pf- SliOVEMSlf *	Po poiti po-
fnaki v	__nlan velja za
' ffl Bi EP F A	celo leh t/t.
%alogi HH lil] KI, Hit J»	40kr.xa pol
utopi w «a asi «a» 9 Ula , n 20
■ po 11*, berilo za obudo in oiniko	rocbino pri-
trebr*.	jemlje »a/o-
slovenskega duha. *».*.
Li.it. i.	U Celju 3. Prosinca	1850.
Kakor drobna čbclica o spomladanskih dneh od ranega jutra do poznega mraka po cvetnih lokah od cveta do cveta neutrudna se preseda, in iz vsake roso poserče, da iz nje, kakor njene soder-uajtečueji živež za se, iu za celo svojo ~ vo, pripravlja: tako si je slovenska čbela ežko nalogo izvolila po vsih slovenskih eh pobii ati, kar je koriktnega, lepega in ugodnega, iu s\ oje predele s zdravem živežom za vse "lovence uapolnovati.
{Slovenska čbela bo toraj u svoje predele na-ala, čedne pesine, kratke in podučivne pravlice popise posebno pouinenja vrednih pri-godb* iu oseb iz slovenske dogodivšine, slovstvene ^.Hujasuenja iu kar slovensko jezikoslovje sploh zadela, solske reči iu vse, kar požlahneuje človeškega £foha podpira.
Sploh bo slovenski čbeli Horacova izreka : „Om-ne talit punetum, qui miscuit utile dulci," neprestopno ravnilo.
Pa slovenska čbela bi ob svoji lastni moči svojo veliko in imenitno nalogo le slabo opravljala; zato se ofha priporoča vsiin rodoljubim, da bi jo s deli svojega «a blagovoljno podpirati in ji povoljaipri-i stop pri »lih svojih rojakih_pripraviti hotli.
T—
Iv.,, -S!	!
I
Domovina.
Ni brez slasti na svet' kraja,
Kjerkol je človeka sled, Zlato sonce kod zahaja,
Kod veselo sliš' se pet'. Domovina pa nam prava Si le ena, bodi zdrava!
Res ne manjka tudi sreče
Za gorami tam ljudem; Res mladenča čudno vleče
Daljnem stranskem prot krajem Domoviua pa nam prava Si le ena, bodi zdrava !
Tud za morjem vincc zori, Iu zlati se žitni klas ; Tudi tamkaj grom sc ori
Iz oblakov, kak pri nas. Domovina pa nam prava Si le ena, bodi zdrava !
Tud na oni sveta strani
V	mestih vseh ino vaseh, Ise vsaki v svojem stani
Svoj'ga truda željni speli. Domovina pa nam prava Si lo ena, bodi zdrava !
Vsaki kraj' ma svoje cvetje,
Vsaki kraj' ma svoj pelin; Vse povsod je jok in petjo
V	svoji lastni domovin'. Domovina pa nam prava
Si le ena, bodi zdrava!
Pa dom« je vso tuj bolje,
To spričuje nam rad vsak: Slijse vino, lepše polje,
Dni jasneji, zdravsi zrak. Domovina zalo prava, Ti nam bodi večno zdrava.
Jnroslav.
Poleg kraljodvorskega rokopisa.
Dolgo že so severni Slavjani vse blagosti ljubega inira uživali, kar se naenkrat v izhodu stemni in strašen vihar uzdigne proti zahodu zastran mlade hčere Tatar - Kana Kublai-a. Željna u zahodu ker-šanske kraje poznavati, se sprema njegova hčer v družbi 10 mladenčov in dveh devic na pot, kamur ■once zahaja. V svoji družbi, jezdec na beštrem konja, je bila v svojim bogatim, s suhim zlatom pre tkanim oblačilu, na katerem so se, kakor tudi u nje-
t laseh najdražji biseri iu žlahni kamenčiči veli-tuo lesketali, sama juteruemu soncu podobna, kadar se iz na gor uzdiguje. Glas o tej veličastni in bogati prihoduici se kmalo po keršanskera zahodu raznese, iu ni manjkalo lakomnih in brezvestnih lu-peiov (R&uber), ki so po šuraah na Nemškem jo uleMvali, jo ujeli iu umorili
Kublai Tatar - Kan zve nesrečo svoje ljublene ioere, sbira silne vojske po svojeh široko razleče-nih kraljestvih, in jih vodi sovražno proti zahodu. Kersanski poglavarji slišati, da se Kan njihovem pokrajinam približuje, sbirejo svoje vojske, se sdru-iijo proti občemu sovražniku, in ga pričakajo na neki veliki ravnini.
Kublai, željen zvediti konec prihodnega boja, skliče svoje veštake (Zauberer), zvezdoglede in ve-deže. Ti «brani se razstopijo na dva kraja, ter krog
naredijo, u katerega temo, na dvoje razklano alH položijo. Ena stranica te šibe je pomenila KublaSJL druga keršanske poglavarje. Nad temi stramcana| slovesno prepevaje svoje stare prigovore in izreke, jih zgrabijo in se vojskujejo s njimi med sabo. Ku-blaieva stranica je premogla stranico keršanskeh poglavarjev. Tatari to viditi se razveselijo, zasedejo konje in se postavijo u bojne verste.
Kristjani, na svoje obilno število se nespametno zanašaje, planejo na sovražnika. Strašno vojskovanje se med obema uname. Narpred menjavajo strupne strele med sabo , po tem če dalje bliže stopajo, ter se s kopjem (Spiess) prebadajo in s mečami sekajo. Obe vojske se tako čversto deržijo, da se nobena nobeni za stopinjo ne vmekne; vendar bi skoro ker-šanska vojska Tatare bila premogla, ko bi veštaki s razklanoj šibo ne bili pristopili. Tatari, to šibo za-> gledati, se zaženejo še enkrat strašneje na kerstjane,-ter jih razpodijo, ko plaho zverino.S najlepšemi ka-cigami (Helm) in škiti je bilo bojiše posijano. Nekaj knezov kerstjanskih je pod kopiti svojih splašenih konjov izdahnilo, nekaj jih je sovražna roka pobila, in nekaj se jih je samo od sebe podalo u oblast sovražnika. Tako so Tatari postali gospodje u ker* 1 šanskeh deržavah.
Žalosten konec tega nesrečnega boja seje kntal« po vsih keršanskih deržavah razznanil; na lur1 se kerstjani pale orožajo proti Tatarom. Stir posebno silne vojske so ravno začele boj s divjemi Tatari ^ alj ti se naglo na desno krilo krenejo, in tulijo in hrujejo strašno, kakor čemi, hudourni oblaki, ki afc grozijo bohotne (flppig) setve po polji zatreti. Ogri se scer na desnem krilu naglo sdružijo, in se njim hrabro upirajo, alj zastonj je bilo vse prizadetje. Tatari so, na gosto sdruženi, njih verste prederli, in se razbojniško po deželi razširali.
Kristjani u toliki nesreči plahi, in u sercu pobiti, se obernejo k Bogu s prošnjami, da bi jiiu pomagal
IKt »ovražnike pregnati. Na to se sopet sprime-J»*«ij pervi, ko drugi boj je bil za kerstjane ne-meien. Polska dežela je že bila u oblasti Tatarov, ki so ravno palec in ubijaje spred sebe že blizo Bolomuca priderli.
V toliki strašni stiski se kerstjaui sopet lotijo Tatarov in se dva dni s njimi bijejo, brez da bi se zmaga na edno, alj drugo stran nagnila. Pa kakor jesenski čas sivi mrak če dalje černeji prihaja, tako so Tatarski čopori (Horden) pred očmi od vseh krajev rastli in se množili. V sredi teh čoporov, ki so se razgrinjali, ko dereče povodje po široki planjavi, se giblje in vinikava keršanska vojska, kakor lahki čolnič na izburkancm morju, in se trudi na vso inoč verh „IIostainov" doseči. Tako se imenuje neki Brežic blizo Holomuca, na katerec je bila cerkvica milostne inatere božje.
*„Bratje kvi.ški na hribič!" upije Vneslav in maha visoko po zraku s svojoj bandero. U vsih se so~ pet serčnost vname; stopijo tedaj vkup, in planejo na gosto izvarstani na Tatare. Kakor plam, ki izpod zemlje kviški smukne, so se izvinili premogo-čneinu sovražniku umaknivši se na sveto goričico. Tukaj se na gornjem kraju blizo verha vojaki u široke verste razpeljajo, na spodnjem pak se na tesno sgpsfijo, da so bili, kakor po zagozdi, naverstani. Svbjo desno in levo stran so branili s svojemi škiti. Vsaki u zadnjih verstah stoječi, je naslanjal »voje kopje na ramo svojega sprednika. Cele oblake zaostrenih strel so spodili in spušali na Tatare, dokler je noč Zemljo in nebo u černo odejo zavila, in sovražnika sovražniku skrila. In to noč so kristjani na hribiru s obsipom in s dragoj (Graben) se opasali.
Ko dan zasvita se uzdigne vsa vojska sovražnikov, obstoji serdita celi hribič, in se razgeme ne-pres°žno široko po celi ravnini. Vse živo je beštreh
konjov, in okol Kanovega šotora sterinijo na k^K , nasajene glave kerstjanov.
Gosto naverstani Tatari se tišijo vsi proti k«M' šanski vojski, se speujajo proti verhu s strašnem W lenjeni in lirupom, katerega jim gore in doline ravuld tako strašno odvračajo. Naobkopu jih čakajo kerst-jani; s zaupanjem na pemoč matere božje, kateri so se priporočili r.apnejo svoje loke (Bogen), naperijo svoje orožje, in ko bi trenil, odženejo divje Tatare. To razkači divje sinove, in serdito bošijo Kanove oči izpod temnili obervi. Na tri kupe se razdelijo, in na treh krajeh naletavljejo proti verhu. Kerstjani posekajo 20 debelih in velikih dreves in njih stebla na verh obsipa navalijo. Ko so Tatari s divjem raz-getaujein na obsip naletavati začeli, in so ga že močno oškodvali bili, zavalijo kerstjani vse debla mahoma iz obsipa na Tatare, katerih je mnogo pod njimi, ko červi, smlinčenih obležalo, vender je ker-vavi boj še le terda noč ustavila.
^ouec pride.
Nočni hvec.
Slovenska pripovest.
U samotnih krajeh, kjer ponočuo, mertvaško tihoto samo nočne ptice, čuki in sove pošastuo pre-čukajo in preukajo, zbudi včasi pobožnega kmeta sladkega spanja neko neznano šumenje in pokanje po njegovim gaju. Med tem šumenjem in po&a^ptn razloči 011 na tenko lajanje lovskih psov in hukanjp lovcov. Tako pregnano spanje se kmetu za tisto noč več ne poveme. Komaj dočaka belega doeva, da svojem pripoveda, kako je nočni lovec svojo peklensko, lovsko igro u njegovem gaju preteklo noč imel; da je spet sedem let preteklo, kar se je zadni krat v njegovim gaju taka godila.
Pripoveda se namreč, da je nekdaj nekemu lovcu lovska sreča tako slabo stregla, da nikdar ni zveri zadel, po kateri je strelal. Slišal pa je povedati, da
p«i«ka nikdar več nezlaže, s kateroj se u znamenje križnnega izveliearja ustreli. Ža posiliti lovsko srečo, ustreli v tako t.naminje. Strašno se pok njegovega strela razlega, pa še strašneje mu besede na ušesa grofijo, ki jih iz križa govoriti sliši: Za tvojo gre-Tioto je peklenski brezen prelehka pokora, pa moja milost je veča od tvojega grešnega dela; zatoraj boš za naprej do sodnega dneva po celim svetu noč in dan zveri strelal in lovil; to ti je za pokoro, po kateri ti bo duša rešena.
Po tej obsedi, pravijo Slovenci, obhaja nočni lovec celi svet, in pride vsako sedmo leto ravno ua tisto mesto, kjer je sedem let popred bil.
Goreča domišljivostpriprostega kmeta,ga je videla kakor človeško senco, katero majhini čemi psički s gO»ečeuii jeziki spremljajo. Drugi pravijo, da so ga vidili kakor lovca v zelini suknji s rudečoj kapoj 1***1*!*
K -Pravijo, da nočni lovec nobenemu kaj zalega ne stori, drugač ko bi ga dražil, i Ko bi se vender tudi med Slovenci kdo znajšel, kateri bi to pripovest za podlago kakega večega dela uzeti hotel — vender ne tako, kakor je Francoz j Henrik Sue, na skoro enako, kratko pripovest od i rečnega Juda, svojo strupno delo nasnovai.
P'
Ker Stari ve dež danas nobenega posluha ni ; dobil, se zglasi samo
Novi vede ž5*), da nas naša najvišja vlada u jeziku iskreje sdružiti hoče, ko si mnogi misli.
To spričuje med drugem pismeno posvetvanje visokega c. k. ininisterstva prosvete s prečastnem gospodom Antonom Slomšekoin, knezo - škofom La-
Stari in novi vedež bata u slovenski cbeli po prilož-Hosti kratko spominjala resnične, stare in nove, po* tnucnj* vredne prigodbe,
t
vantiuskem za stran slovenskihšolskih bukvic. Dane* tega naj boljeuiu spehu nadati imamo, bi bilo odvjfl 110 dokazavati. Uredjenje šolskega katekismaza v m« Slovence so ravno blagospominjeni gospod knezo— škof preuzeli, in berž ko ne, da bo tudi »lovenska čitanka ravno tistega uredjenja se razveselila.
i
Ilirski (jugoslavenski) jezik bodo vendar le tudi Slovenci t. j. uradniki na Slovenskem morali znati, ker naši bratje in sosedi Hervati zadobleno pravico ravnopravuosti u djanju skažujejo, ter našem uradom ilirski dopisujejo.
Uradnici brežkega okrožja so se prijemanju takih dopisov od zagrebških uradov upirali, in so jih brez rešenja (Erledigung) s odpisom nazaj p9-* šiljali, da brežki uradnici le u nemškem jeziku opr^n* ljajo. Zagrebški uradi so se čez to ravnanje visjj oblasti u Gradcu pritožili, iu brez dvouma bodo mfnp rali naši uradi take službene dopise prijemati,, kav. to ravnopravnost terja.	t||||
Slovenske govorice in prigovori.. Duša se mu je urisušila; bo k sodnemu dnevu trobi^ i er kann nicht sterben. Izgovor je dober, bi bil iz bezga. Naj me koklja piči, če —, A or| mich d e r G u k u k, w e nn— Svojo sol lizati, v (i^f seiuem Schvveisse leben. lina razsušeno vest, hat ein lockeres Gewissen. Čakaj, j naj se beseda vbere-vleti-vteče, warte, d as s i c h z u A t h e in k o m m e. Ni vse maslo, kar je j zolto, e s ist nicht alles Gol d, was g 1 a n-1 e t. Prijatelji u sili, ko voda u rešeti. Koga na smo-dišu pustiti, ein en 111 der Verlegenheit s i t z e n lassen. Kam če solza, ko pod oko ? ecist das eiserne M u s s. S rešetom vodo zajemati,fruchtloseArbeit unternehmen. j
Odgovorni urednik J. Drobnic. IS a tiskar in založnik J, K. Jeretin.