Nekaj tnisli po deveti glavni skupščini UJU v Zagrebu. V Zagrebu se nas je zbralo lepo število Ujeujevcev, nekaj nad 3000. Tri dni, neka= teri celo štiri dni, smo čakali, kako se bo razčistilo od prvega trenutka napeto ozrač= je. — Srbi zapuste skupščino. Ali Slovenci ostanete? Kako se zadrže Hrvati! — To se je ponavljalo od zore do mraka — od mraka do dne, v dvoranah, na hodnikih, na ulicah, v lokalih — torej javno; za kulisami zase je debatiralo, bojevalo in reševalo. Množice so prihajale v dvorano, čakale; odhajale, pri* hajale, čakale nestrpno kaj bo; ali naj od* idejo, ali naj še čakajo, kaj se bo rodilo tam v stranskih prostorih. Tri dni je trajal porod in tretji dan 18. avgusta ob 12. uri dopoldne je bilo množicam naznanjeno, da niso bile bolečine zaman, ker se je znova rodil stari odbor. Kdo bi zameril množicam, da so ner« gale in kdo posameznikom, ki so v polni dvorani brez voditeljev vstajali in hoteli z govorniškega mesta tolma5iti prikrita čuv« stva množice, a jih je množica sama pod vplivom tajnega razpleta situacije v stran* skih prostorih prisilila k molčanju. Lepo je bilo in dobro je koncalo v Zagrebu. Toda še lepše in še boljše bi lahko preživeli čas v Zagrebu, ki je marsikaj nudil v kongresnih dneh, ako bi bil program malo bolj srečno sestavljen in bi bili vsi prepri* 5ani, da se je treba na glavno skupščino pripravljati že prej — že leto dni poprej. Na pr. šolska razstava v meš5anski šoli na Kaptolu. Zelo je bila zanimiva in učitelj bi moral imeti časa, da si jo ogleda, da pri* sostvuje objašnjevanju razstavljenih pred* metov v posameznih oddelkih in iz posa= meznih krajev, ali vse se je zavleklo, da niti za otvoritev ni bilo več primernega časa, za ogledovanje pa ga je kar zmanjkalo. Delo in trud za razstavo, ki je imela namen poka= zati razvoj hrvaškega šolstva, pa sta zaslu= žila ve5 poudarka, več zanimanja in ve5 stvarnega proučevanja. Lanska glavna skupščina v Mariboru in letošnja v Zagrebu sta pokazali, da dobivajo naše glavne skupščine večji razmah in širši pomen —• poleg stanovsko organizatoričnega tudi šolsko prosvetni. Ali ni priporoeljivo, da se s tega stali* šca že sedaj začnemo pripravljati za bodočo glavno skupšeino, ki bo leta 1930. v Beogra= du? Na seji poverjcnikov v Vinkovcih je že bil sprejet predlog, da bodi leta 1930. v Beo« gradu državna šolska razstava, ki naj pokaže razvoj osnovnega šolstva v vsej državi po posameznih pokrajinah. Na letošnji glavni skupščini v Zagrebu pa je bil storjen sklep, da morajo v tem šolskem letu izdelati pover* jeništva nova pravila UJU. ki morajo priti na dnevni red glavne skupščine v Beogradu leta 1930. Imamo torej za 10. glavno skupščino, ki bo jubilejna skupščina — dve važni točki dnevnega reda, 1. Razvoj šolske prosvete v 10 letih — z državno šolsko razstavo. 2. Pravila UJU. Prva točka šolsko kulturna in druga točka stanovsko organizatorična! Množice, ki se bodo zbrale v Beogradu, ne bodo mogle ničesar rešiti in bodo zopet le zapravile dragoceni čas, ako se ne bo uči= teljstvo po poverjeništvih že sedaj pričelo pripravljati na ti dve glavni točki — in ako ne bo vodstvo UJU pravočasno pripravilo in dobro organiziralo, kar je potrebno za striktno rešitev obeh točk. Kot eno glavnih pa navajam misel, da se mora že učiteljstvo samo po poverjeni* štvih opredeliti, da bo sodelovalo pri sta= novsko organizatoričnem ali šolsko prosvet* nem programu. Delavce za stanovsko orga= nizatorična dela naj določijo poverjeništva po svojih učiteljskih društvih že pred po* krajinskimi skupščinami, prav tako tudi de* lavce za organizacijo šolsko prosvetnih del. Ako se bo delo tako že doma pripravilo in bodo delavci, poročevalci in tudi glavni debaterji pravočasno določeni, bodo naše skupščine uspešne. Množice u5iteljstva in prijateljev šole se bodo pod spretnim aranžs manom pravilno porazdelile — organizacija bo rastla na slogi in ugledu — narodno šol* stvo pa bo dobilo še večje priznanje tu in inozemcev. Anton Skala, Maribor.