»raj.
Naročriina stane za celo leto 11 L., pol leta 5.50 L., fri mesece 2.80 L., mesečno 1 L., za inozemstvo 16 L. - Naročnina se mora vnaprej plačati.
Pisma in reklamacije >a uredništvo in upravniitvo naj se naslovljajo: „Proletarec" Poštni predal štev. 43 ------------- GORICA----------
Posamezna številka stane 20 stotink.
Rokopisi se ne vračajo. Pisma brez znamke se ne sprejemajo. — Oglasi se računajo po dogovoru in se. morajo vnaprej plačati. —
mmm).


PRVI MAJNIK

EZeJ
m:
Esa
Epa
m
@20
Prvi maj, praznik zjedinjenega edinega proletarijata celega svetš:
Globoko pod zemljo počivajo rudniki, pre-jenjalo je ropotanje koles po tvornicah, potihnili so dimniki, počiva plug, delavstvo praznuje solčni dan 1. maja, praznuje vstajenje, svojo zmago nad kruto silo, ki je veke in veke tlačila delavca na grudo. Zmagujoča spomladanska priroda klicala je veko vekov na praznik veselja med svojim cvetjem in zelenjem. Priroda sama nudila je najlepši praznik zmage nad zimsko silo, klijoče rasti in bujne brsti. Že veke praznovali so dan prirodne lepote in vstajenja prirodnih moči ljudje vseh delov obljudene zemlje, raznega jezika, razne vere in običajev, a praznovali so praznik oni, ki so živeli brez truda, katere ni grudila težka skrb za vsakdanji kruh, niso ga praznovali oni, ki so kopali bogastvo globoko v rudniku in kopičili blago strojev. Prvi majnik bil je praznik onih, ki so uživali plodove zemlje in morja, sile vetrov in molnje brez lastnega truda, oni ki so se čutili gospodarje prirode in dela. A kakor prirodne sile same klijejo na dan v stremljenju po enoti, vstvarjajo brst in plod, tako je tudi vzbujajoča zavest delavstva vseh jezikov in vsake vere prodrla silo gospodstva ter proglasilo praznik dela zase!
Danes je prvi maj praznik delavstva, praznik njegove zavesti in njegove moči!
Kakor tajna bolest oglaša se v srcu onega, ki čuti s proletarijatom, ki razume vso lepoto prvega maja kot praznika zedinjenega delavstva celega sveta, da letos vesolno veselje motijo spomini na težke boje, ki so razdvojili delavstvo vseh narodov na dvoje, ko vidi, kako se zopet strinjajo gospodarske sile, da bi pritisnile delavca h grudi nazaj, da mu skalč praznik veselja in zmage, praznik zajemnosti in skupnosti.
A oglaša se mu tudi zavest, da vsaka velika zmaga zahteva velikih bojev, da je razdvojenost proletarijata letošnjega prvega maja le posledica orjaškega boja z državno in meščansko socijalno silo, vstvarjeno po razvoju vekpv.
Kakor spomlad ne zmaga brez vetra in naliva, kakor slana opali brstje in klice, pa vendar le zopet priroda obnovi svoje moči in sile s svojo rastjo in cvetjem in plodom, tako tudi proletarijat ne more priti do zmage brez velikega napora in žrtev. Navdaja nas zavest, da se je proletarijat cepil ne vsled svoje slabosti, marveč vsled prirodne naraščajoče sile, da je proletarijat po naravnem in zgodovinskem razvoju krenil ločen v novi boj. Kakor se kuncentrirajo dosedanje socijalne sile v državi nasilstva ih skušajo razdejati moč proletarijata v državnih celotah posebej, tako mora to prenje ustvariti različne metode bojev, spravlja do veljave navidezno različne ideje, kali in sestavine nove moči.
Proletarijat, če tudi razdeljen po državah in narodih, če tudi razdeljen v državi po različnem sestavu socijalne družbe, predstavlja vedno le eno in neznansko družabno prirodno silo, ki gre svojo bojno pot v bistvu zedinjeno dalje. Delitev ni druzega nego epizoda tesnejšega združenja za polno osvoboditev proletarijata. Proletarijat je začutil vsled neprestanega boja, vsled vrvenja novih idej svojo moč še bolj, njegova delitev ni druzega nego pojav njegove prirodne vedno večje moči.
Zatrimo v sebi vsak dvom nad veliko prihodnostjo proletarijata, ne klonimo duhom, ko hodijo čete proletarijata svojo posebno pot, vse skup je le ena sama vojska, za eno samo zmago ter vemo, da pride oni prvi maj, ko ga bo proletarijat vsega sveta združeno praznoval kot dan zmage človeške kulture nad nasilstvom!


___________ „PROLETAREC"
Volilni znak $ocijali$tične stranke
Priobčujemo imena naših kandidatov za tržaško, goriško in istrsko volilno okrožje. Ni potreba, da jih predstavimo. Socijalisti volijo za stranko, ne pa za osebe. Kandidature so bile proglašene od deželne konference in potrjene od centralnega vodstva stranke. Imena naših proglašenih kandidatov so imena organizatorjev in delavcev, ki so žrtvovali desetletja vse njih delovanje v dobrobit proletariata.
Za tržaški volilni okraj:	Za goriški volilni okraj: Za istrski volilni okraj:
Passigli Josip,
glavni urednik lista „II Lavo-ratore Socialista** v Trstu;
Prof.
Inwinkl Orlando
ravnatelj Okrajne bolniške blagajne v Tršlžu;
Visnicher Vaško,
deželni tajnik kovinarjev v Trstu;
Pisoni Zefirin,
mestni uCItelJ v Trstu
prof.
Inwinkl Orlando,
ravnatelj Okrajne bolniške blagajne v TržiCu;
Štolfa Alojzij
zasebni uradnik v Gorici;
Bresaz Vid,
1 okrajni tajnik stavbinskih de* lavcev v Gorici;
Peteian Josip,
deželni tajnik stavbinskih delavcev ;
Polenti* Josip,
kmetovalec In predsednik društva kolonov v Brdah.
Passigli Josip,
glavni urednik lista „II Lavo-ratore Socialista** v Trstu;
Petejan Josip,
deželni tajnik stavbinskih delavcev v Trstu;
Nobile dr. Karol, Kermolj Vincenc,
vodja zadruge pekovskih delavcev v Gorici;
Riosa Anton,
tajnik delavske zbornice v Pulju;
Fiorentin Pavel,
mizarski pomoinlk
Naš volilni znak bo. kakor je j sklenilo centralno vodstvo j stranke, odprta knjiga, na ka- 1 terej slonita kladvo in srp.
Od več strani so nam došla vprašanja, zakaj se je vpeljalo | ta znak z dodatkom knjige, na katera hočemo tukaj odgovoriti:
Ni nam bilo potrebno in simpatično podati se v spor z zastopniki komunistične stranke, kateri sami se čutijo pooblaščene rabiti sovjetski grb, spor, kateri bi izzvenel v splošen smeh buržoaztjskega časopisja in ki bi nikakor ne prijal v čast naši stranki.
Iz idealov simpatije se čuti- , vezane do onega revolucijo-narnega gibanja svobodne Rusije in naša vroča želja je bila, da bi še smeli enkrat krasiti naše volilne listke z sovjetskim grbom: ta naša želja je postala tem bolj vroča, ker se je v nekaterih krajih več komuni-
stov, katerim je segel razkol do srca — uvidevši sedanji položaj — izrazilo, voliti z nami, za staro, slavno, neizpremen-Ijivo zvesto socijalistično stranko, vedno ednako, bodisi v urah uspeha, bodisi v urah nenaklonjene ji sreče.
Ali vendar smo uporabili priložnost podati ta znak bolj dovršen s tem, da. smo ga spo-polnili s pojmom prosvete.
Znak, ki si ga je izbrala So-cijalistična stranka za svoj prihodnji volilni boj, vsebuje znamenje človeškega dela, izraža moč produktivne eneržije s katero se svet obdržuje in nadaljuje in to z tvorno močjo delavcev delavnic, polja in možganov.
V teh zadnjih dneh se je mnogo govorilo, kakoršen bi naj bil pravi in izviren obrazec znaka Sovjetske Rusije.
Eden pravi, naj bi bil srp na
desni in kladvo na levi strani, drugi zopet nasprotno. Nekateri hoče zvezati obe delavski orodji na eden, drugi zopet na drug način.
V resnici pa, kdor je bil v Rusiji, ve, da je znak sovjetske republike nastal kar prosto na krilu revolucije kot naraven pojav dveh največjih sil, ki sta uprizorili in ki vzdržujeta revolucijo in ti sta delavec in kmet.
Na tisoče in tisoče teh grbov sta postavila delavec in kmet po vsej Rusiji zvezajoč obe orodji skupaj v dokaz in simbol največje svobode in prostosti.
Knjiga, katera objema orodji dela, dokazuje zvezo rokodelca in poljedelca z delavcem knjige in peresa ter izraža jasen stik vseh zdravih sil človeške družbe na usodepolno rodovitnem polju socijalizma.
Poročilo sodr. Baratona
na strankinem kongresu v Livornu.
.	-	(Dalje.)
Tukaj, sodrugi, je torej iskati ves spor. Ko smo slišali iz ust sodruga Kabatkcheffa, da Rusija ! nas — unitarično tendenco — ob- i dolžuje oportunizma in pravi, da se dobrikamo masam s tem, da se le hlinimo IH. internacijonali; j kadar nam Rusija pravi, da se za- I dovoljimo izpahniti iz naše stranke dva, tri ali pet riformistov, da vzdržimo v naši stranki riformi-zem, takrat se obrnem do Vas, sodrugi komunisti in Vas vpra- i šam, sodrugi, ali res to verujete ? t
Na vprašanja, ki sem jih ho- I tel staviti frakcijam, ne pričakujem sicer odgovora od celega zbora, ne:	pričakujem le j
odgovor od Vaših poročeval- j cev, kateri bodo pozneje govorili.
Da se pa prepreči odgovarjanje vseh naenkrat, se torej obračam do sodruga Gennarl, vprašujoč ga, kaj da smo bili mi do včeraj, kakoršen razloček je bil med menoj in Teboj, kakoršna razlika je bila v vod-
stvu stranke, kakoršna razlika med sekcijami in delavnostjo istih, ki so se danes ločile? Pod kakoršno pretvezo so se danes nekateri od Vas postavili v stran in rekli: revolucija smo mi? le kdor je z nami, Je z revolucijo? Kakoršne zasluge ste si sicer v preteklosti pridobili. na kakoršnih objektivnih temeljih sloni torej ta Vaša zahteva, da zamorete danes reči, da ste Vi edini danes re-volucijonarci, da ste Vi taisti, kateri pripravljajo jutrišnjo revolucijo?
Ločitev se je pojavila v zadnjih časih iz življenja naše stranke, brez da bi zamogel kdo opaziti, da se je razkol že utihotanil v naše vrste.
Ne govorim tukaj o odlikovanju elementov desne in komunistov, marveč govorim le o razkolu med komunisti.
Pojavil se je, kadar je dospelo vodstvu prvo poročilo iz-
vršilnega odbora Tretje inter-nacijonale; pojavil se je takrat, ko smo se ločili v vodstvu v večino in manjšino: potem se je raztegnil še na socijalistično stranko in sekcije.
Različnost sodila v ocenjevanju onega poročila je bila različnost posameznosti, kakoršna je ostala še tudi do danes; ni bila pa takoršna, da bi v svojem bistvu zahtevala ločitev ene stranke v dve.
Tretja internaciionala je v svojem drugem kongresu v Moskvi pretresovala in določila nekaj stavkov, tičočih se programatičnih točk naše stranke, katere se tičejo življenja vseh sekcij in katere imajo potemtakem tudi svojo inter-nacijonalno vrednost. Iz teh stavkov se je sestavilo pravilnik ali bolje rečeno vrsto vpo-rab in r>Agojev (21 točk), katerim se morajo vse sekcije in-ternacijonale brezpogojno podvreči.
Včeraj Vam je sodrug Gra-/Jadel predočil Širno pojasnitev zadeve. Sodruga Graziadei kot učenjaka in moža zdravih misli bi pa želel vprašati edino le
Glasovnice socijalistične
stranke
Pri predstoječih volitvah volilci ne dobe uradne glasovnice, marveč samo volilno izkaznico. Glasovnice bodo delile vsako stranko samo zasć. Glasovnice morajo odgovarjati zakonskim predpisom, ker so drugače neveljavne. Ni izključeno, da se bodo nasprotniki posluževali tudi neveljavnih glasovnic, da na ta način razveljavijo mnogo naših glasov. Glasovnice, ki ne nosijo gorinavedenega znaka, so za našo stranko neveljavne..
Kandidati komunistov za goriški volilni okraj:
1.	Tuntar Josip iz Gorice ;
2.	Srebernič Josip iz Solkana :
3.	Spessot Franc iz Krmina;
4.	Regent Ivan iz Trsta;
5.	Concion Leo iz Gradiške.
Kandidati Jugoslovanske narodne stranke.
Centralni volilni odbor (Odbor Političnega društva „Edinost") naznanja, da so se določile za predsto-ječe volitve sledeče liste kandidatov Jugoslovanske narodne stranke:
I.	Goriško :
1.	dr. Josip Wilfan pok. Josipa v Trstu ;
2.	Virgilij Šček od Josipa v Trstu ;
3.	dr. Karol Podgornik od Ludo-vika v Gorici;
4.	Josip Lavrenčič pok. Andreja v Postojni;
5.	Franc Poljanec od Franca v Idriji.
H. Istra :
1.	dr. Josip Wilfan pok. Josipa v Trstu.
2.	dr. Ulikse Stanger pok. Antona na Voloskem;
3.	Ivan Stari od Alojza v Puli;
4.	dr. Stojan Brajša od Mateja v Gorici.
5.	France Flego pok. Boštjana v Buzetu;
6.	Tomo Herak pok. Tomaža v Vrsaru.
III. Trst:
1.	dr. Edvard Slavik pok. Karla v Trstu;
2.	Matej Josip Zlobec od Mateja pri Sv. M. M. Spodnji;
3.	Ivan Kjuder pok. Andreja vTrstu;
4.	Hinko Pertot pok. Jakoba v Trstu-Barkovljah.
Znak stranke je „lipova vejica".
Kandidati ital. nacijonalistič-nega bloka za goriški volilni okraj:
1.	Pinat Josip;
2.	Dr. Parmeggiani Vincenc ml. ;
3.	Cosolo Pirro ;
4.	Prof. Camisi Marij;
5.	Adv. Bonavia Ivan;
„GORIŠKA STRAŽA" in naša kandidatna lista.
V članku: »Volilno gibanje« je »Goriška Straža« z dne 22. t. m. tudi mimogrede omenila, da so socijalisti postavili Slovence na ono mesto, kjer je gotovo, da ne bodo izvoljeni. K temu dostavlja še: In tako listo bo volilo slovensko ljudstvo? Ne bi odgovorili na ti dve vrstici, ako bi v istih ne tičala vsa klerikalna perfidnost. Kdor i-ma le količkaj pojma, in gospodje okoli »Goriške Straže« ga menda imajo dovolj, bo takoj videl, kako se voli, da nima prednost y kandidatni listi popolnoma nobenega pomena: toliko je res, da so v marsikaterem okraju liste sestavljene po alfabetičnem redu. Prednost kandidatu ene liste dajo volilci s svojim prednostnim glasom sami, bodisi kandidat na prvem ali na zadnjem mestu. A-ko doseže kandidatna lista kvocijent, tedaj bo izvoljen oni kandidat dotične liste, kateri bo doprinesel razim glasov kandidatne liste več nrednostnih In dodatnih glasov. Iz tega je jasno razvidno, da je hotela »Goriška Straža« z svojo notico iskati dlako v jajcu, pa je ni našla.
to; na njegovo poštenost bi ga hotel vprašati ali se spominja, da smo mi o tem, kar je bil včeraj rekel, že pisali, mi, uni-tarci, proti katerim je V prvi vrsti naperil on včeraj svoje pušice; vprašam Te torej, Graziadei, ako se 'Ti, kar se tiče discipline napram internacijonali Moskve in načina uporabe 21 točk iste popolnoma strinjaš s tem, kar smo rekli, s tem, kar smo pisali ne le v enem članku, o čemur smo govorili ne le v eni konferenci, marveč kar smo pisali v uradnem poročilu naše smernice, zakaj misliš torej nasprotno od nas? Zakaj nas smatraš za Tvoje nasprotnike? Ravno temu zboru si namerjal dokazati nekak razloček med taistimi, kateri so s Teboj in ki jih pri-poznavaš kot komuniste ter med nami, ki smo v tem trenutku ozmerjani kot socijalni demokratje in izdajalci.
Zelo jasno smo izrazili svojo misel: 21 točk Moskve ima torej svojo internacijonalno vrednost. Tretja internacijona-la stoji torej enakemu stališču celega sveta nasproti:	Druga
internacijonala je bila izdajalka, ker so se nahajali v socija-lističnih strankah raznih dežel socijal-patrijoti in socijalni demokratje. kateri so odtujili sekcije od stranke. Bila je torej bistvena zahteva in neobhodna potreba za rusko revolucijo, da korakajo socijalistične stranke vseh dežel le po poti na levo, po poti revolucije, po poti do Moskve, po poti diktature proletarijata.
V tem je bil Zinowieff popolnoma jasen in mi sami se spominjamo tistega pisma, ki ga je naslovil Zinowieff dne 23. oktobra na francoski proletarijat in katerega nam je Graziadei včeraj prečital, v katerem Zi-nowieff pravi: gre se za moskovsko internacijonalo ne pa za "norabo dveh, deset, ali dvajset točk iste, gre se edino le za odločitev, ali naj korakajo od sedaj naprej socijalistične stranke proti revoluciji in komunizmu, ali pa naj še vedno hodijo po temnih hodnikih dandanašnje boržuazije. -
(Dalje prih.)
„PROLETAREC"
Zvezni svet
„Splošne strokovne zveze"
Dne 22. t. m. se je otvoril v Milanu zvezni svet Splošne strokovne zveze v Italiji, da nadaljuje razpravo o točkah dnevnega reda, ki so bile odložene od zadnjega zveznega zbora v Livornu.
Zborovanje je otvoril sodrug D’Aragona, glavni zvezni tajnik, kateri je po običajnem pozdravu takoj predlagal, naj se izvoli predsedriištvo in tajništvo zborovanja. Po izvolitvi predsedništva je glavni zvezni tajnik zopet prevzel besedo kot poročevalec o premembi zveznih pravil. V svojem poročilu je poročevalec povdarjai, da sedanji ustroj zveze ne odgovarja več in tudi ne more prevzeti enega pravega in praktičnega vodstva in vreditev sindakal-nega gibanja. Glavne obnotive zveznega ustroja bi bile tri. Kar se tiče delavskih zbornic, bi se morale iste preosnovati v zvezne sekcije in to radi tega, da se prepreči, da lokalno gibanje ene stranke ne povzroči splošnega gibanja v celi državi.
Zveza kot taka, pravi poročevalec, ne more zasledovati vseh lokalnih gibanj, kar bi se pa lahko zgodilo potom zveznih organov, ako se spremeni dosedanji ustroj zveze.
Nadalje je poročevalec govoril o vstrajnem in zadružniškem gibanju ter zatrjeval, da mora to gibanje imeti trdnejše stike in nepretrgane odnošaje med seboj. Toliko narodna zveza zadrug, kolikor zveza podpornih društev morate, po sklepu lega kongresa, skleniti v tem smislu ter se pridružiti zvezi. Zveza je bila dosedaj smatrana kot nekak vstrajni in upirljiv organizem, od sedaj pa mora postati pravi bojni činitelj vsega proletarijata.
Glede prememb zveznih pravil, predlaga poročevalec razne predloge, v smislu katerih se od sedaj naprej ne bodo usta-novljaje organizacije po sedanjem zistemu, vsaka za eno gotovo in omejeno stroko, marveč zveza namerava preosnovati in ustanovljati organizacije po industriji. Ta zistem odgovarja bolj zahtevam rednega poslovanja. Drugi predlog določa, da se dosedanje delavske zbornice spremenijo iz lokalnih v deželne ter s tem omeji in prepreči lokalizem, ki je še zelo močen v naši deželi. Poročevalec je mnenja, da morata dosedanja zvezna organa (občni zvezni zbor in zvezni svet) ostati v kolikor jima je poverjena osnova bojne smeri sindakalnega gibanja.
V nadaljnem polemizira poročevalec predlog komunistov, da se spremeni način imenovanja delegatov na zvezni zbor, ter da se isti skliče vsaki dve leti in ne vsake tri. Nima nič proti temu, ako bi se ne šlo tu za ogromne stroške. K temu omenja, da je bil v letu 1918 zvezni svet sklican trikrat in leta 1919 in 1920 pa štirikrat in da so bili takrat prav današnji komunisti, ki so kričali, zakaj se posvetuje tako pogostoma delavske mase. Poročevalec sprejema tudi način zastopstva, predlagan od komunistov, ampak tudi pri temu je financijel-no vprašanje, ki onemogočuje vpeljavo. Končno predlaga, da se zvezni prispevek zviša od oO na 60 stotink in se naj v svrho znižanja ogromnih stroškov zniža število zastopnikov na zvezni občni zbor.
Po poročevalčevem predlogu bodi zvezno vodstvo sestavljeno iz 11 zastopnikov strokovnih zvez in 11 zastopnikov delavskih zbornic, iz glavnega tajnika in 4 podtajnikov. D’Ara-Kona je končal svoj govor, bur-no Pozdravljen s pozivom do yseh zastopnikov, da naj vsak izrazi svoje mnenje jasno in
nedvomljivo v procvit zveze in na korist vsega proletarijata.
Sodrug Repossi, komunist, izjavlja, da se popolnoma strinja z zveznim tajništvom, kar se tiče organizacije po industriji; je tudi za spojenje mu-tualnega gibanja; s tem pa noče, da bi zveza izpremenila dosedanji naslov, temveč naj se to gibanje spopolni z gibanjem razrednega boja.
Govornik pripozna potrebo večjega osredočenja sindakalnega gibanja. Je tudi zato, da naj zveza odločuje pri raznih gospodarskih bojih, v svrho vzdrževanja potrebne enotnosti splošnega naslova. Ugovarja pa odločno, da bi se delavske zbornice spremenile v zvezne sekcije. Vstraja pri tem, da morajo biti zastopniki izvoljeni direktno od mas in da se prepreči ogromne stroške, ki jih je D’Aragona omenjal, naj se izreče potom referenduma.
Tajnica poljedelskih delavcev, Altobelli, se strinja popolnoma s prernembami pravil, ki jili predlaga zvezino vodstvo. Nadalje pravi, da izkušnje delavskega gibanja same nasvetujejo obnovljenje' v tem smislu.
Govoreč o spojenju vstraj-ne, zadružniške in vzajemne organizacije, se čudi poročevalka govorniku komunistov, da oni nekako nasprotujejo temu. Po njenem mnenju ne pomeni spojenje vstrajne in zadružniške organizacije znižanje razrednega duha.
Sodrug Schiavello, glavni govornik komunistov, pravi, da je treba pred vsem zavrniti to, češ, da oni kritizirajo samo iz vzroka, da gredo proti voditeljem zveze. Mi komunisti — pravi sodrug Schiavello —-imamo namen vcepiti del naših idej, da podamo večjo moč temu organizmu, kateremu ostanemo zvesti. Nato je prešel k premembam pravil, ki so bile predlagane od strani vodstva zveze. Izjavlja, da soglaša popolnoma s poročevalcem o potrebi preosnovitve zveznega ustroja. Mi hočemo — je dejal
—	eno močno zvezo, ki bo v stanu, odbiti vsak protinapad industrijcev. Izjavlja, da bodo komunisti ostali zmiraj disciplinirani zvezi, samo da se ta disciplina ne spremeni v koar-tacijo misli komunistov. Tudi on je proti temu, da bi se delavske zbornice spremenilo v zvezne sekcije. V tem slučaju
—	pravi — bi se zvezni tajnik nahajal vedno v konfliktu z odborom sekcij, katera so direktni izraz delavskih mas. Ne upira se povišku zveznega prispevka in je tudi mnenja, da se zniža število zastopnikov na zvezni občni zbor.
Po daljši debati, katere se je udeležilo več zastopnikov, so se sprejele enoglasno sledeče resolucije:
»Zvezni svet pripoznavajoč izredno potrebo ustanove stalne sindakalne šole, za pripravo sposobnega osobja za vodi te v naše organizacije, sklene, da bodo morale prispevati za taisto toliko strokovne zveze kolikor delavske zbornice, z rednim poukom in pod vodstvom sodruga Rinalda Rigola«.
Druga resolucija, ki se tiče premembe zveznih pravil in zveznega ustroja, nalaga novemu zveznemu vodstvu, da študira predloge in da jih predloži v diskusijo strokovnim zvezam, delavskim zbornicam in zveznemu svetu. Naroča -obenem zveznemu vodstvu, da preuči možnost vstanovitve deželnih tajništev v svrho nadzorovanja soglasnega poslovanja delavskih zbornic v isti deželi. Glede spojenja zadružnega in vzajemnega gibanja
soglaša načeloma zvezni svet ter naroča novemu zveznemu vodstvu, da dogovorno s prizadetimi organizmi sestavi primerne premembe ter jih predloži v končno odobritev zveznemu svetu.
DOPISI
IZ KRASA.
V zadnji številki »Proletarca« ste omenili nekatera javna dela, s katerimi hoče vlada priskočiti na pomoč bednemu Krasu. 1 a dela so deloma že dovršena in deloma so še za izvršiti. Kaj ostane torej, da se pride na pomoč toliki bedi, ki danes vlada na Krasu: to je toliko, kakor žlička vode v neizmerno morje! Koliko kraških brezposelnih delavcev bo zaposljenih pri teh delih, je še vprašanje? Slutimo, da zelo malo! Vsled tega se bode tudi uboštvo Krasa zel6 malo izboljšalo. Kaj pa z vojnimi odškodninami? Ke-daj se^ povrne našim revnim kmetičem po vojni povzročena jim škoda? Seveda, kmet je kmet, in noben hudič mu ne pride nasproti, kadar se gre za pomoč. Kadar pa se gre za vojno, takrat, pa je kmetov sin zmiraj prvi; da mu pa podajo več korajže, mu dodajo še kako šaržo »frajtarja« ali »kaprala«, samo da rajža bolj pogumno v bojno črto reševat domovino... bogatinov. Tudi, kadar se gre za plačevanje davkov, je kmet tako srečen, da ne čaka zadnji in ima prednost celo pred gospodo v mestih.
Prihodnjič kaj več.
IZ GORIŠKE OKOLICE.
Neki naš stari sodrug, ki želi, da se gžf ne imenuje, nam je poslal sledeči dopis:
2e mladih nog sem mogel po svetu s trebuhom za kruhom. Bil sem v Bosniji, kjer sem se naučil prve nauke socijalizma. Sicer nisem agitator, ampak vseedno se mi dopade posegni-ti kakšenkrat v debato, posebno ob nedeljah ^ri kozarcu vina; najraje pa opazujem in poslušam druge, zlasti mladeniče, ki so vse drugačni, kakor srno bili mi nekdaj. Večkrat se mi pripeti poslušati, kako razmotrivajo naši ljudje razliko med eno in drugo stranko. Pravijo namreč, da je socijalizem umrl, da so socijalisti, izdajalci in še druga imena jim dajo. Preteklo nedeljo pa sem se skoraj sprl z nekim mojim znancem. Začel ml je praviti, da tudi jaz, čeravno sem že star, moram postati »čisti komunist« in da ne smem čitati »Proletarca«, ker je bolje, da čitam »Goriško stražo« in druge liste. Pripovedoval mi je še, da je vlada razpustila parlament le zato, da bodo socijalisti^ lahko prišli do vlade s pomočjo meščanskih strank ter da eksistirajo že 40 let, pa niso še nič naredili. Vprašal sem ga, ali to ni nič, kar je stranka priborila delavstvu, mi je odgovoril, da je to vse riformizem in da po tisti poti ne moremo več dalje. Veš, dragi prijatelj, sem mu rekel, jaz sem socijalist že nad trideset let, pa se ne sramujem biti tudi za naprej. Veliko sem že izkusil v mojem življenju, dobrega in slabega, veselega in žalostnega, ampak srce me je zabolelo, ko sem čl-tal v »Delu«, da je prišlo do razkola v stranki. Ločitev proletarijata v dve stranki, to je po mojem mnenju največje zlo, ki se je moglo zadati, ne stranki kot organizem, marveč delavstvu, ki je ta močni organizem vstvarilo. Pripoznal mi je, da je povzročil razkol v stranki veliko zlo delavstvu, ampak prepričati me je hotel, da so povzročili razkol socijalisti in ne oni, ki so izšli iz stranke. Konečno sem mu začel pripovedovati, kako se kapitalisti veselijo nad sporom med delavstvom in kako bodo oni iz-
koriščali v svojo korist ta naš žalostni položaj, v kojega smo zabredli. Mož je začel zmajati z glavo in rekel: da si zamore-mo napraviti jasno sodbo, moramo slišati obe strani; do danes smo slišali samo hujskanje proti socijalistom, čeravno so nam ravno tisti ljudje do včeraj pridigovali socijalizem. Čudno je vsekakor, da je socijalizem postal kar čez noč delavstvu tako nevaren in da so ravno tisti sodrugi, ki so nas ga učili, postali danes njegovi najhujši sovražniki, še hujši, kakor proti kapitalistom.
Pripomba uredništva: Cenjeni sodrug! Kakor vidiš, priobčili smo tvoj dopis skoraj dobesedno, Čeravno si nam priporočal, da naj ga popravimo, ker je bil priprosto pisan. Človek, čeravno delavskega stanu, se ne sme nikdar poniževati. Naš list je pisan le od priprostih ljudij in zategadelj dostopen vsakemu delavcu, da povč svoje mnenje.
Deželna zveza zemeljskih delavcev.
Goriomenjena zveza nam poroča, da se bavi z rešitvijo nove kolonske pogodbe in da pribori vsem kmečkim delavcem v deželi to, kar se je že pridobilo za furlanske kmetovalce z agrarno agitacijo. K:\r se tiče že znanih pogajanj med društvi posestnikov za goriško deželo in našo zvezo, so se te dni zaključila in uspeh istih priobč* mo v prihodnji številki.
Pri pogajanjih smo morali vzdrževati hud boj, ali vendar smo si svesti, da stoje za nami kmetovalci, pripravljeni vsak trenutek podati se odločno v boj za vpoštevanje svojih lastnih pravic.
Kolonska pogodba za Brda, katera je spopolnitev iste za nižjo Furlanijo, je dejansko sklenjena. Sedaj je treba paziti na nove odpovedi.
Vsak najemnik, ki dobi odpoved, jo mora takoj prinesti zvezi, če je pisana v italijanskem jeziku in sodrugu Polončiču, če je pisana v slovenskem jeziku. Ako najemnik ne napravi korake proti odpovedi, se smatra ista kot veljavna. Naj pazi torej vsak, da ne zanemari postaviti se v bran proti odpovedi.
Zadnje dni je Senat (italijanska gospodska zbornica) odobril nov agrarni odlok, kateri določa odpoved in najemnino. Za najemnino je dovoljen povišek za vse tiste pogodbe, ki so bile sklenjene pred 30. .junijem 1918, od 30 do 80%. Odpovedi se lahko podaljšajo v določenih slučajih do leta 1922 in tudi dalje, ako to sprevidijo potrebno razsodišča.
Za sestavo razsodišč so bile izdane nove določbe, ki so u-godne za najemnike.
Za informacije, pritožbe, plačevanje zaostalih najemnin itd. se je obrniti do zveze v Ajelu vsaki torek in petek, kjer Je zvezni tajnik na vašo razpolago.	__ ____ ^
Spomin na pariško komuno.
Letos je proletarijat vsega sveta praznoval 40-letnico, odkar je pariški proletarijat proglasil 1. 1871. 18. marca svojo komuno. To je bila prva proletarska komuna na svetu. Pod utisom porazov, ki jih je 1. 1870 in 1871 doživela armada zadnjega francoskega cesarja Napoleona III., se je buržoazija v strahu, da jo nadvlada oboroženi revolucijonarni proletarijat, začela na skrivnem pogajati z Bismarckom za mir. V narodni skupščini, ki je bila sestavljena takoj po porazu pri
Sedanu, kjer so Nemci zajeli 3 armade Napoleona III. in njega samega, so imeli buržoazni e-lementi večino in so glasovali za takojšnji mir, boječ se v Narodni gardi oboroženega proletarijata. Buržoazija je bila tudi sklenila, da proletarijat razoroži. To nalogo sta prevzela nase dva kontrarevolucijonar-na generala, Thiers in Vinoux. Proletarijat se je bil pa organiziral in oborožil v Narodni gardi, izvolil si je vojaške svete in njim na čelu centralni komite. Ko je v noči 18. marca napadel general Thiers Narodno gardo z namenom, da jo razoroži in ji odvzame topove, se mu je ta nakana ponesrečila in njegove čete so stopile na stran Narodne garde. Vlada je nato pobegnila v Versailles, proletarijat pa je proglasil še tisti dan zjutraj pariško komuno, ter se zabarikadiral. Centralni komite je prevzel vse vladne funkcije. In sedaj je začel boj med pariško komuno in Versaillem, med revolucijo in kontrarevolucijo. Toda zmagala je slednja s pomočjo nemške buržoazije, kateri je izdala narodno idejo. Komuna je obstojala le 72 dni. V resnici se ne bi mogla vzdržati dalje, kajti e-konomske razmere so bile še tako nerazvite, da bi se komuna ne mogla vzdržati dalj časa, in tudi proletarijat sam tedaj še ni prav umel svojih najnujnejših nalog. Mesto, da bi komuna uničila kontrarevolucijo, ki se je vgnezdila v Ver-saillu, se je ž njo pogajala. Nenadoma je Thiers napadel pariške utrdbe. Štiri tedne so trajali krvavi boji, pravo mesarsko klanje, potem pa se je proletarijat moral udati. Hud je bil ta boj in kontrarevolucijonarcl so morali naskokovati in zavzeti hišo za hišo.
Sedaj je prišla osveta zbesnele zmagovite buržoazije. Bila je strašna. Petindvajset tisoč revolucijonarjev je soldateska postrelila in pobila, tri tisoč jih je pomorila v temnih ječah, štirinajst tisoč jih je obsodila v dosmrtno robstvo, na tisoče jih je izgnala in poslala v Kaledonijo v prognanstvo. Sto-enajst tisoč proletarskih žrtev, to je bil triumf buržoazije.
Že davro so strohnela telesa proletarskih žrtev na pokopališču Pere Lahaise. 50 let je minulo, toda ideja proletarske komune še živi in bo živela do končne zmage proletarijata!
Koliko proletarskih žrtev je že padlo v boju za svobodo in enakost v teh kratkih 50-tih letih od časa pariške komune?! Kdo bi jih vse preštel! In koliko je bilo v teh kratkih letih novih proletarskih komun, popolnejših kot je bila pariška!
In danes, ko pleše svetovna buržoazija svoj zadnji zbesneli ples po svetovnem grobišču, ko iz istega Versailla zasužnjuje obubožani svet. danes, ko slovenski proletarijat žaluje spomin na vse padle žrtve, nam še vedno sveti na obzorju zvezda komune, svetlejša in leoša kot kdaj poprej. zvezda svobode, bratstva in enakosti!
PLEBISCIT NA TIROLSKEM.
V nedeljo se je vršilo na tirolskem glasovanje za pridru-ženje Tirolske k Nemčiji. Za združenje Tirolske z Nemčijo je glasovalo nad 80.000 volilcev, dočim je glasovalo proti še le nekaj čez tisoč.
LJLJkJLJLJLA-A , a.. AJvJvJ
Vsaka proletarska družina mora biti naročena na
„Proletarca" !
rTrTrvvvTrTnrirvTri
Socijalistične interpelance radi slovenskih šol v Julijski Benečiji.
Ena izmed zadnjih interpelacij, ki jih je vložil sodrug Cosattini iz Vidma, s podpisom vse socija-Ijstične parlamentarne skupine, je našemu ljudstvu še neznana in ki se tiče slovenskih šol v tukajšnjem ozemlju:
„Predsedniku ministerskega sveta, ministru za notrajne zadeve in ministru za javen pouk, v izvedbo, s kakoršnim načelom se namerava rešiti vprašanje ljudsko- in srednješolskega pouka napram slovenskemu prebivalistvu v Julijski Benečiji, z namenom, da se takoj odpravijo sedanje nezaslišane ve-zacije, potom katerih se hoče odvzeti tem etničnim manjšinam pravico do lastne izobrazbe, nasprotujoč s tem vsaki najmanjši pravičnosti in odkrito zanikanje tiste približe-valne politike, vpoštevanja in enakopravnosti, ki jih zahtevajo potrebe in nasvetujejo naše neizpodbijane tradicije našega celokupnega političnega značaja.
Razun te interpelance je sodrug Cosattini stavil na prizadeta mi-nisterstva tudi vprašanje glede enakopravnosti in zbližanja slovenskega življa v Julijski Benečiji ter zahteval takojšnjo ureditev zamenjave tistega denarja, ki je bil vložen ob priliki premirja pri zavodih onkraj okupacijske črte, kateri znaša nad 17 miljonov kron in pri kateri svoti je prizadetih nad 500 malih kreditnih zavodov tega ozemlja, katerim je ta kapital življenska podlaga, dočim se je ta ureditev izvršila naglim potom na korist velikim mednarodnim bankam.
Strokovno gibanje in komunisti.
Opazujemo, da so v nekaterih strokovnih organizacijah začeli gospodariti takozvani komunisti. Z zadoščenjem konštatiramo, da nas učijo njih zadnje akcije, kako pač znajo biti riformisti in pravi sodelovale! (collaboratori) na strokovnem polju. Ali poprej, ko so prišli na zaželjeno krmilo, so nam pripovedovali, da bodo dan za dnevom kovali revolucijo, ali nekateri slučaji, ki jih bomo navedli v prihodnji številki, nam dokazujejo ravno nasprotno. Smelo trdimo, da je tem našim nekdanjim sodrugom, kot komunisti, ostalo le še ime in to jim bomo v prihodnji številki dokazali.
Fraze, so ena reč, ali dejanja so pač vse nekaj druzega.
Iz Jugoslavje.
Osemurni delavnik odpravljen. Kapitalistična reakcija v Jugoslaviji je odpravila osemurni delavnik za malo obrt. Sedaj stremi za tem. kako bi uvrstila čim večje število o-bratov med malo obrt in s tem kratila tisočem in tisočem delavcev osemurnik, za kojega se je delavstvo borilo toliko let.
Ljubljansko delavstvo je preteklo nedeljo žalovalo spomin na žrtve, ki so padle pod kraljevim svincem dne 24. aprila 1920 na Zaloški cesti, ob priliki železničarskega štrajka. Šestnajst nedolžnih proletarcev je obležalo mrtvih na ulici, samo zato, ker so zahtevali svoje pravice, med katerimi o-semletna Marija Hočevarjeva. Kapitalistična reakcija je pač povsod enaka.
.PROLETAREC"
Občinske volitve v Sloveniji.
Od torka, 26. t. m. naprej vršijo se volitve v občinske zasto-pe. Voli se s krogljicb, ki jo vo-lilec spusti v vsaki posamezni stranki določeno Skrinjico. Torej se ne voli za posamezne kandidate, marveč za kandidatne liste, kot pri političnih volitvah v Italiji. 1
REŠKA KOSTITUANTA.
Preteklo nedeljo so se vršile volitve, da dajo samostojni reski državici novo vlado. Volitve so se vršile na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice. Glasovale so tudi ženske. Blok nacijonalističnih strank je bil gotov plebiscita, in to tembolj, ker je stal proti bloku — kakor pravi »Piccolo« — en sam mož: Zanella. Nedeljske voli-ve pa so pokazale, da je reško ljudstvo do grla sito vseh flk-rodnjaških homatij ter je z glasovnico v roki povedalo vsem političnim komedijantom, da hoče živeti mirno in neodvisno. Zmagala je samostojna stranka z ogromno večino. Kadar so blokisti uvideli, da jim sreča ni mila, vprizorili so kravale, zasedli volilne prostore ter razdejali in sežgali vse volilne akte. Zasedli so tudi vse javne urade in na ulicah je prišlo do spopadov med pristaši ene in druge stranke, kjer je o-stalo več mrtvih in mnogo ranjenih. Poklicano je bilo vojaštvo, da napravi red.
~
Kongres transportnih Jelavcev. — V Ženevi se je »tvoril mednarodni Jkongres tran-iportnih delavcev. Zastopane so »ile: Belgija, Danska, Nemčija, 'rancija, Velika Britanija, Holand-;ka, Luksemburg, Norveška, Avstrija, Švedska, Švica in Čehoslo-»aška. V predsedstvo so izvoljeni Doerigg (Nemčija), Garrey (Fran-:ija) in Boving (Anglija). — Kongresu je bil predložen sklep, v caterem kongres pooblašča tajništvo, izvrševalni odbor in gene-■alni svet, naj budno in energično, bodisi po mednarodni zvezi pro-netnih delavcev satpi, ali s sode-ovanjem z mednarodnim delavskim pokretom v splošnem pobija vsa stremljenja in nakane militarizma, imperializma in mednarodnega kapitalizma za podporo reakcije, protirevolucije in vojne. Po izvrševal, odboru predložena resolucija se nanaša na mednarodno sodelovanje, druga na mirovno pogodbo. V drugi resoluciji protestira kongres energično proti vandalskemu uničevanju strojev in potrebnih proizvajalnih materijalij in prometnih sredstev, ki se je ob izvedbi versailleske pogodbe vršilo v premaganih deželah, ker se s tem narodom vseh dežel z narodnogospodarskega stališča dela neopravičena škoda.
PRED VOUVAHI
(Dalje)
Volilni akt.
Otvoritev volitve.
Na nedeljo ob 7. uri, kadar je bila napovedana volitev ustoliči predsednik volilno skupino in ugotovi sestavo istega, j ter izvleče po žrebu 5 številk, ki tvorijo v istem redu, kakor so bile izvlečene žiK (pečat) | volilne komisije. Izvleče isto-tako po žrebu zaporedno število za sto onih kuvert določenih za enako število volilcev vpisanih v teh skupinah.
Te kuverte, ki so opremljene | vsaka s svojo številko, morajo ! biti overjene od števcev glasov (skrutinatorjev) določenih od predsednika komisije. Na to odpre predsednik zavoj kuvert doposlanih in zapečatenih od gen. civ. komisarijata ali pa po odredbi istega od civ. komisarijata in razdeli med prejomen-jene skrutinatorje gotovo število kuvert odgovarjajoče številu volilcev vpisanih v tej skupini. Skrutinator napiše zaporedno številko na odrezek vsake kuverte in priloži svoj nodpis na desno zadnjo stran kuverte same. Predsednik pritisne žig (pečat) na levo iste strani in dene kuverto v prvo skrinjico. Ako se odstrani skrutinator (števec glasov) iz dvorane, ne more več podpisovati kuvert in ga nadomestuje podpredsednik.
V zapisniku se zabeleži serija kuvert podpisana od vsakega skrutinatorja. Predsednik preskrbi pod svojo lastno odgovornostjo, da se ohranijo te kuverte v zavoju. Predsednik volilne komisije otvori nato glasovanje za izvolite^ poslancev in ukaže skrutinatorju (overovatelju) ali pa tajniku, naj pozove vsakega volilca po redu, kakor je vpisan v volilnem imeniku.
Način volitve.
Ko je predsednik ugotovil osebno identiteto (istovetnost) volilca, izvleče iz prve skrinjice kuverto in jo izroči volilcu čitajoč glasno številko zapisano na odrezku, ki jo zaznamuje skrutinator ali tajnik v volilnem imeniku, overjenem od politične oblasti v posebni rubriki poleg imena volilca. Voli-lec se lahko prepriča, da je zaznamovana številka enaka oni na kuverti.
Predsednik opozori volilca, naj položi nepripognjeno glasovnico v kuverto, katero naj potem zalepi. Dovoljeno je zastopnikom kandidatnih list, da izroče volilcem eno ali več
glasovnic dotične kandidatne liste, toda predsednik mora paziti, da se pri tej izročitvi ne bi hotelo spodbujati ali vplivat! na dotičnega. Volilec se poda k mizi (kabina), ki je zato določena in glasuje s tem, da vloži v kuverto, ki mu jo izroči predsednik glasovnico nepripognjeno (neprivito.) Preden zapusti volilec kabino, mora zapreti kuverto s tem, da zmoči nalepljeno, stran. Nato jo izroči predsedniku, ki konstatira, da je kuverta zaprta oziroma jo da zapreti od volilca, ako ni zalepljena. Predsednik ugotovi identiteto s tem, da pregleda podpis in pečat, kakor tudi primerja številko na od-, rezku z ono na volilnem imeniku, odtrga odrezek na pre-Ijuknjenem delu in dene kuverto v drugo skrinjico.
Član volilne komisije ugotovi, da je volilec volil s tem, da pristavi lasten podpis poleg imena onega v posebni rubriki volilnega imenika. Vže vpisane kuverte, katerim manjka odrezek ali ki nimajo številke žiga (pečata) ali podpisa skrutinatorja, se ne stavijo v skrinjico in volilec, ki jih je predložil, ne more več voliti. Predsednik jih mora nemudoma vidirati skupaj najmanj z dvema skrutina-torjema in iih priložiti zapisniku. v katerem se bodo posebno omenjali oni volilci, ki so sprejeli kuverte, pa jih niso vrnili Kdor ni vrnil kuverte, se kaznuje z globo do 100 Lir.
Ako najde volilec, da je izročena mu kuverta pokvarjena ali jo sam radi nemarnosti ah nevednosti pokvari, zahteva lahko od predsednika drugo proti povrnitvi prve. Pokvarjeno kuverto se dene v zavitek na katerega napiše predsednik »pokvarjena kuverta« in pristavi svoj podpis. Predsednik mora takoj nadomestiti v prvi skrinjici drugo kuverto izročeno volilcu z eno onih kuvert, ki jo vzame iz zavoja preostalih kuvert, ki ga hrani in označi z istim številom, kakor ie imela pokvarjena kuverta kakor tudi z pečatom (žigom) in podpisom skrutinatorja.
V rubriki kandidatne liste Je označena izročitev nove* kuverte. Na isti način se postopa v slučaju, da volilna komisija ugotovi, da je ena kuverta pokvarjena. Nikakor ni dovoljena izročitev tretje kuverte.
Različnost glasov.
Razlikujemo:
a)	glas liste t. j. oddan za celo kandidatno listo en bloc,
b)	glas’prednosti ali preference
c)	dodatni glas (voto d’aggiun-ta). Vsaka veljavna glasov-
nica, vložena v kuverto
predstavlja glas kandidatne
liste (voto dl lista).
Volilec lahko odda takozvani preferenčni ali prednostni glas za kandidate liste, za katero misli voliti tudi ako je popolna. Ako je nepopolna kandidatna lista t. j. ako je bilo od stranke postavljenih manj kandidatov kakor jih voli dotično okrožje ima pravico dodati na glasovnico kandidate, ki pripadajo drugim kandidatnim listam, toda vedno na tak način, da se ne prekorači števila poslancev, ki pripadajo na to o-krožje.
Preferenčni glas in dodatni glas se ne moreta obenem izvajaj i.
Preferenčni in dodatni glas se izraža s tem, da se napiše s črnilom na posebnih črticah dolenjega odseka na obeh straneh glasovnice priimek in v slučaju, da sta kandidata istega imena, tudi ime. če je potreba očetovstvo. Toda število preferenčnih in dodatnih kandidatov, ki jih volilec lahko navede, ne »me biti večje od enega, če znaša število poslancev, ki se imajo voliti, pet, ne večje od dveh če znaša število poslancev od 6—10, dveh če znaša število poslancev 11—15. ne večje od štirih, če znaša število poslancev 16—20:1)
Ako se volilec ne ravna po teh predpisih, se smatrajo vsi preferenčni in dodatni glasovi kot ne zapisani. Glasovnica o-stane v veljavi kot glasovnica kandidatne liste, izvzemši poznejše določbe, katere označijo neke vrste glasovnic za neveljavne. Nične so glasovnice,- na katerih pod od znakom kandidatne liste navedbe preference (prednosti) ali dodatka natiskane.
V slučaju, da je kandidat istega imena kakor druga oseba, ki ni kandidat, se smatrajo vsi glasovi, ki nosijo isto ime in priimek kot oddani za gorina-vedenega kandidata.
l) Preferenčni glas ima namen dati priložnost volilcu. da izrazi svojo simpatijo za kandidata svojega zaupanja. Na kandidatni listi imajo kandidati zaporedne številke, n. pr. št. 1, kandidat y itd. Kdor da za kandidata y preferenčni glas in če število preferenčnih glasov kandidata y je večje k&t ono x-a je y kot prvi izvoljen. Ravnotako je pri nepopolni kandidatni listi mogoč dodatni glas za kandidata, ki je na listi druge stranke in ki bi tam brez dodatnih glasov iz drugih kandidatnih list (strank) ne zmagal. —
Izdaja za deželno socialistično zvezo in odgovarja za uredništvo
Alojzij Štolfa
Tiska Tip. Giov. Paternolli v Gorici.

l§ll§ll§lBII§IBHElBIC§lEil^gl^l
ZADRUGA PEKOVSKIH DELAVCEV
V GORICI
LASTNA PEKARNA IN PRODAJALNA VIA S. PIETRO 68
Proletarci !
Praznujte dostojno
Prvi Majnik


DOLŽNOST VSAKEGA ZAVEDNEGA DELAVCA V TEM OKOLIŠU JE, DA PODPIRA TO PROLETARSKO ZADRUGO
ZADRUŽNO VODSTVO

©te) <3 ©Ote)!©