Pionir) 157.
Program dela komisije za šah pri OZTK v Novem mestu
Neizkoriščena priložnost
Telovadni dvoboj s Karlovcem
Srei-o«!. _   ' _
m«d m3* V orođn' telovadbi ma tnima reprezentanca-
so že tl°Yca in Novega mesta *« sl-n~fdlcionalna- Doslej so <ia i" aJ vedno končala tako, kraj ri,.„°, zmagovaleu odločal c'am zi,0,™!3. Lani so Karlov-ker 'so jp-ipredovali, posebno ^enerta obili Profesionalnega vrsta rrn ?, orouno telovadbo. b°ljše vi?,lnk sodi me*1 naJ-?retu neksi RJ in ima v svoji
Mo ba f,3 ,rePrezentantk LRH, yrs(o. Iw  Ja  tudi z* moško
°Snje someščani so se na le-iJali ln kS.aSJe skrbno Priprav-L SeoRrTir0 VTSla okrepljena
Oficir-Jtlj.6an°'» Ivanovičem
l0vea veriV? bo g°slom iz Kar-J etno kar enakopraven
nasprotnik. Ce bo kaj sreče, lahko moški celo zmagajo, medtem ko ima ženska vrsta nekoliko manj upanja.
Sicer pa je težko napovedati zmagovalce, ker razlika v kvaliteti ni velika. Ljubitelje orodne telovadbe, ki ima v Novem mestu že precejšnjo tradicijo (spomnimo sc Novomcščana Stuklja — olimpijskega zmagovalca), na zanimiv dvoboj s Karlovcem že sedaj opozarjamo. Prvi del dvoboja bo v soboto, 10. marca, popoldne v telovadnici gimnazije, glavni del pa bo zvečer v dvorani kina KRKA. Rezervirajte vstopnice v pred-prodaji!
O finančnih težavah novomeškega Partizana smo že pisali. Tokrat so bile spet krive, da se mladinska ekipa v namiznem tenisu, ki je na prvenstvu LRS zasedla 3 mesto ni mogla udeležiti letošnjega državnega prvenstva, ki je bilo v soboto in nedeljo v Ljubljani. Škoda je, da novomeška vrsta ni sodelovala na tem prvenstvu, kajti imela je lepo priložnost, da se uveljavi v zveznem merilu. Osvojila bi lahko najmanj 4. mesto, ki ga je tokrat zasedla ljubljanska Ilirija. Na prvenstvu LRS so Novomeščani Ilirijo premagali z 9:51
Morda se bo dalo to nadoknaditi na medrepubliškem tekmovanju, ki se pripravlja. V Ljubljani je bil namreč sestanek predstavnikov slovenskih in hrvatskih klubov, ki imajo najboljše mladinske ekipe. Ze-
dinili so se, da bodo v marca in aprilu organizirali hrvatsko-slovensko namiznoteniško mladinsko ligo. V njej bi razen Zenice, ki je bila v Ljubljani druga, igrale vse najboljše jugoslovanske mladinske ekipe. Slovenijo bo zastopali: državni pr-vak Odred ter novomeški Partizan in Ilirija, Hrvatsko pa zagrebški Poštar, Duga Resa in Opatija — prve tri ekipe s prvenstva Hrvatske. •
Ligo bi igrali po turnirskem sistemu, tako da bi dva kroga lige odigrali na štirih turnirjih: v Zagrebu, Ljubljani, Opatiji in Novem mestu. Upajmo, da se bodo do takrat našla potrebna finančna sredstva ln da bo tudi novomeška ekipa lahko sodelovala na tem zanimivem in kvalitetnem tekmovanju v namiznem tenisu.
trn
Komisija za šah pri okrajni zvezi za telesno kvilturo v Novem mestu je sprejela program dela za leto 1962. Točno določen je zaenkrat le program za prvo polovico leta, za drugo polovico pa bo določen šele, ko bo izdelan program republiške šahovske zveze.
V prvi polovici 1962 so predvidena naslednja okrajna tekmovanja in prireditve:
V zadnjih dneh marca se bo pričelo člansko okrajno prvenstvo. Zato morajo biti do takrat izvedena društvena in občinska prvenstva za posameznike. V aprilu bo moštveno tekmovanje t-tirih članskih ekip za pokal maršala Tita. V maju bo moštveno in individualno brzopotezno prvenstvo posameznikov, junija pa prvenstvo mladincev in mladink. V maju ali juniju je predviden še dvoboj okrajne reprezentance z reprezentanco varaždinskega .ali koprskega okraja. Letna konferenca osnovnih šahovskih organizacij bo v aprilu. Tega meseca bodo tudi sodniški izpiti za udeležence šahovskega seminarja, ki se je pravkar končal v Novem mestu. O tekmovanjih v drugi polovici 1962 pa bomo še poročali. S. S.
šahovsko prvenstvo novomeške osnovne šole
Preteklo nedeljo se je začelo v mladinski sobi novomeške osnovne šole šahovsko prvenstvo, na katerem sodeluje 18 učencev. Borbe so precej ostre, saj bo 9 prvoplasiranih dobilo TV. kategorijo. V prvih kolih
je pripravil največje presenečenje Marijan Dobovsek, ki Je v petih kolih dobil vse partije in med drugimi premagal tudi Somraka. Razen tega je Spo-rar, glavni favorit prvenstva,-izgubil točko z Gerdinom in tako za točko zaostal za vodečiro. Enako usodo je doživel Miro Blažič v borbi s Solmajerjem. Prvih deset igralcev ima še vedno možnosti za osvojitev 1. mesta, ostala osmorica pa bo ostala zadaj.
Vrstni red po V. kolu: Dobovsek 5, Klopčic in Sporar 4. Skrabl. Blažic 3.5, Blažič N.j Somrak. Gerdin, Solmajer, Ter-zič 3, Klemenčič ln Skrabl J. 2.5, Bajič 2, Kramar E. 1,5, Vo-dičar 1. Manček 0,5 in Kramar S. ter Kovadič brez točke.
Slavko Spihal
Bruno Parma v Krškem
V nedeljo, 25. februarja, je igral v Videm-Krškem simul-tanko svetovni mladinski, šahovski prvak Bruno Parma. — Naletel je na močan odpor, saj je 28 šahistov iz Videm-Krškega in Senovega po štirih urah in pol igre doseglo enega najboljših rezultatov. Parma je odločil v svojo korist 13 partij, 13 jih je bSlo nerešenih, 2 pa Je izgubil. Premagala sta ga dr. Vovko in Dmač, remrzirali pa so: Cizelj, Levičar, Ceglar. Ru-par, Ristič, Senica. dr. Grčar, Stupar. Presečnik, Kožar, Su-štersič. Černelič ln Jankovič. SahisU Iz Videm-Krškega in Senovega so s tem dokazali velik napredek v šahu in zaslužijo vse priznanje.
Ivan Levičar
DOLENJSKI LIST
IS
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Razpis Sklada za zidanje stanovanjskih hiš v občini Novo mesto

Četrtek, 1. marca: Albia Petek, 2. marca: Radoš Sobota, 3. marca: Milena Nedelja, 4. marca: Kazimir Ponedeljek, 5. marca: Janez Torek, 6. marca: Pust Sreda, 7. marca: Tomaž
Kff,
m.

»primo« 150 prodam. Plačlji. vo tudi s čekom. Maras, Nad mlini 20, Novo mesto.
dva Šivalna stroja znamke »Pfaff« serije 134-0-6 B C — brzošivalni, in »Singer« 31-K-52 ter električni kuhalnik na dve plošči prodam. Slak, Trebnje 36.
5-TONSKI gumi voz v dobrem stanju prodaim. Medic, Pod-turh 21, p. Dol. Toplice.
fotografi! Prodamo malo rabljen fotografski Inventar: povečevalnik, bliskovno luč, Evetlomer ter ves ostali pribor brez fotoaparata. Naslov: DPD Svoboda, Kanižarica pri Črnomlju.
TEŽAK gumi voz in sanke poceni prodam. Ogled 5. marca Novo mesto, Prešernov trg, More.
Črnomelj, 2. in 4. marca ameriški barvni film »Karneval V New  Orleansu«,  6.  in 7. marca ameriški barvni film »Toby Teylor«. DoienJ. Toplice: 3. ln 4. marca ilafcvjanski barvni film »Današnja dekleta«. Kostanjevica: 4. marca ameriški barvni film »Moby Dlck«. Metlika: 3. in 4. marca jugoslovanski film »X—25 javlja«, 7, marca ameriški film »Crna orhideja«. Novo mesto »Krka«: od 2. do 5, marca sovjetski barvni film »Tigri potujejo«, od 6. do 8. Jnarca francoski film »Igre ljubezni«. Trebnje: 3. in 4 .marca francoski barvni film »Nesrečneži-« n. del. Predstava v soboto ob 19 in v nedeljo ob 14. 16 in 18.30. 7. marca poljski film »Podmornica Orel«. Predstava v sredo, ob 19. uri.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so na zadnji poti spremili našega dragega očeta MARTINA TOMCA iz Krupe in mu darovali cvetje. Zahvalo smo dolžni tudi zdravnikom novomeške bolnišnice, ki so zanj požrtvovalno skrbeli. Najlepša hvala godbi in pevcem iz Črnomlja. Hluparjevi.
Ob izgubi našega dragega sina, brata in svaka
JANEZA MED LETA iz Brusnic
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom kirurškega oddelka novomeške bolnišnice ter podjetjai »Kremen« za pomoč kakor tudi PGD Brusnice. — Vsem še enkrat iskrena hvala!
Medletovl.
Ob bridki izgubi ljubega moža, očeta, strica, brata
LUDVIKA BERGERJA iz Smihela
se iskreno zahvaljujemo vsem organizacijam za pomoč in govore. Vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala!
Žalujoča žena Milka, sinova Henrik, Jože ter ostalo sorodstvo.
Marija Prusnik iz Kanižarice -deklico, Lojzka Bregaht iz Mokronoga — dečka, Anka Zadnik iz Otočca - deklico, Tllka Pe-kolj iz Luže — dečka, Popca Blatnik iz Gnmovelj - deklico, Jožefa Trščinar iz Vinje vasi — dečka, Olga Vidic z Otočca — dečka, Marija Senlca iz Meni-ške vasi — deklico, Fani Novine iz Dol. Toplic — deklico, Ljubica Kuhar iz Gor. Gradišča — deklico, Matilda Kužnik iz Kam nega potoka — deklico, Anka Vukoropa iz Črnomlja — dečka, Ana Zafred z Broda — deklico, Justina Startč iz Rih-povca - deklico, Marija Vidmar iz Vel. Liplja - deklico in Amalija Struna iz Meniške vasi
— deklico.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Cirila Vu-čanjk iz Loč — dečka, Antonija Malekovič iz Brdovca — dečka, Marija Dušic iz Dednje vasi — dečka, Marija Putrih iz Podgorja — deklico, Mihaela Bogo-vlč iz Nove Rese — deklico, Danica Sever iz Kraja Dolnjega
— dečka, Vera Lipar iz Dednje vasi — deklico, Marija Lopatic Iz Boršta — deklico, Veronika Lončarišek iz Piršenbrcga — dečka, Terezija Pangarčlč iz Krške vasi — deklico.
PREKLICI

NOVOMEŠKI MATIČNI URAD SPOROČA Od. 19. do 26. februarja je bilo rojenih 11 dečkov in 26 deklic.
Poročili so se: Anton Brsan, delavec iz Gor. Gradišča, in Te-rjezija Sasek, delavka z Zajčje-
fl vrha; Jože Sašek, zidar z al^jega vrha, in Jožefa Kobe, poijcdelka z Dolža; Jože Ru-lcše, Jonet iz Hrušioe, in Ana Skrbeč, poljedelka iz Dol. Su-horja; Jože Spen-dal. delavec iz Loke, tn Stanislava Vesel, bol-nSaSea strežnica iz Malega Pod-JJubtna; Anton Pavlin, delavec Z Doiša, in Jožefa Kobe. poljedelka iz Pangerčgrma; Franc SetiOfli kovač, in Jožefa Zupančič, kuharska pomočnica, oba iz Dol. Lakovnlc; Ivan Beru s, avtomehandk, in Danijela Košato,- uslužbenka, oba iz Ločne; Jože Turk, kmet z Zajčjega vrha, in Marttja Golobic, polje-defflca Z Vrha pri DoOžu; Franc Krašovoc, delavec iz Prapreč, tn Božtdara Muhic, bolniška strežnica iz Malega Podljubna; Jože Klemenčič, kurir iz Vel. Bučne vasi, in Jožefa Sladic, tkalka s Dol. Kamene; Anton Kobe, poljedelec s Pristave, in Anica Širne, poljedelka iz Mi-hovcaj Franc Košmrl, kolar s Pristave, in Marija Aš, kuharica iz Gor. Polja; Anton Krevs, mizarski pomočnik iz Malenske
SPORED RADIO LJUBLJANA
niča, je hlod udaril v desno nogo. Anton Marn, delavec iz Hu-dej, je padel s kolesa in si poškodoval levo koleno. Marija Globevnlk, gospodinja Iz Nove rese, je padla in se z glavo udarila na železen drog.
Brežiška kronika nesreč
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jože Stefančič, kmetovalec iz Brvi, je padel s kolesa in si poškodoval levo nogo. Franc Cešek, kmet iz Za-bukovja, se je s sekiro usekal v desno koleno. Metka Miklav-čič, hči kmeta iz Raven, je padla s kozolca ln dobila notranje poškodbe. Jože Arh, kmetovalec iz Hrastja, je padel s kolesa in si poškodoval obraz in vrat. Francu Prosevcu, uslužbencu iz Podvinj, je nekdo v pretepu zabodel nož v prsi.

VELETEKSTIL
LJUBLJANA
Masarjkova 17
vodi nadrobno trgovino. ® Lepa izbira tekstilnega O blaga vseh vrst!
ESRCČ
Preklicujem izgubljeni zdravstveni izkaznici št. 313319 — Terezija Rabzelj in štev. 313324 -Ciril Rabzelj. Cisti breg 4, p. Šentjernej.
Preklicujem Izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 304700 — Roza Mrak, vel. Brusnice 48, p. Brusnice.
Preklicujem ifcgubl j eno zdravstveno izkaznico št. 281334 — Olga Miklič, Rihpovec 21. p. Trebnje.
Preklicujem Izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 474034 — Pavla Borštnar, Hom 23, p. Sent rupert.
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marijo Blatnik, upokojenko iz Dofcir-
DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele krajine, Spod. Posavja in Dolenjske!
vasi, in Ana Rlfelj, delavka Iz Vel. Bučne vasi.
Umrli so: Kristina Briški, gospodinja iz Dol. žag, stara 60 let; Janez Medle, delavec iz VeL Brusnic, star 33 let; Ludvik Berger, šofer lz Smihela, star 46 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Pogorele iz Črnomlja - dečka, Olga Mišic iz Štefana - deklico, Marija Medic iz Dol. La-kovnlc — deklico, Jožefa RapuS iz Cešnjic — deklico, Bernarda Vidmar iz Petan — dečka, Vida Balant iz Irce vasi - dečka, Bernarda Velše lz Gradca — dečka, Jožica Ran z Gaja — dečka, Alojzija Luzar lz Jugoor-ja - deklico, Marija Krivec iz Cešnjic - deklico, Antonija Gracar b Krtine — dečka, Alojzija Legan lz 2užemberka -dečka, Vera Zupančič iz Ce-gelnice — dečka, Marija Ma-djarovič iz DoL Toplic — dečka, Roza Kufner iz Orlako-vega — dečka. Metoda Zbogar iz Semiča — dečka, Marija Ba-rič  lz Šentjerneja — deklico,
Zanimivo sodelovanje nudi znanstvena ustanova zunanjim sodelavcem pri anketi o učinkih množičnih komunikacijskih sredstev. Opozarjamo vas na naslednji
RAZPIS :
Inštitut za sociologijo Univerze v Ljubljani, Trg revolucije I, razpisuje honorarno zaposlitev za izpraševalce (anketarje). Potrebno je večje število anketarjev za delo pri raziskavah na terenu. Pogoji so naslednji:
1. starost od 24 do 60 let;
2. izobrazba — dovršena  srednja  ali srednja strokovna šola;
3. honorar po pogodbi, glede na količino dela.
Prijave naj vsebujejo:
1. ime in priimek,
- ■ fHy - tm o*t;*V"i fijđ
2. izobrazbo,
3. kraj in občino stalnega bivališča,
4. točen naslov z eventualno telefonsko številko in navedbo eventualne stalne zaposlitve.
Prijave pošljite na vodjo področnega centra raziskovalne mreže tov. Miroslavu Vuteju, Zavod za izobraževanje kadrov, Novo mesto (za občine Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika) oz. Delavski univerzi v Brežicah (za občine Brežice, Sevnica in Videm-Krško). Lahko pa se zglasite tudi osebno na gornjih naslovih do vključno 7. marca 1962 od 8. do 12. ure.
Prepis prijave pošljite po možnosti obenem na Inštitut za sociologijo v Ljubljani, Trg revolucije 1, vodstvu mreže anketarjev.
Na podlagi 10., 43., 44., 46. in
47. člena Zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ št. 47.59) ter 30. in 42. člena Pravil sklada za zidanje stanovanjskih hiš razpisuje upravni odbor sklada po sklepu svoje seje z dne 27. februarja 1962
n. natečaj
za posojila za gradnjo stanovanj, za dograditve, za odkup stanovanj, ki jih bo gradil sklad in za adaptacije stanovanjskih hiš na teritoriju občine Novo mesto, kot sledi:
1. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE: za odkup stanovanj in za novogradnje stanovanj, ki bodo začete v letu 1962 in dograjene najkasneje do 30. septembra 1963, skupno 90 mili Jonov dinarjev, od tega transa za leto 1962 — 50 milijonov dinarjev, za leto 1963 — 40 milijonov dinarjev.
2. ZAVODI: za odkup stanovanj in za novogradnje stanovanj, ki bodo začete v letu 1962 in dograjene najkasneje do 30. septembra 1963, skupno 40 milijonov dinarjev, od tega tranš-a za leto 1862 - 20 milijonov dinarjev, za leto 1963 — 20 milijonov dinarjev, ločeno za:
a) samostojni zavodi za leto
1962 - 10 milijonov dinarjev, za leto 1963 - 10 milijonov dinarjev;
b) šolski zavodi za leto 1962 10 milijonov dinarjev, za leto
1963 — 10 milijonov dinarjev.
3. politično teritorialne enote: Za odkup stanovanj in za novogradnje stanovanj, ki bodo začete v letu 1902 in dograjene najkasneje do dne 30. septembra 1963, skupno 30 milijonov dinarjev, od tega transa za leto 1962 — 20 milijonov dinarjev, za leto 1963 — 10 milijonov dinarjev.
4. STANOVANJSKE ZADRUGE: Za novogradnje stanovanj, ki bodo začete v letu 1962 in dograjene najkasneje do dne 30. septembra 1963, skupno 15 milijonov dinarjev, od tega transa za leto 1962 — 8 milijonov dinarjev, za leto 1963 - 7 milijonov dinarjev.
5. individualni graditelji: Za adaptacije in dograditve skupno 25 milijonov dinarjev, in to:
a) za večje adaptacije v letu 1962 — 5 milijonov dinarjev;
b) za dograditve stanovanjskih hiš članov ZB, ki bodo dograjene v letu 1962 - 10 milijonov dinarjev;
c) za dograditve stanovanjskih hiš ostalih prosilcev, ki bodo dograjene v letu 1962 — 10 milijonov dinarjev.
Natečaja pod točko 1. se lahko udeležijo gospodarske organizacije, ustanove in druge pravne osebe.
Natečaja pod točkami 2., 3. in 4. se lahko udeležijo zavodi, politično teritorialne enote in zadruge v mejah, kot je to navedeno zgoraj.
Natečaja pod točko 5. se lahko udeležijo osebe v delovnem razmerju in osebe, ki so po predpisih o socialnem zavarovanju Izenačene z osebami v delovnem razmerju, osebni in družinski upokojenci, delovni invalida, ki uživajo pravice invalidskega zavarovanja, in osebe, ki uživajo pravice po pred-, pisih o vojnih in mirovnih invalidih in po predpish o udeležencih v NOV v mejah, navedenih pod točko 5. b) in 5. c).
Pogoji za posojila od točke L do 5. so enaki:
a) da gre za gradnjo stano-
Vsak dan: poročila ob 5.05, 6 00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 3.00 do 8.00.
PETEK, 2. MARCA: 8.05: S rx»evkami od Urala do Pire-nejev - 8.55 Pionirski tednik -8.26 Kotiček za mlade ljubitelje glasbo - 10.15 Od tod in od on-dod — 12.03 Pojo fantje na vasi
— 12.15 Radijska kmečka univerza: inž. Pavle Leban: Organizacija praktičnega pouka na Srednji kmetijski šoli v Mariboru - 13.30 Poje Marto Lanza
14.3S Godala in zabavni zbori »» 1S.45 Jezikovni pogovori — 18.45 lz naših kolektivov - 20.00 Zabavni orkester Roberto Rossi
— 20.00 Spoznavajmo svet in domovino! - 20.35 Spoznavajmo svet in domovino — 21.35 Zabavne melodije za vse — 23.50 Melodije za lahko noč.
SOBOTA, 3. MARCA: 8.05 Po-starček v mladinski glasbeni redakciji - 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.25 Koncert im simfonija - 11.00 Poje Marijana Dcržaj - 11.15 Angleščina za mladino - 11.30 Lepe koncertne melodije - 12.15 Kmetijski nasveti: dr. Rajko Rakovec: Kako zatiramo zajodavce pri živini prod Izpustom na pašo —
13.30 Poje Ljubljanski ženski kvartet — 14.00 Z našimi opernimi pevci — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
- 18.25 Orkester Helmutih Za-charias - 1T.03 Gremo v kino — 18.10 Pisani orkestralni zvoki — 18-45 Okno v svet — 19.05 Druga v drugo se domače vlže vrste — 20.00 Za prijeten konec tedna -22.13 Oddaja za nase Izseljence
— 23.05 V plesnem ritmu.
nedelja, 4. marca: 8.00 Mladinska radijska Igra - 9.05 Z zabavno glasno v novi teden
- 10.00 Se pomnite .tovariši...
— 10.30 Ura romantične glasbe
— 11.50 Medlgra za opoldne — 12.05 Naši poslušalcu čestitajo ln pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koroške narodne poje Slovenski oktet — 18.30 Interrnezzo v folklornem tonu
- 16.00 Humoreska tega tedna -16.20 40 nedeljskih minut - 17.45 Dunajski valčki — 18.30 Športno popoldne — 19.05 Nedeljska panorama — 20.00 Izberite melodijo tedna! 21.00 Glasovi od včeraj in danes - 22.45 Po belih in črnih tipkah - 23.0-3 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 5. MARCA: 8.53 Za mlade radovedneže -
9.25 Med suitami - 11.00 Štiri angleške pesmi Josepha Hayd-na — 12.05 Trio lz Doline pri Trstu - 12.15 Radijska kmečka univerza: Ludvik Strobl: Semenska proizvodnja doma ali nakup iz uvoza — 13.30 Pianist Malcolm Troup — 14.05 Zvočni kaleidoskop — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
- 15.20 Majhni zabavni ansambli — 17.03 55 minut za ljubitelje operne glasbe — 18.10 Ko na zemljo pada mrak... - 16.45 Radijska univerza: Neravnost atomskega žarčenja — 19.05 Ljubljana-Zagreb—Beograd — 21.33 Radi jih poslušate - 22.15 Glasbena skrinja - 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana.
TOREK, 6. MARCA: 8.25 Glasba ob delu - 8.55 Radijska S-ola za srednjo stopnjo — 10.15 Izberite melodijo tedna! — 11.15 Napredujte v angleščini! — 12.05 Ansambel Mežek iz Žirovnice — 12.15 Kmetijski nasveti: France Vardijan: Več enoletne čebule
— 13.50 Zabavni orkester RTV Ljub/ljana - 14.03 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.20 Nekaj veselih popevk Boruta Lesjaka
— 17.05 Reška mezzosopranistka Blahika Zee r. novimi pesmimi
- 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe - 19.05 Veliki zabavni orkestri tega tedna — 20.30 Radijska igra: Marijan Marine: V krempljih enookega gusarja — 22.15 Uvod v glasbo
vanj na teritoriju občine Novo mesto;
b) 50-odstotna lastna udeležba od predračunske vrednosti gradbenega objekta, najnižja obrestna mera 1 odstotek, najdaljši rok vračanja 30 let za novogradnje in za dograditve; za adaptacije 50-odstotna lastna udeležba predračunske vrednosti adaptacije, najnižja obrestna mera 1 odstotek, najdaljši rok vračanja 15 let.
Individualni prosilci dokažejo svojo 50-odstotno udeležbo s stavbo, dograjeno do 3. faze.
Ostali pogoji so razvidni iz izvlečka pravil sklada, ki ga interesenti lahko dobijo na Komunalni banki Novo mesto. — Tam lahko prejmejo tudi vse potrebne tiskovine za vložitev prošnje za posojilo.
c) Vsak prosilec je dolžan ob vložitvi prošnje položiti varščino v višini 2 promil od zaprošenega posojila na depozit-ni račun Komunalne banke Novo mesto račun št. 606-11-70— 647—23 in to najkasneje do dne 30. marca 1962. Odrezek o plačani varščini je priložiti ponudbi. Varščina zapade v korist sklada v primeru, da prosilec odstopi od odobrenega posojila. V primeru, da prosilec na natečaju ni uspel, se mu var^eina povrne;
d) prosilec mora priložiti ponudbe vso predpisano dokumentacijo, kot je razvidno iz izvlečka pravil. S predpisano dokumentacijo je ponudbe vložiti najkasneje do 30. marca 1962 v zapečateni kftverti na Komunalno banko Novo mesto — referat za stanovanjske kredite. Na ovoju mora biti označeno besedilo: »Drugi natečaj posojil SZSH - ObLO Novo mesto« in mora biti navedena točka tega natečaja, na kateTo se ponudba nanaša, na primer: 1.. 2.a) »li 2.b) ali 5.b) ali 5.C) itd.
Lastno 50-odstotno udeležbo, ki jo mora prispe\-atl investitor, )e treba položiti pred sklenitvijo posojilne pogodbe, a najkasneje v roku 30 dni po izidu natečaja na. bančni račun; ki ga bo prosilec prejel takoj po izidu natečaja. V primeru nepravočasnega pologa lastne udeležbe, postane odločba o odobritvi posojila nična.
Prednostni kriterij: Splošna družbena koriBt, čimvišja lastna udeležba, čimkrajši rok vračanja, čimvišja obrestna mera.
Prošnje, ki bodo pomanjkljivo opremljene,' ne bodo prišle v poštev.
Prošnje z vso potrebno dokumentacijo je treba vložiti najkasneje do vključno dne 30. marca 1962 na'naslov: KOMUNALNA BANKA - referat za stanovanjske kredite, NOVO MESTO.
Novo mesto. 1. marca 1962. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš Ob LO Novo mesto
NESREČE
20. stoletja - 23.05 Italijanske popevke.
SREDA, 7. MARCA: 8.05 Igra kmečka godba - 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Zvočna mavrica — 11.23 Radi jih poslušate — 12.05 Narodne poje Darinka Rezek - 12.15 Radijska kmečka univerza: inž. France Lomberger: Donosnost sodobnega pridelovanja sadja — 13.45 Zabavni orkester Raphaele -14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 15.20 Pri skladatelju Blažu Arniču — 17.05 Šoferjem na pot — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Naš variete — 22.15 Po svetu jazza - 23.05 Zaplešimo z ansamblom Mojmira Šepeta,
ČETRTEK, 8. MARCA: 8.05 Scherzi in romance — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 11.00 Pihalni orkester LM — 11.15 Ruski tečaj za začetnike - 12.05 Trlo Svešnik iz Maribora - 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Dušan Terčej: Delo v kleti spomladi — 13.30 Domači napevl izpod zelenega Pohorja - 14.10 Glasovi spomladi - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.10 Pojejo vam filmski igralci — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 22.15 Drugi kraji — druge pesmi - 23.37 Ameriške popevke.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, kl so na zadnjo pot spremili našega dragega očeta
MARTINA TOMCA
iz Krupe
ln mu darovali cvetje. Zahvalo smo dolžni tudi zdravnikom novomeške bolnišnice, ki so zanj požrtvovalno skrbeli. Najlepša hvala godbi in pevcem iz Črnomlja.
Hluparjevi
NEVAREN »STOP« v KRAKOVEM GOZDU
25. februarja je po avtomobilski cesti iz Ljubljane pripeljal tovornjak s prikolico, ki ga je šoftral Josip Mendikovič iz Dalmacije. Nekoliko pred njim je vozil neki neznan tovornjak, ki ie tudi imel prikolico. V Kra-kovem gozdu blizu Drnovega pa je voznik, ki je vozil pred Mendlkovičem, svoje vozilo nenadoma ustavil: pred njim se je na cestišču pojavilo vozilo; kl zaradi okvare ni moglo naprej. Mendikovlć, ki je vozil precej hitj-o, se ni mogel zaustaviti, zato je zavil na levo in hotel obe stoječi vozili prehiteti. Med tem jc iz nasprotne smeri pripeljalo neko drugo vozilo, ki se mu je Mendikovič izognili tako, da je v naglici zavil na desno stran cestišča. Pri tem se je zaradi sunka prevrnila prikolica. Tovornjak je bil oškodovan za 300.000 dinarjev.
S CESTE v DREVO
22. februarja Je z avtomobilom iz Celja proti Zagrebu potoval voznik Ivan Slatav. V Boštanju je nenadoma zavil s ceste in se zaletel v drevo. Ugotovili so, da je bil vozniK utrujen in zaspan. Lažje se j« poškodovala le sopotnica, medtem ko je na vozilu za 60.000 dinarjev škode.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI m IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL ln Okrajni odbor SZDL v Novem mestu — IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnik. inž. Davorin Gros, inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Simič, prof. Tone Trdan, Janez Vitkovič in Viktor Zupančič.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Danja Baje, Miloš Jakopec, Drago Kastellc in Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 dinarjev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 450 dinarjev; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1800 dinarjev — TekočI račun pri podr. Narodne banke v Novem mestu 606-11-3-24 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 (vhod jz Dilančeve ulice) — Poštni predal: Novo mesto 33 - TELEFON štev. 127 -Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje »DELO« v Ljubljani.