# "  *     7       !@?&;!@?G ($   %    %    )  !   + dovino domobranstva v celo- ti, ne da bi izpostavila kak po- seben segment. Bralec bo mo- goèe pogrešal v njej zgodovi- no posameznih bojnih opera- cij, ki pa je morda pridr`ana (glede na namig na str. 429) za posebno monografijo. Ad 2) Prikaz je sistemati- èen, ker ne obravnava snovi kar povprek, temveè smotrno razmeji celoto na posamezna podroèja, ki jih temeljito ra- zišèe z bogatim navajanjem arhivskih virov. Ta podroèja so povzeta v podnaslovu dela (proces ustanovitve Slovenske- ga domobranstva, njena orga- nizacijska struktura in njeni idejni temelji). Ad 3) Snov je podana ob- jektivno, saj je èutiti, kako se avtor vseskozi skuša zavestno ohraniti v èustveno nevtralni poziciji do obravnavane snovi. To je opazno predvsem v vrednotenjih protirevolucio- narne in revolucionarne stra- ni, kjer se avtor trudi opozar- jati, kjer je le mogoèe, na mo- ralno-politièno korektnost obeh taborov (str. 15-20). Na naših knji`nih policah še ni bilo dela o slovenskem domobranstvu, ki bi tako oèitno zdru`evalo vse tri omenjene kvalitete. Ravno njih posreèena povezava v Mlakarjevi monografiji ponu- ja tudi nespecializiranemu slovenskemu bralcu soliden okvir za povezavo predhod- nega fragmentarnega vådenja o tem usodnem dogajanju v smiselno celoto. Omogoèa mu, skratka, da razume to obdobje v njegovi enovitosti in da stopi z njim v pristno razmerje dedièa, ki raste v prihodnost iz svetlih in tem- nih izkušenj svojih dedov. Kakšna je torej svetlo-tem- na izkušnja te še ne tako dav- ne preteklosti? Mlakarjeva knjiga jo prikazuje predvsem kot izkušnjo tesnega prepleta dveh dejstev: 1) temeljne mo- ralne neoporeènosti namenov slovenskega protirevolucionar- nega tabora in 2) tragiènosti sprotnega zapiranja vseh mo`nosti, da bi te svoje name- ne tudi izkazal z odloènejšimi dejanji. Da bi razumeli dinamiko tega prepleta, je potrebno najprej pojasniti, kaj Mlakar misli z oznako »protirevolu- cionarni tabor«. Èez celotno knjigo je dokaj jasno, da gre tu za nek relativno neenoten subjekt, ki iz idejnega in or- ganizacijskega vidika prav go- tovo ni primerljiv s strogo hie- rarhièno partijsko enovitostjo revolucionarnega tabora (str. 376). Ta neenovitost, ki je imela katastrofalne uèinke na bojne rezultate protirevolu- cionarne strani še posebej v èasu okrog kapitulacije Italije (str. 65, 76-77), je na institu- cionalni ravni dobila svojske razse`nosti še posebej od nemške okupacije leta 1943 dalje z razcepom njenega vodstva »na t.i. legalni in ile- galni del. Bistvena znaèilnost prvega je bila seveda ta, da se je pojavljal na javni sceni in tudi Verjetno ni pretirano trdi- ti, da je protirevolucionarna plat prelomnega dogajanja 1943 — 1945 našla v lani izšli knjigi Borisa Mlakarja svojo prelomno monografsko ube- seditev. Prelomno se to delo zdi predvsem zato, ker motri zgodovinski pojav domo- branstva 1. sistematièno, 2. v celoti in 3. z resnim prizade- vanjem za objektivnost prika- za: sine ira et studio. Naj to splošno oceno utemeljim v nekaj kratkih potezah: Ad 1) Obravnava v knjigi je celovita, ker prikazuje zgo-   javno utemeljeval smotrnost so- delovanja z nemškimi oblast- mi, kar zadeva domobranstvo, pa se je za njegovo ustanovitev zavzel odkrito in izrazito afir- mativno. Domobranstvo za pri- padnike ‘legale’ vsaj na zunaj v glavnem ni bila taktika ali nujno zlo, temveè edino prava pot in vrednota sama po sebi« (str. 373). Sem gre prištevati predvsem t.i. Rupnikov krog in njegove somišljenike, ki niso domobranstva razumeli predvsem kot obrambo pred komunistiènim nasiljem, paè pa kot »pozitivno, pravo, gra- diteljsko narodno revolucijo« (str. 412). Za drugi, ilegalni del, pa »je znaèilna posredna ali pa neposredna povezava z londonsko vlado, v redkih pri- merih (…) tudi z zavezniki. Zanj je domobranstvo zaradi povezave z nemškimi oblastmi sicer v doloèeni meri ‘nesreèna zadeva’, a hkrati tudi neizogib- no nujno zlo in razumljiv rezul- tat reakcije dela ljudstva in de- mokratiène politike na komu- nistièno nasilje« (str. 373). Sem je spadalo predvsem vodstvo SLS, slovenski èetniki, vse tri legije (Slovenska, So- kolska in Narodna), »po sub- jektivni pripadnosti pa tudi ve- èina domobranskih èastnikov« (str. 373). Toda kljub tej razdeljeno- sti protikomunistiènega tabo- ra Mlakar poudarja, da je »ves èas vojne le prevladoval obèu- tek, da veèino niti vleèe prav vodstvo SLS, bodisi tisto v do- movini bodisi tisto v Londonu, ter da je to vodstvo glavni nosi- lec protirevolucionarnega pro- grama, medtem ko so vsi ostali subjekti zgolj sopotniškega zna- èaja oziroma le izvajalci pro- grama« (str. 373). Ta obèutek prevladuje tudi ob branju Mlakarjeve knjige. Zato pa bije iz nje toliko bolj na dan moralno-politièna korektnost protirevolucionarnega tabora, èigar srce je bilo od vsega za- èetka vojne do njenega konca na strani zahodnih zaveznikov in usmerjeno proti okupator- ju. Sodelovanje s slednjim je bilo torej veèinsko dojeto kot gola taktièna poteza v samoo- brambi pred komunistiènim nasiljem. Toda prav ti zavez- niki, ki so bili protirevolucio- narnemu taboru tako pri srcu, so ga z razvojem dogod- kov motrili iz èedalje veèje razdalje, njegovo obzorje pa se je na ta naèin vedno bolj zapiralo. Mlakar to tragièno zapira- nje perspektiv zelo preprièlji- vo opisuje. Cela knjiga je v bistvu en sam prikaz tovrstne- ga zapiranja v brezizhodnost, ki se zaène z zaèetkom okupa- cije spomladi in poleti 1941, ko se demokratièni (t. j. pro- tirevolucionarni) in komuni- stièni tabor zaèneta loèeno mobilizirati glede na novona- stale razmere. To je èas, ko je v demokratiènem taboru na vseh ravneh vladala jasna in neproblematièna prozavezniš- ka usmeritev. Ta naj bi se vo- jaško uresnièila kot odpor proti okupatorju v skladu z navodili Angle`ev in london- ske vlade ter pod poveljstvom njenega vojaškega zastopnika v domovini Dra`e Mihajlovi- æa. Upravièeno se ni naèrtova- lo takojšnega odpora, saj bi le-ta vodil v krvave represalije nad ljudstvom. Raèunalo se je na to, da se bodo odloèilni preobrati zgodili na svetovnih frontah, katere bi se podpiralo predvsem s sabota`nimi akci- jami, medtem ko bi se obo- ro`ena vstaja na našem ozem- lju izvedla šele proti koncu vojne, ko bi se fronte pribli- `ale in bi bil sovra`nik oslab- ljen (str. 17). Zato so se pro- tiokupatorske akcije tega ta- bora (še posebej `e omenje- nih legij) izra`ale »predvsem z izdajanjem listov in letakov ter organiziranjem obvešèeval- ne slu`be« (str. 21). Toda komunistièno vodena (str. 22) OF je zelo drugaèe pristopila k problemu okupa- cije, ker jo ni vodila skrb za ohranjanje nedol`nih `ivljenj pred represalijami sovra`nikov, paè pa gola revolucionarna in- tenca: »Kljub vsemu ni dvoma, da je vsaj pri vodilnih komuni- stih šlo za prvenstveni naèrt iz- vedbe revolucionarnega prevrata in prevzema oblasti, paè ob misli na skorajšnjo zmago Rdeèe ar- made po prièakovanem nemš- kem napadu. V funkciji tega so se komunisti odloèili za organi- ziranje odpora proti okupator- jem« (str. 18). Tu je seveda mišljen takojšnji oboro`eni odpor (str. 21), ki je bil z vidi- ka demokratiènega tabora ra- "   # zumljen kot »’samomorilsko’ poèetje« (str. 21), še posebej za slovenski narod, ki je »premaj- hen in preveè ranljiv za takšne pustolovšèine« (str. 21). Kljub nazorskemu in stra- teškemu razhajanju teh dveh taborov `e od vsega zaèetka okupacije, Mlakar omenja ob- stoj poskusov vzpostavitve enotnosti s komunisti, k èe- mur je še posebej spodbujala londonska vlada in Angle`i (str. 25). Toda na to enotnost ni bilo veè mo`no misliti, po- tem ko so se jeseni 1941 iz ko- munistiène strani prièele »`e prve usmrtitve (ali likvidacije) nasprotnikov OF, ne le ova- duhov ali morebitnih kolabo- racionistov v o`jem smislu. Nekakšen prelom pomeni lik- vidacija èetniškega organiza- torja in`. Fanouša Emmerja« (str. 24). Enotnosti skratka ni bilo veè mo`no doseèi, ko je postalo jasno, da cilj OF in KPS ni bil le boj proti okupa- torju in proti ostalim sovra`- nikom OF, paè pa tudi (ali celo predvsem) boj proti vsem tistim, ki se bore proti okupa- torju samostojno glede na par- tijsko vodeno OF, pa èeprav v skladu z zahodnimi zavezni- ki in z veèkrat izra`eno `eljo po sodelovanju z OF. To je bil paè primer slovenskih èet- nikov, t.j. »plavogardistov« ali slovenskega dela Jugoslovan- ske vojske v domovini (JVv- D), kakor se je glasil njihov uradni naziv. Njim Mlakar posveèa kar precej prostora v monografiji. Seveda pa ni šlo v tej fazi samo za poboje èet- nikov, paè pa vsakovrstnih ci- vilistov: »Številke so šle v stoti- ne, sam Kardelj je pisal, da je druga grupa odredov na majh- nem odseku meseèno likvidirala do 60 oseb itd. Glede na èas in temeljne okolišèine likvidacij ve- lika veèina omenjenih `rtev vse- kakor niso mogli biti kolabora- cionisti« (str. 24). Namen teh pokolov nedol`nih ljudi pre- pozna Mlakar prav posebej v `elji po ustvarjanju razrednega sovra`nika, ki bi vzvratno »le- gitimiral« revolucionarno ak- cijo: »Po oceni nekdanjih ak- terjev, npr. Dušana Pirjevca, je partija tedaj belo gardo rabila in jo do neke mere tudi ustvar- jala, saj je le s tem lahko še na- dalje ohranjala in stopnjevala svoj revolucionarni pohod« (str. 24). Vso to nasilje je prisililo demokratièno stran k organi- ziranju samoobrambe ljuds- tva pred OF, kar pa (glede na stanje vojaške organiziranosti demokratiènega tabora) ni bilo izvedljivo brez pomoèi italijanskega okupatorja. Tako so nastale vaške stra`e (str. 25-26). Govoriti o takšni samoobrambi pred OF s po- moèjo Italijanov kot o kolabo- raciji je glede na razmere se- veda zelo zavajajoèe, govoriti o narodnem izdajstvu pa je popoln nesmisel. Toda kljub vsemu temu nasilju, ki ga je demokratièna stran utrpevala po krivici in kateremu se je upravièeno oboro`eno zoperstavila, so se leta 1943 ob kapitulaciji Italije pojavili iz demokratiènega ta- bora ponovni apeli k narodni edinosti in predlogi o skupni borbi z OF proti okupatorju. Mlakar navaja kot znaèilen primer teh poskusov predlog, ki ga je skupaj z ribniškim obèinskim svetom oblikoval podpolk. Josip De`man: »1) Pridru`imo se `elji par- tizanov glede borbe proti oku- patorjem. 2) Garancija obeh strani, da se nad narodom ne izvrše nikakršne represalije ali maš- èevanja. 3) Vaške stra`e in èetniki imajo ostati kot samostalne edi- nice. Za komandante bi se na- šel naèin za skupno delovanje v borbi proti okupatorju.« (str. 57-58) Take predloge pa je OF seveda sistematièno odbijala, saj je v svoji revolucionarni na- strojenosti sprejemala od obo- ro`enih formacij demokratiè- ne strani samo »brezpogojno kapitulacijo« (str. 57). Primar- nost te`nje po prevzemu ob- lasti iz komunistiène strani se je po padcu Turjaka leta 1943 pokazala še iz ene vidika: par- tijski teror na Koèevskem pro- cesu se je še enkrat usmeril predvsem proti prozavzeniškim in na sodelovanje z OF pri- pravljenim èetnikom: »Na to naj bi kazalo tudi zanimanje iz strani partizanov za pod- polk. De`mana in za èetnike po osvojitvi Turjaka ter sploh njihov ‘bes na plave’, ki so jih nato med ujetniki vneto iskali. Partizanska justica je bila do "    èetniških ujetnikov dosti bolj stroga kot do vaških stra`arjev, saj so bili usmerèeni skoraj vsi, kar bi bilo nerazumljivo, èe bi iskali vzroke samo v njihovem poprejšnjem bojevanju proti partizanom« (str. 79). Malo pred tem Mlakar poudarja: »Gotovo ni bilo nakljuèje, da je partizanska vojska Grèarice ¡èetniško postojanko, op. I.K.¿ tako odloèno napadla ter, da je odbila `e vsako pomisel na skupni boj s èetniki proti Itali- janom oziroma Nemcem« (str. 79). Ves ta bes na eksplicitno prozavezniške toda ne-komu- nistiène formacije pa je verjet- no imel svoj razlog še prav po- sebej v tem, da je bila èetniš- ka, prozavezniška usmerje- nost demokratiènega tabora glavni argument, ki je pred oèmi Angle`ev onemogoèal prikazovanje OF in KPS (ka- kor tudi KPJ) kot edinega le- gitimnega nosilca boja proti okupatorju in s tem edinega kandidata za prevzem oblasti po vojni (str. 79).Ob teh na- vedbah se dovolj jasno prebuja obèutek, kako nemogoèe je bilo demokratiènemu taboru doseèi medvojno enotnost z OF v boju proti okupatorju. OF oèitno take enotnosti ni hotela, hotela je izkljuèno »brezpogojno kapitulacijo« nasprotne strani, njeno podre- ditev, popoln prevzem oblasti. Tako nam Mlakar prikazu- je, kako so se demokratiène- mu taboru sproti zapirale mo`nosti, da bi z dejanji iz- kazal svoje demokratiène na- mene pred zahodnimi zavez- niki. Te mo`nosti mu je siste- matièno in zavestno zapirala OF s svojim natanèno v to us- merjenim terorjem, ki je de- mokrate spravljala v vedno bolj dušeè objem okupatorja kot edinega vira oro`ja in lo- gistiène podpore za obrambo pred komunisti. S tem pa je OF spretno postavljala demo- kratièni tabor v še toliko manj zavidljivo vlogo pred oèmi za- veznikov: »Od tod so izhajale te`ave slovenskih zastopnikov v emigrantski vladi, da bi takrat in pozneje zaveznikom pozitiv- no razlo`ili slovensko kvadra- turo kroga, namreè sodelovanje prozahodnih slovenskih enot z okupatorjem zaradi samoo- brambe pred partizani, ki so bili zavezniki zahodnih zavez- nikov« (str. 79). Tak polo`aj, ki je prikazoval zaveznikom lo- jalnost slovenskega demokra- tiènega tabora v zelo sumljivi luèi, se je v bistvenem ohranil do konca vojne in je v veliki meri tudi botroval tragièni usodi vrnjenih domobrancev. Ob teh kljuènih tezah Mlakarjeve knjige se èloveku vendarle porodi vprašanje o tem, kaj bi bilo treba tedaj sto- riti, da bi se izognili tako tra- gièno razcepljeni situaciji slo- venskega demokratiènega ta- bora? Mlakar izpostavi tri mo`ne poti ravnanja v tem polo`aju: 1) vkljuèitev v OF, 2) zaèetek takojšnjega oboro`ene- ga odpora proti okupatorju, ki bi bil samostojen glede na OF in bi se ji tako po potrebi lah- ko tudi zoperstavil in 3) mehki odpor proti okupatorju v duhu Mihajloviæeve doktrine ter hkratna samoobramba pred OF (str. 21-24). Prva mo`nost ni bila spre- jemljiva, ker bi pomenila ka- pitulacijo pred (predvidenim ali `e navzoèim) revolucionar- nim nasiljem partije, ki zago- tovo ne bi izbirala sredstev za popoln prevzem oblasti zno- traj OF (str. 22), kot jih ni iz- birala pri siceršnjem vzpostav- ljanju lastne oblasti. Druga mo`nost je bila izkljuèena iz moralnih razlogov, ker bi ta- kojšen oboro`en odpor proti okupatorju vodil v krvave re- presalije okupatorja nad ne- dol`nimi (str. 23). Izkljuèena pa je bila tudi zato, ker bi OF usmerila vse svoje sile v zatrtje takega od nje neodvi- snega odpora (kot jih je us- merila proti èetnikom) in bi iz tega razloga civilno prebi- valstvo trpelo še pod komuni- stiènimi represalijami za po- vrh. Tretja mo`nost je bila dejansko izbrana, a je vodila v omenjeni tragièni razcep. Je bila torej nesreèna poli- tièna situacija demokratiène- ga tabora neizbe`no usojena? Zdi se, da Mlakarjeva knjiga pritrdilno odgovarja na to kljuèno vprašanje. Vendar s takim odgovorom ostaja krš- èanski bralec nekako nepote- šen. Ali nas res lahko Bog, ki vodi zgodovino, pahne v po- lo`aj, ki terja tisoèe in tisoèe nedol`nih `ivljenj, ne da bi mogli uzreti najmanjše mo`- "   # nosti, da bi tako zlo lahko prepreèili? To se zdi komaj verjetno. To je lahko kveèje- mu blizu stoiško-fatalistiène- mu, ne pa kršèanskemu odre- šenjskemu pogledu na zgodo- vino. Bog dopušèa zlo zato, da bi se iz njega porodilo do- bro, da bi se iz njega kaj nau- èili in preteklih napak z Nje- govo pomoèjo nikoli veè ne ponovili. Vendar, kje je bila napaka demokratiènega tabora? Zdi se, da kar se je med vojno do- gajalo, se ni moglo zvrstiti drugaèe, kot se je. Tu neke bistvene alternative, kot smo videli, niso bile moralno oz. politièno mo`ne. Vse je po nujnosti vodilo demokratièni blok v brezizhodno situacijo. Napaka se je torej lahko zgo- dila edino pred vojno. Zgodila pa se je lahko edino v odnosu do tistega kljuènega sovra`ne- ga medvojnega dejavnika, ka- terega bi lahko demokratièni tabor pred vojno v zadostni meri omajal, da bi v medvoj- nem èasu ne bil veè škodljiv. Ta dejavnik pa je bila edino KPS in v širšem jugoslovan- skem okviru KPJ, saj slovenski demokratièni tabor ne bi mo- gel pred vojno bistveno vpli- vati na druga dva kljuèna so- vra`na dejavnika: na nemške- ga in italijanskega okupatorja. Èe bi se torej predvojna oblast na Slovenskem in širše v Jugoslaviji temeljiteje zami- slila v komunistièno nevar- nost (oktobrska revolucija je bil dovolj pouèen material za takšen premislek) in èe bi do- sledneje preganjala tako izra- zito agresivno in nasilno orga- nizacijo, kot je bila KP(J), ter odloèneje kaznovala njene glavne nosilce, bi zagotovo do pojava OF ne prišlo in bi lah- ko demokratiène sile mirno sledile smotrnemu Mihajlovi- æevemu naèrtu za boj proti okupatorju. Takšno odloèno protikomunistièno stališèe je demokratièni tabor razvil šele med vojno z nastopom Slo- venskega domobranstva leta 1943 (str. 402 sl., 429), vendar je ta pristop (zakoreninjen predvsem v Rupnikovem »or- junaškem« krogu (str. 141, 402 sl.)) nastopil prepozno in v nesreèni politièni konstela- ciji. Ukrepi Kraljevine Jugo- slavije proti KPJ (t.i. »Obzna- na«) pa so bili popolnoma ne- sorazmerni z objektivno nevar- nostjo, ki jo je predstavljala KPJ (pomislimo le, da je bil Tito leta 1928 obsojen kot èlan najvišjega vodstva KPJ na borih 5 let zaporne kazni). Jasno je torej, da se je KPS lahko raz- rasla do tistih razse`nosti, ki so v Sloveniji omogoèile pojav OF, èe so bili vsi njeni glavni akterji takrat na prostosti. Toda to niso le napake iz preteklosti. Liberalno-demo- kratièno naèelo strpnosti, kot ga je izvorno formuliral John Locke, predvideva strpnost do strpnih, a tudi nestrpnost do nestrpnih. Èe demokraci- ja s preventivnimi ukrepi ne onemogoèa delovanje nestrp- ne`a, lahko ta s pomoèjo tak- šne ali drugaène nasilne ak- cije hitro preobrne demokra- cijo v tiranijo, kot se je to zgodilo v Sloveniji leta 1945. To spoznanje, ki je stalo to- liko `ivljenj, pa naša domnev- no demokratièna javnost kaj rada izgublja izpred oèi, ko si polni usta s parolami o strpnosti za vsako ceno. ?!   % "  * H    ;     $ 1 !" %+@ ) V sklopu Dru`inske knji`- nice pri Mohorjevi dru`bi Ce- lje je leta 2002 izšla knjiga Bogdana @or`a, ki nosi po- menljiv naslov Razvajenost — rak sodobne vzgoje. Šokanten naslov. Naslov, ki vzdrami bralca iz vsakodnevne otopelo- sti in ga prisili, da preveri pri sebi in drugih, ali je rakasta