Letnik 2 / številka 2 / 2019 ISSN 2630-4449 Prekmuriana Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino ISSN 2630-4449 Prekmuriana Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Letnik 2, številka 2 Založila in izdala: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota Za knjižnico: mag. Klaudija Šek Škafar Glavna in odgovorna urednica: dr. Klaudija Sedar Oblikovanje: Matej Končan Naslovnica: Matej Končan Fotografija na naslovnici: Pokrajina med Lipovci in Beltinci, 1931. Arhiv negativov na steklu Oddelka za geografijo, FF Fotografije: PiŠK MS, dLib.si Tisk: Tiskarna aiP Praprotnik d.o.o. Naklada: 200 izvodov December 2019 Revija je brezplačna. Izdajo revije podpira Ministrstvo za kulturo RS. Prekmuriana Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Vsebina Uvodnik ......................................................................................................................................................................................................... 4 Literarni utrinki ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 6 Pomen pravljičnih in bralnih ur pri Slovencih v zamejstvu ............................................................................................... 7 Motivika pravljičnega večera za odrasle – PIŠK Murska Sobota ................................................................................................ 8 Duhovna arheologija – pesniški opus Ferija Lainščka v prekmurščini ...................................................................................10 Selanska rotunda ...................................................................................................................................................................................15 Pod krošnjami ...........................................................................................................................................................................................16 Kulturno-zgodovinski utrinki ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 19 Rastoča knjiga Murska Sobota ............................................................................................................................................................20 Narodna čitalnica v Murski Soboti ......................................................................................................................................................22 Sokolski dom Murska Sobota ..............................................................................................................................................................24 Dober Pajdás Kalendárium (1899-1922) ..........................................................................................................................................26 Razglednice – vse dragocenejše neknjižno gradivo v domoznanski knjižnični zbirki ........................................................29 Spomini ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 32 Prof. Nikica Brumen (1929-2001) .......................................................................................................................................................33 Dr. Vanek (Ivan) Šiftar (1919-1999) ....................................................................................................................................................35 Izbor iz domoznanske zakladnice 2019 ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 37 100 dejstev o Prekmurju .......................................................................................................................................................................38 Osamljenosti: izrazi tesnobe v »prekmurski« likovni umetnosti ..............................................................................................39 100 let naše gimnazije: zbornik ob 100-letnici Gimnazije Murska Sobota ...........................................................................40 Kuča moje matere ...................................................................................................................................................................................41 Petelinček in osliček ...............................................................................................................................................................................42 Prekmurje ob zgodovinski prelomnici 1919 ....................................................................................................................................43 6 Prekmuriana Uvodnik Drage bralke in dragi bralci! Letošnje t. i. prekmursko leto je bilo odeto v prazno- vanje in obeleževanje 100. obletnice priključitve Prek- murja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ob tem edinstvenem jubileju, ki mu je bila v letošnjem letu posvečena posebna pozornost in je bil počaščen s številnimi prireditvami ter spominski- mi znamenji na visokem kulturnem nivoju, se s prav takšnim zanosom spominjamo še drugih jubilejev. Ne- katere izmed njih tako v drugi številki revije Prekmu- riana tudi izpostavljamo in se kot knjižnica, kjer litera- tura in kultura zasedata ključno mesto, pridružujemo z zapisano besedo, ki ne le pregovorno, ampak tudi dejansko ostane. V drugi številki sledimo zastavljene- mu konceptu revije, kar pomeni, da podajamo izbrane literarne in kulturno-zgodovinske vsebine, v zadnjem delu pa se spominjamo osebnosti, ki so s svojim ne- utrudnim delom in ustvarjalno močjo zapustile trajne sledi, tako v knjižnici kot v lokalnem in nacionalnem prostoru. Zaključujemo pa s knjižnim izborom iz letoš- nje domoznanske zakladnice, kamor pravzaprav spa- dajo vse domoznanske izdaje. V literarnih utrinkih pričenjamo s pomenom pravljičnih in bralnih ur, s poudarkom na le-teh pri Slovencih v zamejstvu, zatem pa je pozornost namenjena še pra- vljičnim večerom za odrasle in razmisleku o motiviki devetega pravljičnega večera v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. V letošnjem letu je bila veliko bolj kot sicer izpostavljena tudi prekmurščina, ki se v zadnjih letih vse bolj tudi zapisuje in izdaja v tiskani besedi, s čimer se ne le ohranjajo prvine jezika, ampak 7 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino tudi kontinuiteta in jezikovna dediščina. Še posebej do- živeto to lahko spremljamo v pesniškem opusu Ferija Lainščka, ki je v letošnjem letu v prekmurščini izdal že tretjo pesniško zbirko oziroma pravzaprav dve. O leposlovnem navdihu sakralnega spomenika priča Se- lanska rotunda, vlogo knjige pri osebnem in duhovnem razvoju pa skuša približati kratka črtica Pod krošnjami. Med kulturno-zgodovinskimi utrinki zaseda posebno mesto Rastoča knjiga, projekt Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki je 100. obletnico priklju- čitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev poleg tega vseslovenskega izobraževalnega in kultur- nega projekta obeležila še s ponatisom dveh pomemb- nih izdaj iz prve polovice 20. stoletja (Matija Slavič, Prekmurje, 1921 in Vilko Novak (ur.), Slovenska kraji- na, 1935) in izdajo zbornika Prekmurje ob zgodovinski prelomnici 1919, ki mu namenjamo pozornost v zad- njem delu revije Prekmuriana. Naslednje tri vsebine so vezane na jubileje, na 100. obletnico prve čitalnice v Murski Soboti, na 90. obletnico zgraditve Sokolskega doma in 120. obletnico začetka izhajanja koledarja Do- ber Pajdás Kalendárium v Monoštru. Kulturno-zgodo- vinski sklop sklenejo razglednice kot posebna drago- cenost neknjižnega gradiva, ki je v zadnjih letih postalo prava senzacija, saj nam prav te približujejo preteklo podobo okolja, v katerem živimo, rastemo in delujemo. V spominih se ob 90. obletnici rojstva spominjamo bibliotekarke in bibliografke prof. Nikice Brumen (1929-2001), ki je bila vrsto let nosilni steber Študij- ske knjižnice in kasneje, po preimenovanju, tudi seda- nje knjižnice. Ob 100. obletnici rojstva in 20. obletnici smrti pa je spominski zapis namenjen še vsestransko dejavnemu in zaslužnemu dr. Vaneku (Ivanu) Šiftarju (1919-1999). Iskrena zahvala vsem sodelavcem Pokrajinske in štu- dijske knjižnice Murska Sobota, ki so s svojimi prispev- ki obogatili drugo številko revije Prekmuriana, vam drage bralke in bralci pa želim čim prijetnejše branje. Dovolite si, da vas zapisane vrstice odpeljejo od vsak- danjega delovnega ritma in naj tudi letošnja številka revije Prekmuriana najde mesto v vaši domači knji- žnični zbirki, h kateri se vedno znova radi vračate. Urednica Literarni utrinki 9 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Metka Celec Pomen pravljičnih in bralnih ur pri Slovencih v zamejstvu Primer dobre prakse v porabskih vzgojno- izobraževalnih ustanovah Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota že vrsto let svoje storitve in dejavnosti razširja tudi iz- ven meja Slovenije, in sicer v Slovenskem Porabju na Madžarskem. Vsaka dva tedna porabske vasi in mesto Monošter obišče bibliobus, ki omogoča dosto- pnost knjižničnega gradiva in storitve za Slovence v zamejstvu, tako starejšim kot tudi učencem v dvojezič- nih in narodnostnih šolah. Že nekaj časa pa murskoso- boška knjižnica izvaja tudi različne bralne dejavnosti, tako za odrasle kakor za učence. Sama sem dvojezične in narodnostne osnovne šole v Porabju, predvsem po zaslugi Metode Perger, gostujo- če učiteljice iz Slovenije v porabskih šolah, začela obi- skovati pred več kot desetletjem. Vsakih nekaj tednov tako obiščem naslednje lokacije, kjer izvajam pravljič- ne ure: • Osnovna šola Jánosa Aranya v Monoštru, 1. in 3. razred, skupaj 13 učencev, ki se učijo slovenščino po programu narodnostnega jezika; • Osnovna šola Gornji Senik, vsi razredi, razdeljeni v dve skupini: 1. skupina od 1. do 4. razreda (24 učencev); 2. skupina od 5. do 8. razreda (27 učen- cev). • Dvojezična osnovna šola Števanovci, vsi razredi, razdeljeni v dve skupini: 1. skupina od 1. do 4. ra- zreda (25 učencev); 2. skupina od 5. do 8. razreda (20 učencev). Pravljičarka Metka Celec po pravljični uri z učenci 2. razreda OŠ Jánosa Aranya v Monoštru Pravljična ura v 2. razredu pri uri slovenščine v OŠ Jánosa Aranya v Monoštru Izbor pravljic, basni in drugih zgodb prilagajam staros- ti in stopnji razumevanja slovenščine, prav tako pa na- bor pripovedi tematsko zaokrožim. Za vsak svoj obisk izberem določeno temo, ki je povezana z aktualnimi prazniki, letnimi časi, šegami in običaji, po potrebi pa se posvetujem z gostujočo učiteljico. V lanskem letu smo se povezali z upokojenkami v Murski Soboti ter začeli s projektom Fantek in punčka, pri čemer učenci ob vsakem obisku prišijejo nekaj novega na omenjeni par. Tako se poleg bralnih aktivnosti učijo tudi različnih ročnih spretnosti. Namen obiskov porabskih šol je naslednji: • vsi učenci se učijo slovenščino po 6 ur tedensko kot narodnostni jezik, vendar se glede na učni program jezik v glavnem poučuje na komunika- cijsko slovnični ravni, zelo malo pa je vključenih literarnih tem, zato je zelo zaželeno, da se učenci 10 Prekmuriana srečujejo tudi z otroško in mladinsko literaturo v slovenskem jeziku. • po dosedanjih izkušnjah opažam, da so otroci sprejeli način interpretacije literarnih del in po- skušajo razumeti besedilo brez pomoči učiteljev, kar se mi zdi zelo pozitivno in je tudi potrditev, da je moj izbrani pristop (jasno, preprosto in nazor- no podajanje pripovedi) ustrezen in učinkovit pri vseh štirih skupinah učencev. Glede na to, da porabski učitelji žal ne poznajo sloven- ske literature, namenjene otrokom, niti prevodov tovr- stnih literarnih del, tudi sami z zanimanjem prisluh- nejo tem uram in posežejo po našem knjižnem izboru pravljic. Zelo pomemben cilj tovrstne knjižnične dejav- nosti je tudi ta, da seznanjamo porabske učence in uči- telje z otroškimi in mladinskimi literarnimi izdajami in da slišijo pravljice in pripovedi v interpretaciji naravne govorke slovenskega jezika. Po izkušnjah sodeč, prav tako pa tudi po odzivu po- rabskih šol na sodelovanje murskosoboške knjižnice s pripravo in izvajanjem pravljičnih in bralnih ur, menim, da je ponujena vsebina odlična, pozitivno sprejeta in si tudi v prihodnje želim tovrstnega sodelovanja. Julijana Vöröš Motivika pravljičnega večera za odrasle – PIŠK Murska Sobota Vodilni motiv letošnjega pravljičnega večera (21. no- vembra 2019) je bil napuh. Najbrž bolj po naključju, a vendar. Napuh, ki je ena izmed največkrat osmešenih človeških slabosti, še posebej v pravljicah. A kdo je kriv, da se posameznika poloti napuh? Je zmeraj kriv sam, njegova notranja želja, da bi bil nekaj več, da bi bil v ospredju pozornosti, da bi ga vsi občudovali? Ali pa dobi namig za vzvišeno mnenje o sebi najprej od dru- gih? Tako kot mačkon Robert, ki je svoji lastnici eden in edini, najlepši med lepotci mačkoni. Nenehna hvala ga tako prevzame, da si omisli pustolovščino v živalski vrt. Če je res tako lep, kako zavidljivo bodo nanj gleda- le šele druge živali. Toda v živalskem vrtu kaj kmalu boleče zgrmi na trdna tla. Kamorkoli gre, vsepovsod je nekomu v napoto, mu jemlje njegov življenjski pros- tor. Živali, ki »spadajo« v živalski vrt, ga odganjajo kot pritepenca, češ, kdo pa si ti, da se motaš med nami? Ko se nazadnje poln obdrgnin in ugriznin zavleče nazaj k svoji gospodarici, šele dojame, kje mu je mesto in komu v resnici velja za lepotca. Napuh je vsakršne vrste. Mar ni poln napuha zajec, ki o sebi meni, da mora nenehno hiteti, da mora zmeraj imeti nešteto obveznosti in da za kogarkoli drugega razen samega sebe ni vredno izgubljati časa? Šele ko ga čisto navadna lovska zanka ujame za taco in mu iz zagate pomaga medved, za katerega se zajec svoj čas sploh ni zmenil, spozna, da si je tu in tam le vredno vzeti čas za druge. Kakšne vrste napuh je obsedel molja, ki ni videl dru- gega kot sladkarij? Še govoriti je ob tem pozabil, saj je v sebi nenehno razmišljal o hrani. Ob tem pa se je 11 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino nekoč kar zgrozil, ko se je zavedel, da iz sebe ne spravi več besede. Po pomoč se je obrnil na veverico. Ta ga je sprva vzela v šolo in ga učila abecede, ker pa napredka ni bilo, sta z mravljo skovali zaroto. Spekli sta mu tako veliko torto, da je bila še za molja preveč. Ko od sitosti ni zmogel več dihati, onidve pa sta mu še in še ponujali, so iz njega končno privrele besede. In je bil hitro, sicer malo kruto, ozdravljen napuha. Človek, ki je obdeloval zemljo, ta pa mu je vsako leto bogato obrodila, je spet po svoje napihnjen. Ne zmore se več zadovoljiti z malim, vsak dan bi rad več in več. Ko se mu izpolni pravljična želja in se dan s soncem na nebu vred podaljša v neskončnost, sta njegov napuh in oblastnost na vrhuncu. Ne zmeni se za reveže, ki mu obdelujejo zemljo, ne zmeni se za reveža, ki ga prosi vbogajme. Še celo kruto se ponorčuje iz njega. In ko vila od zgoraj vidi, kako je zlorabil njeno dobrosrčnost, ko mu je izpolnila željo, bogatina, ki je bil res ves pre- preden z napuhom, kruto, a pravično kaznuje. Pravljica o revnem ribiču prekmurskega zbiratelja Pal- ka Gala vsebuje motive, ob katerih se poslušalec med drugim spomni svetopisemskih prilik. O polnih mrežah rib, vesoljnem potopu… Pravljica je postavljena v naše okolje, ob reko Muro. Revež svojo številno družino pre- življa zgolj z ribarjenjem v reki, kar pa vsak dan ne gre. So tudi dnevi, ko ulova ni in ni. V enem izmed takšnih dni se ribiču iz vode prikaže rečna vila. Skleneta do- govor, po katerem naj bi ribič našel njen izgubljeni pr- stan, vodna vila pa bi mu omogočila vsakodnevni ulov. A prstan v eni izmed nič kaj vrednih rib najde njegova žena. Ulov bi bil od zdaj naprej čudovit, če se žene ne bi polotil napuh. Možu ne dovoli več, da bi čudežni prstan vrnil njeni lastnici, hoče ga zase. A se tudi njen napuh žalostno konča. Morda je motiva napuha še najmanj v pravljici o sle- parju in roparju. Dva poklica, ki se ju pošteni ljudje na daleč izogibajo. Zato pa svojo vlogo odigrata v pravlji- ci. Slepar in ropar namreč skleneta zavezništvo, ki se po raznih smešnih peripetijah končata v prid sleparja. Vsak slepar je vešč ropanja, kakšen ropar pa je lahko kdaj tudi osleparjen. Zabavna pravljica, ki se na svoj način ponorčuje celo iz smrti. Pravljice so tudi letos pripovedovali knjižničarji iz Ma- ribora, Slovenske Bistrice, Ptuja, Ljubljane in Vesna Radovanovič iz soboške knjižnice. Prijeten večer, vsi pripovedovalci so izbrali primerno dolge pravljice, da jim je bilo mogoče slediti in jih razumeti. Naj bo tako tudi v naprej. 12 Prekmuriana Vesna Radovanovič Duhovna arheologija – pesniški opus Ferija Lainščka v prekmurščini Letošnje leto je v slovenskem prostoru zaznamovano s stoto obletnico priključitve Prekmurja k matičnemu narodu. Veliko je govora, veliko zapisov v prekmurščini, kar priča, da se materni jezik tega območja ohranja. A sam zapis prekmurščine ni enoten, zato je pred nami, Prekmurci, naloga, da ga poenotimo. Feri Lainšček, avtor, ki svoja dela objavlja tudi v prek- murščini, in letos, ko praznujemo za Prekmurje tako pomembno obletnico, tudi sam praznuje pomembno obletnico – 60 let rojstva. In v tem pomembnem letu je izšla pomembna knjiga – pesniška zbirka Komi de ravnica bejla / Komu bo ravnica bela� A to ni prvo spogledovanje avtorja s prekmurščino v verzih. Izdal je že dve pesniški zbirki: Nigdar nèboš znala: moje prekmurske verzuške pa kejpi (2007) in Lübezen: verzuške (2014). Tako prva kot tudi druga pesniška zbirka vsebujeta fotografije avtorja. Prva, Nigdar nèboš znala, seveda z naslovno pesmijo, ki je tako ljuba avtorju, da jo zmeraj znova rad prebere na literarnih nastopih in z njo očara občinstvo, je ena njegovih prvih zapisanih v narečju. Vsebuje tudi nekaj arhaičnih izrazov, ki so se v današnjem govoru že izgu- bili – poštija, baba peldivica... Opremljena je s črno-be- limi fotografijami, ki dajejo pesmim še dodatno noto – noto, ki spominja na vse tisto, tisto – nekoč. Motivi fotografij so iz narave, tudi portreti ljudi, s katerimi je avtor sodeloval, bodisi na literarnem bodisi na glasbe- nem področju. Naslovnica pesniške zbirke Ferija Lainščka Nigdar neboš znala: moje prekmurske verzuške pa kejpi (2007) Pesnik se rad spogleduje z ljudskim izročilom in upo- rablja strukture, ki so zanj značilne – tako v formi kitice kot tudi v izrazju (ponavljanje, motivi, nasprotja, pris- podobe). V zbirki so predvsem ljubezenske pesmi pa tudi take z razpoloženjsko tematiko (Ravnica in Vse de šče, kak je bilou). Izšla je pri založbi Franc-Franc v Knji- žni zbirki Med Muro in Rabo, in sicer leta 2007. Franci Just v knjigi Po ravnici navzgor: Literarni opus Ferija Lainščka; evidence in refleksije (2010), v svojem prispevku »Izdelano v literarnem laboratoriju Ferija Lainščka po postopku duhovno pesniške arheologije – Lainščkov narečni opus«, v zaključnem delu zapiše zelo pomembno ugotovitev: »...da je Lainšček s svojimi prekmurskimi pesmimi v času revitalizacije (...) narečja dokazal, da je narečje lahko tudi kultiviran govor in pre- pričljiv pesniški nagovor.« 13 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino NIGDAR NÈBOŠ ZNALA Nigdar nèboš znala, kak se vrabli na toj streji cejli mili den küšüjejo. Kak se vrane na toun droudi sveklou poglejüjejo. Kak ena stara sraka po tej dvoriščaj grdou kradne – grdou kradne, te pa pod večer s kejson srakoperi pod perout spadne. Nigdar nèboš znala, kak se pijanci, šteri tü na küjkli čemijo, domou bojijo. Kak kakša stara mamica v kmici sama idouč moli devico Marijo. Kak tü doli na poštiji včasi što obstojij, kak da bi nej bilou za naprej več potij. Nigdar nèboš znala, nej, toga nigdar nèboš znala, zakoj mi včasi paše takša žmetna kmica. Zakoj odpejran oukna, da okouli lejče baba peldivica. Nigdar nèboš znala, nej, toga nigdar nèboš znala, če boš pa znala, nèboš mogla razmeti. Naslovnica pesniške zbirke Ferija Lainščka Lübezen: verzuške (2014) Pesniško zbirko Lübezen: verzuške (Klar; F. F. Lain- šček, 2014) je avtor zastavil na prav poseben način. Oblika priča o tem, da se je avtor poglabljal v to, kako bi lahko bila knjižica s pesmimi zmeraj in vsepovsod dostopna – na pešpoti, v avtobusu, na vlaku, letalu... Izbral je obliko »dlančnice«, kot jo je sam poimenoval. Knjižica lahko ostane v žepu, lahko je v ženski torbici, še najpomembneje pa je, da jo lahko stisnemo nekomu v dlan in mu tako izkažemo naklonjenost ali zgolj po- zornost s podarjenimi verzi. Čeprav je ta rdeča knjižica drobna, je v njej natisnje- nih kar 22 pesmi, ki na 70-tih straneh z dovolj vidnimi, velikimi črkami popeljejo bralca med fotografije, ki so tokrat v barvni tehniki, motivi pa so večinoma iz nara- ve, na eni izmed fotografij je tudi avtor. 14 Prekmuriana SKRITO BLAGO Bejlo polje, bejla cesta, snejg je bejli spadno, v maloj vejsi velko blago nekome san fkradno. Naj več zvejde ne gorijo, tüdi mejsec zajde, naj tou skrito blago nišče več ne najde. Nej je krouna, nej je svila, nej so novci zlati, moje blago je srmaško, ge san pa bogati. Nej je angeo, nej je vila, nej je praf devica, moja lüjba je najlepša za menej kralica. Naslovnici pesniške zbirke Komi de ravnica bejla: Komu bo ravnica bela (2019) 15 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Tretja pesniška zbirka, ki je ugledala luč sveta leta 2019, torej ob pesnikovem jubileju, je bistveno dru- gačna od ostalih dveh. Komi de ravnica bejla / Komu bo ravnica bela je ne samo dvojezična, ampak je izšla celo v dveh različnih izdajah knjige, ena pri ARGU, dru- štvu za humanistična vprašanja, druga v Knjižni zbirki Med Muro in Rabo pri ARGU, društvu za humanistična vprašanja in Zvezi Slovencev na Madžarskem. Naslovnico krasi slika akademskega slikarja Zdenka Huzjana, odeta v sončno rumeno barvo. Knjigo je pe- snik zopet opremil s svojimi črno-belimi fotografijami narave. Prav tako kot v pesniški zbirki Nigdar nèboš znala je v zbirki portret avtorja, delo fotografa Denisa Cizarja. Feri Lainšček je v pesniški zbirki (i)zbral pesmi, ki so prvotno izšle v slovenščini, nato pa jih je presta- vil v prekmurščino, ali pesmi, ki so že bile zapisane v prekmurščini in jih je prepesnil v knjižni jezik. Tako je nastal še en dragocen zapis za Prekmurce, ki oh- ranja njihov materni jezik tudi v verzni obliki. Franci Just, urednik pesniške zbirke Komi de ravnica bejla / Komu bo ravnica bela, je v spremni besedi »Dvogla- sna pesniška meditacija« zapisal: »...V teh pesmih svoje ‹raziskovanje› zvočno-ritmičnih potencialov in duhovno arheologijo jezika uresničuje tako, da aktualizira tradicionalne pesniške in arhetipske strukture ter jih hkrati skladno z izpovedno intenco razgrajuje in povezuje v nove pesemske organizme s prepoznavnim avtorskim literarnim pečatom. Metrično vezani in na gosto rimani verzi zanj niso utesnjujoči, temveč so mu široko zvočno polje za pesniško ‹meditacijo›...« Tako je Feri Lainšček »še enkrat dokazal, da je lahko narečje, najsi bo kot izvirni ali prevodni jezik, visoko kultiviran govor in literarni nagovor,« s pomenljivi besedami zaključi urednik. V zbirki tako zasledimo pesmi, ki so bile izvedene samo kot skladbe mnogih »bendov«, s katerimi avtor sodeluje, in pesmi, ki so že izšle v drugih pesniških zbirkah. Pesem, ki je zagotovo ena najlepših pesnitev, posvečenih materi – Hiša svetega Nikolaja, je pesnik izdal v samozaložbi že leta 1990, tokrat jo je prestavil v prekmurščino in zagotovo daje prav poseben pečat zbirki – posvečena je materi v maternem jeziku. Tako kot jo je tenkočutno pesnik zapisal v knjižnem jeziku, tako tenkočutno jo je tudi prestavil v prekmurščino. In samo tisti, ki znajo »poslušati s srcem«, bodo ob branju te poezije lahko začutili vso veličino jezika, ki jim je s to zbirko podarjena. Pesniški opus Ferija Lainščka je široko razvejan, saj nas očara tako v knjižnih zbirkah za odrasle, mlado- stnike in otroke kot v uglasbenih besedilih različnih izvajalcev – kantavtorjev, glasbenih skupin, otroških in odraslih pevskih zborov, celo v muzikalih. Kot je sam zapisal v Cicibaniji »Mika me mika pot do obzorja, kjer se luna zemlje dotika«, tako lahko zago- tovo trdimo, da ga mika tudi vse tisto, kar ni le na nebu, ampak kar je tudi skrito globoko v nas – arhetipskost, ki z ubeseditvijo v maternem jeziku dobiva še poseben pomen, in s tem tudi dokazuje, da lahko narečje kot literarni jezik prepričljivo stopa ob boku knjižne slo- venščine. Literatura: Lainšček, Feri et al. Po ravnici navzgor: literarni opus Ferija Lainščka - evidence in refleksije. Ur. Franci Just. Murska Sobota: Franc-Franc, 2010. 16 Prekmuriana IŽA SVEJTOGA NIKOLAJA Bijla je tan voda, voda, štera gor je tekla, takša voda. Globko je tej prignjen odo, šteri jo je noso vö s potoka. Bijla je tan vrba, vrba tak kak rouka, bormič samo ena takša rouka, ena tüdi njejna tenja, štera vnoči se zdigavle, prejk dnejva pa doj mejra. Bijla je tan trava, trava, trava, trava, takša trava. Če je štoj tan dugo ležo, ga je skouz pa skouz zarasla, ka je lejko furt ostala trava, tista trava. Bijla je tan mama. Tak kak voda, tak kak vrba, tak kak trava, takša mama. ... HIŠA SVETEGA NIKOLAJA Bila je voda, voda, ki navkreber teče, taka voda. Globoko sklonjen ta je hodil, kdor jo je hotel iz potoka. Bila je vrba, vrba kakor roka; bojda ena sama taka roka in pa njena mrka senca, ki ponoči rase in podnevi pada. Bila je trava, trava, trava, trava, taka trava. Kdor je v njej obležal, ga je skoz in skoz prerasla, pa je bila še zmeraj trava, tista trava. Bila je mama. Kakor voda, kakor vrba, kakor trava, taka mama. ... 17 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Julijana Vöröš Selanska rotunda Selanska rotunda oziroma rotunda v Selu na Gorič- kem je rimsko-katoliška kapela, zgrajena verjetno v prvi polovici trinajstega stoletja, v obdobju pozne ro- manike. Umeščena je v dolino kobiljanskega potoka. Meceni njene gradnje naj bi bili vitezi templarji, ki so se na tem delu ogrskega ozemlja naselili konec 12. stole- tja. Gradbeni element je opeka, streha pa je prekrita s skodlami. Njena arhitekturna značilnost sta polkrožna apsida in obokana notranjost v obliki kupole. Zgodo- vina omenja poznogotski oltar s prizori iz Marijinega življenja, zavetnikom sv. Nikolajem ter madžarskimi svetniki, ki je bil sredi 19. stoletja podarjen Narodne- mu muzeju v Budimpešti. Freske v današnji rotundi so večinoma iz 15. stoletja, medtem ko naj bi bila freska Pohod in poklon treh kraljev, ki je ohranjena fragmen- tarno, naslikana že v 14. stoletju. Kapela sv. Nikolaja (in Device Marije) prav zaradi svo- je značilne arhitekture še danes velja za posebnost srednjeveške gradnje. Čeprav v zgodovini krščanstva najbrž ni imela res izrazite vloge, je danes ena izmed najbolj obiskovanih sakralnih zgradb v Prekmurju in pomeni temelj splošne izobrazbe o Prekmurju ter Se- verovzhodni Sloveniji. Selanska rotunda v besedi Selanska rotunda, srednjeveška romanska kapela, stoji na samem izven vasi Selo na Goričkem. Ne le, da spada med najbolj znane in prepoznavne arhitekturne znamenitosti Prekmurja, okoli stavbe so se skozi zgo- dovino spletale najrazličnejše legende in pripovedke. Od tega, kako so vitezi templjarji začeli graditi krščan- ski tempelj do bolj ali manj tragičnih ljubezni med do- mačimi dekleti in vitezi ali kasneje gospodarji dvorca Matzenau v bližnjih Prosenjakovcih. Tako kot ob sle- herni znameniti zgradbi, tako tudi ob selanski rotundi. Zapisane ali zgolj spregovorjene. Na natečaju založbe Volosov hram je prevladala misel, naj ljudje, ki zgrad- bo tako ali drugače poznajo, uporabijo svoj umetniški navdih in kapelo ovekovečijo še leposlovno. Rotunda je bila namreč vse do danes bolj domena arhitektov in umetnostnih zgodovinarjev, ne pa tudi pisateljev. Iz na- tečaja je nastala knjiga z naslovom Selanska rotunda v besedi. »Glavna oseba« je tako postala cerkev, o njej pa so prekmurski in drugi, večinoma že uveljavljeni avtor- ji, izpisali vsak svojo zgodbo. Kot že omenjeno, o bojih s Turki na tem območju, o vitezih križarjih, ki so dali zgraditi cerkev s pomočjo domačinov, o zakladu, ki naj bi bil skrit nekje v podzemlju, o ljubezni, brez katere v takšni literaturi pač ne gre, pa še dve zgodbi, ki govo- rita o neposredni izkušnji z rotundo v današnjih dneh. Piscem ne gre za visoko jezikovno ali literarno izpove- dovanje, ampak za upodobitve, ki bi znale pritegniti še kakšnega obiskovalca. Ter vse tiste bralce, ki jim je še mar za ustvarjalnost davno pozabljenih stoletij. Izbrani odlomek iz knjige Selanska rotunda v besedi, str. 111 (Irena Šrajner): Še dandanes znajo ljudje povedati, da ob posebnih nočeh na področju bojev med Kobiljem in Motvarjevci, kjer danes teče ravna cesta, na tisti veliki ravnici zago- rijo plameni turškega zlata in turških duš, ki blodijo v tuji deželi. Tudi ob selanski rotundi in v okoliških goz- dovih blodijo tuje duše, ki iščejo pot domov. Kakor svetlikajoči oranžno rumeni plameni svetijo in se iščejo še danes. Temu stari ljudje rečejo, da gori tur- ško zlato in se iščejo tuje duše. Prav zares pa drži, da 18 Prekmuriana na mestu in v okolici rotunde izžareva posebno mila energija, ki dobrodejno in osrečujoče vpliva na obisko- valca … Selanska rotunda ok. leta 1970. Arhiv PIŠK MS Literatura: Balažic, Janez. Selo: umetnostni spomeniki. Enciklopedija Slovenije 11, 1997, str. 41 – 42. Balažic, Janez: Selanska rotunda sv. Nikolaja in Device Marije. Morav- ske toplice: TIC, 2009. Frančič, Franjo et al. Selanska rotunda v besedi. Ur. Robert Titan Felix. Pekel: Zavod Volosov hram, 2019. Zadnikar, Marjan. Rotunda v Selu. Murska Sobota: Pomurska založba, 1967, str. 5 – 9. Klaudija Sedar Pod krošnjami Po več desetletjih, zagotovo najmanj štirih, je na lepo jesensko nedeljo zbrala dovolj poguma, da se zapelje v svojo rojstvo vas in mimo hiše, ki jo je morala zapustiti še kot majhno dekle. Vsa ta leta je nosila v sebi močno bolečino iz svojega otroštva, bila jezna na domače, še bolj pa nase. Bala se je spominov in bala se je sooče- nja, pravzaprav s seboj. Večkratni poskusi, da se zape- lje tja, se niso izšli, saj so ji v trenutku, ko se je odloči- la za ta podvig, noge otrdele. Ni jih mogla premakniti, in to je razumela kot sporočilo, da verjetno še ni čas. Mož ji je vsakokrat prijazno ponudil spremstvo, a ga je, čeprav ga je neizmerno ljubila, venomer ostro zavrnila: »Ne. Šla bom sama. Na tisti kraj se želim vrniti sama.« Bolela jo je samo že misel na dom, že sam pogled na domač travnik, na krošnje dreves, pod katere se je v mislih pogosto vračala, kajti tja segajo začetki njene duhovne rasti, topline in zgodbe, ki jih je poslušala ved- no znova in znova. Zapomnila si ni nobene, niti naslova ne lika, kaj šele sporočila. Čeprav tudi tistega dne noga ni bila lahka, je bila odločena, da zdaj ali nikoli. Vozila se je več sto kilometrov, opazovala krajino okoli sebe, občudovala spomenike kot pomnike preteklosti, jih po- skušala umestiti v prostor, prebrati sporočilnost. Tudi sama je imela tovrsten pomnik, krošnje, pod katerimi se je kot mlada pastirica večkrat za hip spočila in pod katerimi je ob lepem vremenu sedela lepa deklica s knjigo. Ko bi jo le kdaj vprašala po imenu, je večkrat po- mislila. Ničesar ni vedela o njej, pa čeprav je stanovala le streljaj od njihove hiše. Le to, da je bila hči uglednega plemiča, a »z njimi se ne smemo družiti, niti pogovar- jati«, je pogosto slišala od mame. Bili so to težki časi, v katere se ne bi želela vrniti, a preden se njen zemeljski čas izteče, bi želela vedeti zakaj, zakaj sta jo starša kot desetletno deklico poslala drugam, pod pretvezo, da 19 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino je to le začasno, kakšen mesec, največ dva. Vrnitve ni bilo, niti je ni nobeden od domačih, staršev in dveh sta- rejših sestra nikoli obiskal, niti kasneje poiskal. Še ne dolgo nazaj je preko znanke izvedela, da sta nekje pet let po njenem odhodu oba starša umrla, eden za dru- gim, sestre so se omožile in odselile. Da je niso starši poiskali po slišanem še razume, ne najde pa razloga za pozabo sestra, saj so bile kot eno, zavetnice v dobrem in slabem. Sprejela je svojo usodo, tudi ko je morala pri nadomestnih starših spati pred pragom in bila zmerja- na vsak dan znova. V šolo je začela hoditi komaj s pet- najstimi leti, ko jo je prijazni gospod Aleks, družinski prijatelj njene druge družine, vzel k sebi pod pretvezo, da njegova gospodinja potrebuje pomočnico, pravza- prav pa iz usmiljenja. Tam je iz pastirice in služkinje postala gospodična, vsak dan lepo oblečena, počesana, z lastno in lepo urejeno sobico. Aleksova gospodinja jo je od prvega dne vsak dan po pet ur poučevala, najprej pisati in brati, potem računati ter spoznavati ožji in šir- ši svet okrog sebe. Aleks je bil navdušen nad dovzet- nostjo deklice, nad njeno radovednostjo, sploh pa na njene deklamacije ob sobotnih večerih pod krošnjami na vrtu. Nista se je mogla naposlušati, poezijo je tako čutno deklamirala, da sta vsakokrat ostala brez besed. Aleks je poskrbel, da je s sprejemnimi izpiti končala osnovno šolo, nakar jo je vpisal na tečaj za literarno izražanje, saj je prepoznal njeno ambicioznost in na- darjenost, ki jo je morala dolgo držati potlačeno. Le kdo bi si mislil, da bo dekle, ki pred dvema letoma ni znala niti brati in pisati, pisala že lastne pesmi, v katerih je bilo toliko hrepenenja, iskanja topline, varnosti, česar ni nikoli imela. Kot sta mu povedala znanca, ki sta ju vzela k sebi za pastirico, starša nista zmogla skrbeti za tri otroke, zato sta najmlajšo dala v rejo. Sam je pred leti ovdovel, žena je umrla zelo mlada, ko sta ravno na- črtovala otroka. Po nekaj letih, odkar je bil sam, a nikoli osamljen, je opazoval, kako je Lina postajala ženska in sčasoma mu je postajala vse bolj všeč. Ob nedeljah jo je večkrat povabil s seboj na kulturni izlet, kot ga je sam imenoval. Razkazoval ji je lepote krajev, ji pribli- ževal kulturni čar in sledi preteklih stoletij. Nedelja je bila samo njuna in uživala sta drug ob drugem. Tudi njene oči so ga vedno bolj začele gledati kot moške- ga in vedno manj kot gospoda, ki ji je omogočil lepše življenje. Neke nedelje ob ogledu majhne cerkvice jo je pod bližnjo krošnjo zasnubil in Lino so polile solze. Aleks se je ustrašil, Lina pa mu je v joku povedala svojo zgodbo iz otroštva in o lepi deklici, ki ji je brala zgodbe pod krošnjami, zatem pa privolila. Bila je srečna, le vezi z otroštvom so jo preveč bolele in prav zato se je hotela s tem soočiti. Morala se je, še toliko bolj, ko ji je Aleks povedal, zakaj je morala od doma. Tiste nedelje je bila vse bližje rojstnemu kraju in hiši, vse bolj je trepetala, v prsih jo je dušilo, notranji glas je kričal, da ne bo zmogla pripeljati do cilja. A v tem času notranjega boja je bila že tam, tik pred hišo, od katere je ostalo komaj kaj, zapuščeni kulturni čar, kot bi rekel njen Aleks. Ko je stopila iz avta, se je čas odvrtel nazaj, videla je očeta, ki je neutrudno delal na polju, mamo, ki je skrbela za hišo, sestrice, ki so bose skakale po dvo- rišču in tam v daljavi pod krošnjami lepo deklico s knji- go. Še enkrat bi rada slišala njen glas in zgodbe, ki jih takrat ni razumela. Le kako bi, če je bila vse dni sama s kravo na pašniku, po paši pa nosila vodo iz skupnega vodnjaka. Hitela je zdaj tja, prav tako kot nekoč, da bi slišala glas deklice. Stopila je pod krošnje in zaprla oči. Po tolikih letih je znova videla lepo deklico s knjigo, ki bere, poslušala njene zgodbe, ko pa je odprla oči, je na deblu videla zapis: »V spomin na deklico, ki je posluša- la moje zgodbe, Eva.« »Eva ji je ime,« je sedaj vzkliknila Lina. »Vsega se spomnim! Le zakaj se nisem že prej vrnila sem?« Poiskati je morala le še en odgovor, zakaj je morala od doma. »Koga naj vprašam, kako izvem?« se je spraševala. Hodila je nazaj do hiše, iskala v sebi 20 Prekmuriana odgovor na vprašanje, ki jo je dušilo, vendar zaman. V tem transu razmišljanja jo je nagovoril neznanec, češ ali lahko pomaga oziroma koga išče. Lina se je razgovorila, sogovornik še bolj. Resnica je bila bridka, pa vendar blagodejna za dušo. Pomirjena, rešena dvomov in bolečine ter duhovno bogata se je vrnila domov, v zahvalo pa zapisala svojo zgodbo pod krošnjami. Kulturno-zgodovinski utrinki 22 Prekmuriana Klaudija Sedar Rastoča knjiga Murska Sobota Pestrost, barvitost, povednost, bogastvo jezika in sveta okrog sebe spoznavamo skozi knjigo. Pisana slovenska beseda se že stoletja prenaša iz roda v rod, iz generacije na generacijo. Kot rastejo besede v knjigi, tako rastemo mi. S knjigo. Začetki Rastoče knjige, katere idejni vodja je dr. Janez Gabrijelčič, segajo v leto 2000, ko je bilo ustanovljeno tudi Društvo Rastoča knjiga. Ta vseslovenski projekt poudarja pomen knjige, kulture, znanja in odličnosti slovenskega naroda; poudarja vse dosežke pisne kul- turne dediščine, prav tako pa osvešča o pomenu knji- ge, ki nagovarja slehernega človeka, bralca k osebni rasti s kulturo, znanostjo in umetnostjo. Projekt, ki ohranja vrednote preteklosti ter osvešča in opominja na bogastvo in dragocenosti v določenem okolju, je na- menjen promociji prepoznavanja slovenskega naroda kot naroda kulture, znanja, odličnosti. Od leta 2010 je tudi mednarodni projekt pod imenom Združene Rasto- če knjige sveta, s čimer opominja na velike stvaritve s ciljem povezovanja narodov na kulturno-znanstvenem področju. V Sloveniji je v projekt Rastoča knjiga vključenih že več različnih organizacij, bodisi z obeležji, razstavami ali drugimi opomniki. Na Ta veseli dan kulture v letu 2019, v okviru 100. obletnice počastitve priključitve Prek- murja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, se je projektu priključila tudi Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota - z Rastočo knjigo Mursko Sobota. Napisal jo je človek za človeka, mu predal ključ do zna- nja, modrosti, življenjskih spoznanj, za kulturno-duhovni in splošni razvoj. Knjige – prav vse so vogelni kamen v naši kulturi. Rastoča knjiga Murska Sobota pričenja rast z doslej prvo znano tiskano knjigo v prekmurskem jeziku Mali katekizem iz leta 1715, ki jo je za potrebe svojega na- roda, prekmurske rojake, pripravil Franc Temlin. Ta knjižni dar ni pomemben le kot svojevrsten jezikovni dosežek, torej prevod in zapis v razumljiv ljudski jezik, ampak tudi izjemen kulturni dosežek, kajti a priori je šlo za spodbujanje slovenstva in skrb za ohranjanje slovenske besede, za razvoj in rast duhovne kulture, za katero Temlin v pismu pietistom, v katerem jih naproša za denarno pomoč pri natisu knjige, pravi, da so njego- vi rojaki zaradi pomanjkanja knjig v lastnem domačem jeziku zagrnjeni v goste oblake teme. Kulturne dosežke, razcvet, vrednote spoznavamo skozi književne stvaritve. Z njimi rastemo, osebno, duhovno, celostno. Ker je v znanju moč, je skrivnost, je uspeh. V Predgovoru Malega katekizma iz leta 1715 je Temlin med drugim zapisal besede »Vzemi záto ov moi máli dár za veliko ino za dobro« in prav te besede so tudi vtlakovane ob obeležju Rastoče knjige Murska Sobota. Obeležje je obenem tudi poklon vsem piscem v sloven- ski kulturni zgodovini Prekmurja , ki so prispevali svoj dar za razvoj in ohranitev slovenstva v Prekmurju, po- klon ustvarjalnemu duhu slovenstva v prekmurskem kulturnem prostoru. Lahko je manjša, večja, tanjša, debelejša, poučna, lepo- slovna, strokovna, znanstvena, zabavna … takšna in dru- gačna je vir znanja in informacij. Prav vsaka je ovita z dragoceno modrostjo. Knjiga. Kot posebno kulturno izhodišče, ki predstavlja dosež- ke in mojstrstvo posameznikov, njihovo duhovno sno- vanje, Rastoča knjiga Murska Sobota prav tako odpi- ra nove možnosti sodelovanja, rasti in razvoja, tudi v smeri kulturnega turizma, po drugi strani pa spodbuja krepitev znanja, kulture in umetnosti. Z Rastočo knji- 23 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino go nedvomno povečujemo in poglabljamo znanje na vseh ravneh našega delovanja, ob tem pa spodbujamo ustvarjalnost, lastne interpretacije in bogatimo vred- note. Osnova obeležja, ki poudarja pomen knjige, kulture, znanja in odličnosti slovenskega naroda v Prekmurju, so školjke z asociacijo na knjige, nad njimi pa hobot- nica kot misel na Panonsko morje, kar na vrhu skle- ne posvetilo V počastitev slovenske pisane besede in književne ustvarjalnosti v Prekmurju. Skulptura kot poklon slovenski knjigi v prekmurskem jeziku je delo akademskega kiparja Mirka Bratuše. Kdor se uči brez knjig, s sitom zajema vodo. S ponosom na književno izročilo, na ustvarjalnost in tradicijo ohra- njajmo vrednote slovenstva. Naj bo bogata pisna kulturna dediščina naš privilegij, naj bo naš simbol. Literatura: Petnajst let projekta Rastoča knjiga (ur. J. Gabrijelčič in M. Tratnik Vo- lasko). Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije, 2016. Radovanovič, Vesna in Sedar, Klaudija. Mali in veliki dar: kulturni pro- gram, 2019. Arhiv PIŠK MS. Luther, Martin. Mali katechismus, touje tou krátki návuk vöre ker- schánszke (prev. Temlin Franc). Murska Sobota: Pomurska založba, 1986 (faksimile; spremna beseda M. Kuzmič). Rastemo z Rastočo knjigo, A vsak drugače in po svoje. Slavimo pisne kulturne dosežke, Ta mali dar za veliko in za dobro. Odličnost slovenske besede Častimo in s ponosom delimo, A varujemo kot najdragocenejši dar. Knjige naš vir so in navdih, Nevedni bili bi brez njih. Jezik del naše je identitete In kulture, je naš zaklad. Gradniki njega so glasovi in besede, A le zapisane ostanejo za zmeraj. Rastoča knjiga Murska Sobota, odkritje pri PIŠK MS na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2019. Foto: Aleš Cipot 24 Prekmuriana Klaudija Sedar Narodna čitalnica v Murski Soboti Knjižnice v Prekmurju so napram ostalemu sedanje- mu slovenskemu prostoru pozno nastopile svoje pos- lanstvo. Ustanavljati so se začele šele konec 19. stolet- ja, vendar so bile te knjižnice še skromne, prav tako niso bile javne knjižnice, ampak društvene, kar pome- ni, da so vanje smeli zahajati le člani društev. Ljudske knjižnice, v katere so imeli dostop vsi, ne glede na na- rodnost, vero, poklic in spol, so se zač ele ustanavljati šele po drugi svetovni vojni. Kot prva je bila v Murski Soboti leta 1945 ustanovljena Knjižnica okrajnega od- bora OF , ki je skupaj s Študijsko knjižnico Murska Sobo- ta, ustanovljeno leta 1955, tudi predhodnica današnje Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Kot ima današnja sodobna knjižnica, so imele tudi njene predhodnice v sklopu knjižnice čitalnico, a v preteklo- sti so predvsem v mestih in trgih nastajale samostojne čitalnice. Mesto Murska Sobota je prvo čitalnico dobilo leta 1919, domovala pa je v prostorih nekdanjega ka- zina v takratnem hotelu Dobray, prav tako je čitalnica prevzela inventar društva Kazino (ustanovljeno leta 1875, v hotelu Dobray je prostore dobilo leta 1909), ki je imelo tudi svojo knjižnico. Ta prva prekmurska slovenska čitalnica je bila ustanovljena 5. decembra 1919, njen predsednik je postal veterinar dr. Javornik, podpredsednik pa gimnazijski ravnatelj Bračko. Pobu- dniki za ustanovitev so bili pravzaprav levo orientirani prišleki, torej uradniki, učitelji in drugi uslužbenci, ki so po priključitvi Prekmurja tedanji Kraljevini SHS priha- jali v Prekmurje iz osrednje Slovenije, od domačinov pa so se liberalni politični opciji pridružili domačini kot nasprotniki Jožefa Klekla st. Med bistvenimi vrednota- mi je bila liberalcem narodnost in s tem ciljem so tudi ustanavljali narodna društva. V ta namen je bila tudi ustanovljena Narodna čitalnica, kmalu zatem, 21. mar- ca 1920, narodnoobrambno društvo Jugoslovanska matica, ki naj bi zbirala prispevke in zbujala zanimanje za Jugoslovane, ki so po Rapalski pogodbi ostali v Itali- ji. V slovenskih čitalnicah, na katere je bilo osredotoče- no politično in kulturno življenje, so potekale različne prireditve, od gledaliških iger, koncertov, govorov, pre- davanj do drugih aktivnosti, imele pa so seveda tudi či- talniški inventar časopisov in knjig. Narodna čitalnica v Murski Soboti ni obstala dolgo, saj je bila na izrednem občnem zboru, 28. oktobra 1922, razpuščena, kar potr- juje tudi vpis razida društva v Uradni list z dne 30. 12. 1922: »Društvo »Narodna čitalnica v Murski Soboti« se je prostovoljno razšlo.« Murska Straža: glasilo obmejnih Slovencev, let. 3, št. 2, 14. januar 1921 Izredni občni zbor (28. 10. 1922) sta vodila tajnik Čuček in (pod)predsednik dr. Vladimir Škerlak, ki je opisal po- men čitalnice in njene dosedanje uspehe, ob tem pa podal tudi sklep bivše madžarske elite društva Kazino glede zapuščine, da ena tretjina imetja pripade katoli- ški, druga luteranski in tretja židovski cerkveni občini, vendar pa je bilo to v nasprotju z društvenimi pravili. Notar Anton Koder, tudi ustanovitelj in prvi starosta društva Sokol, pa je dodal, da čitalnica ni še v nobeni točki svojega programa zadovoljila svojih članov niti 25 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino ostalega občinstva, pač pa to njeno nalogo izvršuje te- lovadno in ljudskoprosvetno društvo Sokol, ustanovlje- no 18. marca 1920. Mirko Dujc, primorski rojak, je na povedano predlagal, naj se čitalnica opusti in naj vse društveno premoženje preide v roke zbirališča liberal- cev Sokola, ki faktično deluje za izobrazbo in napredek ljudstva, kar je bilo tudi sprejeto z dvotretjinsko večino glasov. Celotni inventar čitalnice je tako leta 1923 prev- zela knjižnica Sokolskega društva iz Murske Sobote, ki je bila sicer ustanovljena leta 1922 in je sprva delovala v prostorih hotela Dobray, od leta 1929 pa v novem So- kolskem domu, kjer je bila tudi čitalnica za branje ča- snikov. Kasneje samostojne čitalnice v Murski Soboti ni bilo, so pa to k svojemu poslanstvu vključevale knjižni- ce. Že v imenu je bilo to poudarjeno na primer ob pre- imenovanju Knjižnice okrajnega odbora OF v Knjižnico in čitalnico Murska Sobota, posebno mesto pa je bilo v ta namen tudi v Študijski knjižnici. Veliko prostornejši del je čitalnici bil namenjen ob preselitvi v novo stav- bo v središču mesta leta 2004, kjer so uporabnikom poleg računalniške opreme na voljo sprotne serijske publikacije, referenčno gradivo (kot so leksikoni, slo- varji, enciklopedije) ter starejše in nasploh domoznan- sko gradivo, ki ni namenjeno izposoji. V tihi čitalnici za raziskovalno, študijsko in učno delo pa so prav tako na voljo dodiplomski in podiplomski pisni izdelki. Literatura: Brumen, Borut: Na robu zgodovine in spomina: urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941. Murska Sobota: Pomurska založba, 1995. Kuzmič, Franc. Zgodovina knjižnic. Soboška knjižnica 1946-1996: zbornik (ur. L. Sočič in J. Vugrinec), str. 10-11. Občni zbor Narodne čitalnice v Murski Soboti. Jutro, št. 257 (29. 10. 1922), str. 2. Šticl, Herman. Zgodovina Telovadnega društva Sokol Murska Sobota: ob 80. letnici. Murska Sobota: Športna zveza: Društvo za športno re- kreacijo, 2000. Uradni list 1922 (30. 12. 1922) – Razid društva. V Prekmurju. Čitalnica v Murski Soboti. Straža (12. 12. 1919), str. 3. Vrbnjak, Viktor: Prekmurje po prvi svetovni vojni. Zbornik soboškega muzeja 9-10 (ur. F. Kuzmič). Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 2007 str. 71- 116.. 26 Prekmuriana Klaudija Sedar Sokolski dom Murska Sobota Telovadno in ljudsko prosvetno društvo Sokol je bilo ustanovljeno na občnem zboru 18. marca 1920 in ta datum tudi uradno velja za začetek organizirane te- lesne kulture v Murski Soboti, ki se je v valu sokolstva vključevala v vsa družbena in politična dogajanja na Slovenskem. Ustanovitelj in prvi starosta Sokola je postal Anton Koder (r. 1898, Zagorje ob Savi – u. 1936, Maribor), ob ustanovitvi pa je društvo štelo 60 članov, ki so bili predvsem iz vrst priseljenih uradnikov, odvet- nikov, učiteljev, finančnih stražnikov in drugih mešča- nov. Spadalo je v Mursko sokolsko okrožje, katerega sedež je bil v Ljutomeru (tam je bilo sokolsko društvo ustanovljeno leta 1903, v Gornji Radgoni leta 1919, v Lendavi leta 1921). Prvo slovensko društvo, imenova- no Južni Sokol, pa je bilo ustanovljeno v Ljubljani, 1. oktobra 1863, medtem ko začetki telovadnega gibanja vodijo v Prago, kjer je bilo prvo sokolsko društvo usta- novljeno 16. februarja 1862. Sokol Murska Sobota je imel od ustanovitve društva pa do izgradnje Sokolskega doma, torej med leti 1920 in 1929, svoje društvene prostore in društveno knjižnico v hotelu Dobray. Z letom 1921 je društvo pridobilo še dodatne prostore, za telovadbo v telovadnici meščan- ske šole (današnja OŠ II), oder za dramska uprizarja- nja pa v kinodvorani Gustava Dittricha, kar je bila zelo pomembna pridobitev tako za društvo kot za mesto in prebivalce. Od športnih panog pa so gojili od atletike, Tedenske slike: priloga Domovini, let. VI, št. 22 (29. maj 1930) 27 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino nogometa, tenisa, namiznega tenisa, plavanja, zimskih športov, kolesarstva, sabljanja, šaha do hazene in še drugih. Hotel Dobray (danes Zvezda), ok. leta 1925. Arhiv PIŠK MS Želja po gradnji Sokolskega doma v Murski Soboti je tlela že od samega začetka delovanja društva, pred- log na pobudo dr. Franca Farkaša pa je bil sprejet na izrednem občnem zboru leta 1928. Odbor za gradnjo je vodil predstojnik okrajnega sodišča v Murski Soboti dr. Slavko Šumenjak, finančni načrt je izdelal starosta društva, notar dr. Anton Koder, načrte s predračuni je izdelal gradbeni tehnik Slavko Vidmar, gradbena dela pa prevzel Janez Mayer. Velika večina Sobočanov je poleg Sokolov združila moči, telesni napor in denarne prispevke za gradnjo doma, kajti pridobitev doma je bila tako za telovadbo kot za druge prireditve in pred- stave nadvse potrebna in dobrodošla. Da so jih Sobo- čani pri delu podprli, poroča v prispevku tudi Sloven- ski narod (18. sept. 1929), v katerem Sokoli naprošajo pomoči tudi od drugod in obljubljajo, da bo vsak dar, vsak prispevek vpisan v knjigo »Graditelji Sokolskega doma v Murski Soboti.« Kot je zapisano, »s to stavbo dobi naša občina to, kar nujno rabi: prostore, kjer se bodo mogle dostojno vršiti vse prireditve, kulturne, humanitar- ne, družabne. Sokolski dom bo poleg tega stavba, ki bo v okras Soboti že po svoji zunanjosti. /…/ bo dom tudi og- njišče, ki bo služil narodovi duševni in narodovi kulturi.« Gradnjo je podprla tudi Prekmurska posojilnica, katere soustanovitelj je bil notar in starosta društva dr. Anton Koder. Tik pred odprtjem Sokolskega doma na tedanji Ben- kovi ulici (sedaj Mladinska) v Murski Soboti je bil ta v Mariborskem večerniku »Jutra« (26. sept. 1929) tako- le opisan: »Soboški sokolski dom je lepa zgradba, ki je v ponos ne le Murski Soboti, ampak vsemu Prekmurju. Stavba je velika, saj je zazidanega prostora 520 kvadra- tnih metrov. Telovadnica, ki bo služila tudi za gledališke predstave in koncerte, je 20 m dolga in 12 m široka, brez odra, ki je posebej še 7,5 m globok in 12 m širok, ki bo lahko služil tudi za malo telovadnico v zimskih mesecih, a številčno manjše oddelke. Poleg teh dveh prostorov je v prvem nadstropju še mala dvorana, ki ima v steni velike line, ki se lahko odprejo posebno pri večjih prireditvah in služi dvorana kot balkon. Pod odrom sta dve veliki obla- čilnici za telovadce in telovadke, pri gledaliških predsta- vah pa za igralce. V sprednjem traktu, vsa stavba je zgra- jena v obliki velikega T, se nahaja v pritličju poleg velikega vestibula še čitalnica, soba za posojilnico in garderoba za občinstvo. V prvem nadstropju je še odborova soba in ku- hinja za prireditve, poleg že poprej omenjene male dvo- rane. V podstrešju je stanovanje za hišnika. Iz telovadnice se pride takoj na veliko letno telovadišče, ki je 65 m dolgo in 35 m široko, ki se je že v pretečeni pomladi zasadilo z drevjem in posejalo s travo.« Dom je svojemu namenu na predvečer državnega pra- znika, 30. novembra 1929, predal starosta Sokola, dr. Anton Koder, v svečanem programu pa je bila izvedena telovadna akademija. Le nekaj dni zatem, 5. decembra 1929, je izšel Zakon o ustanovitvi Sokola Kraljevine Ju- goslavije s ciljem, da nova organizacija telesno in mo- ralno vzgaja državljane k »Jugoslovanskemu narodne- 28 Prekmuriana mu edinstvu.« Novi Sokol je zelo oživel po Prekmurju, tako so bila v soboškem okraju tri društva (v Murski Soboti, Rogaševcih in Šalovcih) ter sedemnajst čet, v lendavskem pa dve društvi (v Lendavi in Beltincih) in dve četi. Društvo Sokol je v Lendavi dobilo svoj dom leta 1932, na območju današnjega Pomurja je prve- ga dobil Ljutomer leta 1927, v Gornji Radgoni pa ni bil zgrajen. Po predaji Sokolskega doma v Murski Soboti, 30. novembra 1929, je bila slovesna otvoritev 1. junija 1930, ko je Sokol hkrati proslavil tudi 10. obletnico svo- jega obstoja. Poleg telesnega in kulturnega dogajanja je bilo v So- kolskem domu v Murski Soboti v naslednjih letih obi- lo zabave, družabnih in plesnih prireditev, pustovanj, miklavževanj in silvestrovanj. Sokolska organizacija je v času druge svetovne vojne prenehala z delovanjem, leta 1945 je bilo ustanovljeno Fizkulturno društvo Mur- ska Sobota, ki se je leta 1949 preimenovalo v Telovad- no društvo. Z aktom iz leta 1951, ko je bil v Ljubljani ustanovljen »Partizan Jugoslavije« - Zveza za telesno kulturo, so Telovadna društva prenehala oziroma so se preimenovala v društva za splošno telesno vzgojo Partizan. To telesnovzgojno društvo Partizan (TVD Par- tizan) se je po osamosvojitvi države preimenovalo v Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota, ki svoje poslanstvo še danes uspešno uresničuje in nadgrajuje. Literatura: Sokolstvo: Sokolski dom v Murski Soboti. Mariborski večernik »Jut- ra«, letn. III (X.), št. 270 (26. nov. 1929), str. 3. Sokol: Prošnja naših Prekmurcev, Slovenski narod, letn. LXII, št. 213 (18. sept. 1929), str. 2. Šticl, Herman. Zgodovina Telovadnega društva Sokol Murska Sobota: (ob 80. letnici). Murska Sobota: Športna zveza: Društvo za športno rekreacijo, 2000. K otvoritvi Sokolskega doma v Murski Soboti. Tedenske slike: priloga Domovini, let. VI, št. 22 (29. maj 1930), str. 1. Klaudija Sedar Dober Pajdás Kalendárium (1899-1922) V 19. stoletju so na območju nekdanje Slovenske kra- jine (Slovenske okrogline, današnje Prekmurje in Po- rabje) začeli izhajati trije periodični tiski, ki predsta- vljajo tudi začetek prekmurske periodike nasploh: • Prijátel: znanoszt razserjüvajôcse mêszecsne no- vine. Budapest, 1875-1879 (urednik Imre Agustič); • Muraszombat és Vidéke = Murska Sobota in okoli- ca. Muraszombat = Murska Sobota: 1884-1919 in 1941-1945 (več urednikov); • Dober Pajdás Kalendárium po sztárom szloven- szkom jeziki. Szent-Gotthárd, 1899-1922 (uredni- ka Jožef Pustai in Ferenc Celec). Prvo mesto med periodičnimi tiski v prekmurskem je- ziku gre časopisu Prijátel, ki je med leti 1875-1879 iz- hajal v Budimpešti. Na območju današnjega Prekmurja gre to mesto dvojezičnemu madžarsko-prekmurske- mu tedniku Muraszombat és Vidéke = Murska Sobota in okolica, ki je kot dvojezičen (madžarsko-prekmurski) izhajal le prvih pet let, naprej pa samo v madžarščini, na območju današnjega Porabja pa koledarju Dober Pajdás Kalendárium, ki je izhajal v Monoštru med leti 1899-1922. Po prenehanju slednjega, ki naj bi propagi- ral madžarizacijo, sta Franc Talanyi in Jožef Kološa v Murski Soboti leta 1922 izdala Naš slovenski koledar in ta je je bil tudi kot uvod v izdajanje koledarja Dober Pajdás Kalendárium v Murski Soboti, katerega lastnik, izdajatelj in urednik je bil Franc Talanyi. Ta koledar je izhajal med leti 1923-1943 v različnih krajih, odvisno od selitve urednika, ki je bil hkrati tudi avtor večine pri- spevkov. Kot navaja Just (Med verzuško in pesmijo, str. 29 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino 46), je začetnemu koledarskemu delu, ki je bil urejen po mesecih in je vseboval lunine mene ter seznam prazni- kov za tekoče leto in druge koledarske podatke, sledila verzificirana rubrika Stou lejt star vrejmena prorok ali Od regulov vrejmena, temu pa različni prispevki verske in posvetne vsebine. Zelo podobno uredniško politiko je imel tudi istoimenski koledar, ki je izhajal v Monoštru v tiskarni Bele Wellisha, med uredniki pa se omenjata prekmurski šolnik Jožef Pustai (med leti 1899-1908) in Ferenc Celec (med leti 1909-1922). Zanimivo je, da je ta koledar po podatkih sistema COBISS v slovenskih knjižnicah komajda zastopan, namreč le en izvod za leto 1902 hrani Pokrajinska in študijska knjižnica Mu- rska Sobota pod oznako R 45. Je pa ta koledar dosto- pen v digitalni obliki na Digitalni knjižnici Slovenije, saj je z namenom, da bi bila ta pisna dediščina vendarle dostopna, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota koledar v sodelovanju s knjižnico Országos Széchényi Könyvtár v Budimpešti digitalizirala. Kot že rečeno, sta koncepta obeh koledarjev zasnovana zelo podobno, na podlagi česar lahko sklepamo, da je bil kasnejšemu pod uredništvom Talanyija, prvoten, ki je izhajal v Monoštru, najverjetneje vzor in primer dobre prakse, a vendarle ima vsak nekaj svojega, izvirnega. Koledar Dober Pajdás Kalendárium po sztárom szlo- venszkom jeziki, ki je izhajal v Monoštru, doslej še ni bil podrobneje proučen, kar gre pripisati zagotovo nedo- stopnosti do še nedavna. Dodan je imel tudi podnaslov, od 1899-1908 je to bil Z doszta lejpim, dobrim i haszno- vitim cstenyóm, v letih 1908-1909 Z lejpim povcsenyom od Bozsega nazvescsávanya, szódbe i od znamejny szódnoga dnéva, od 1910 naprej Z lejpim pobozsnim i hasznovitim cstenyom, 1911-1919 Z dosta lejpim, dob- rim i hasznovitim cstenyom, kar je za leto 1924 imel tudi Talanyijev koledar, med leti 1920-1922 koledar, ki je izhajal v Monoštru, podnaslova ni imel. Kot zanimi- vost zagotovo velja izpostaviti ceno koledarja, ki je na- vedena na naslovni strani vseh letnikov in njeno spre- minjanje (od 60 filerjev oz. 30 krajcarjev v letih 1899- 1904, 40 filerjev oz. 20 krajcarjev v letih 1905-1916, 50 filerjev oz. 25 krajcarjev v letu 1916, 60 filerjev oz. 30 krajcarjev v letu 1917, do 80 filerjev oz. 40 krajcarjev v letu 1918; od 1919-1922 pa so cene v kronah, in sicer 2 kroni za leto 1919, 8 kron za leto 1920, 25 kron za leto 1921 in 30 kron za leto 1922). Kot je razvidno, se je cena, potem ko je bil del Slovenske krajine (Prekmur- je) priključen h Kraljevini SHS, dvignila in koledar se je iz leto v leto dražil, kar je najverjetneje tudi vodilo k prekinitvi izdajanja. Druga zanimivost je zagotovo poi- menovanje mesecev v koledarskem letu do leta 1908, ki so zanimiva predvsem z jezikoslovnega vidika, prav tako nam približajo arhaične izraze prekmurskega je- zika, ki jih danes praktično ni več slišati: Januar — Szredzimec ali Szvécsén Február — Pozimec ali Szűsec Március — Predmladnyek ali Máli-Tráven Aprilis — Szredmladnyek ali Velki-Tráven Május — Pomladnyek ali Riszálscsek Junius — Predletnyek ali Ivánscsek Julius — Szredletnyek ali Jakopescsek Augusztus — Poletnyek ali Mésnyek Szeptember — Predjeszénec ali Mihálscsek Oktober — Szredjeszénec ali Vszeszvescsek November — Pojeszénec ali Andrejscsek December — Predzimec ali Proszinec 30 Prekmuriana V naslednjih letnikih, kar sovpada tudi s spremembo uredništva (prevzame Ferenc Celec), je bila do konca izhajanja do 1922 zapisana le druga različica, torej za januar szvécsen itn. Prav tako druga različica je bila zapisana v prvem letniku koledarja (na 1899. leto), le da ima tam mesec januar zraven ime Proszínec, de- cember pa Bozsicsnyek. Po koledarskem delu je najprej Te stoletni prorok, nakar se zvrstijo razne pripovedi, tako verske kot posvetne vsebine, pesmi, nasveti, od kmetijskih pa do zdravstve- nih, oglasi, na koncu pa so bili navedeni bližajoči se (torej v naslednjem letu) sejmi in proščenja, V našoj okroglini (v Prekmurju in Porabju), na Horvatskom in na Štajerskom. Koledar je bil pisan ves čas v madžarskem črkopisu, ni pa znana naklada in njegova razširjenost med Slovenci med Muro in Rabo. Nedvomno pa je pri- pomogel k ohranjanju slovenske besede, k dvigu bral- ne kulture in pismenosti, prav tako je bil kot koledar novost, ki je kot tak v tem prostoru zaoral ledino. Viri in literatura: Dober Pajdás Kalendárium. Dostopno na Digitalni knjižnici Slovenije (http://www.dlib.si). Just, Franci. Med verzuško in pesmijo: poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja. Murska Sobota: Franc-Franc, 2000. Prva številka koledarja Dober Pajdás Kalendárium po sztárom szlo- venszkom jeziki na 1899. návadno leto. Vir: dLib.si 31 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Klaudija Sedar Razglednice – vse dragocenejše neknjižno gradivo v domoznan- ski knjižnični zbirki Kako daleč nazaj seže spomin, ko smo z dopusta, iz- leta ali kar tako poslali razglednico, poslali pozdrave? Nakup »kartončka«, najpogosteje v merah ok. 10×15 cm, na katerega smo napisali osebno sporočilo naslov- niku, ga opremili z znamko in ga pustili v nabiralnik ali predali pri poštnem okencu, je bil v še ne tako od- daljeni preteklosti obvezni del našega potepanja izven domačega kraja, pred prazniki obvezni ritual. Te lepe navade je v današnjem času vse manj. Nadomestilo jo je bodisi telefonsko sporočilo bodisi objava na druž- benih omrežjih, kar je veliko hitreje in tudi mnogo bolj priročno. Pa vendarle ne gre enačiti razglednice s spo- ročilom ali objavo v digitalnem svetu, saj razglednica ostane v naši zbirki, nas še leta zatem spominja na nek kraj, trenutek, osebo, medtem ko se sporočilo ali obja- va »izgubi« v poplavi drugih. Osnova za nastanek razglednic je bila leta 1869 uved- ba dopisnice v poštni promet za stike med ljudmi. Do- pisnice so avstrijska iznajdba, razglednice pa naj bi bile nemška iznajdba, od koder so se širile v Švico in Avstrijo.  Tam so od leta 1873 najprej izhajale kartice z »razgledom« na zgornji tretjini kartončka, slika na dopisnici pa je sčasoma začela zajemati vedno več- ji del površine. Potem so tukaj še voščilnice, ki so se sprva izročale osebno, kasneje so se začele pošiljati tudi po pošti. Razvoj razgledniške mode pa je povezan predvsem z razglednicami, ki so prikazovale posame- zne kraje in krajevne posebnosti. Po prvi svetovni vojni dobijo razglednice še dodatno funkcijo, saj postanejo del propagande oz. posebna zvrst reklamnih tiskovin. V Prekmurju so bile prve razglednice natisnjene ob koncu 19. stoletja, velikokrat z enakim motivom, le v nekoliko spremenjeni oziroma drugačni izvedbi. Zalo- žiti so jih dali najpogosteje gostilničarji, trgovci in drugi obrtniki, tiskali pa so jih tiskarji, ki so imeli svoje tiskar- ne po celotnem Pomurju. V Murski Soboti je bil prvi ti- skar Marko Grünbaum, ki je pričel s svojo dejavnostjo leta 1884. Za njim so se zvrstili še drugi, večina pa jih je bila judovskega porekla. Kot navaja Nikica Brumen (Tiskarne v Pomurju, str. 82), je sicer Pomurje v pri- merjavi z ostalo Slovenijo dobilo tiskarne zelo pozno, ustanavljale pa so se predvsem iz gospodarskih in po- litičnih teženj. Poleg tiskarjev so imeli v razvoju razglednic zelo po- membno vlogo fotografi, ki so razglednice začeli opre- mljati s fotografijami, kar je bila dodana vrednost tako za fotografijo kot razglednico – s tem so začele nasta- jati t. i. foto razglednice. Fotografija se v Prekmurju kot vizualni in zgodovinsko-dokumentarni nosilec infor- macije pojavi med leti 1850-1860.  A to so bili le redki posnetki premožnejših družin. Med ostalo prebivalstvo so prve fotografije (portrete) prinesli naborniki in vo- jaki iz Avstro-Ogrske po letu 1885. Prva fotografa (po- klicna) s svojo delavnico pa sta v Prekmurju delovala med leti 1870 in 1890, Julio Stern v Murski Soboti in J. Griffaldi v Lendavi. Razglednice in foto razglednice so bile navadno iz- delane za znanega naročnika – založnika, ki je s tem oglaševal svojo dejavnost in s tem posledično tudi kraj bivanja. Prednja stran foto razglednice je pogosto sestavljena iz več krajevnih fotografskih motivov, zna- čilno pa je bilo tudi vinjetiranje posnetih kadrov.  Večina foto razglednic ima na sprednji strani odtisnjen poda- tek o motivu, redkeje datum in založnika. Z napisom Pozdrav iz … je razglednica ali foto razglednica imela pomembno vlogo pri popularizaciji priljubljenih, zna- 32 Prekmuriana menitih, tudi turističnih destinacij, pri čemer je imel velik pomen tudi npr. t. i. verski turizem z romarskimi kraji ipd. Tako razglednice kot foto razglednice so zelo pomem- ben zgodovinski in pričevanjski dokument, saj se je na njih prikazovalo življenje v nekem kraju, tako npr. središče trgov, mest, vasi s cerkvijo, gostilno, trgovino in drugimi pomembnimi zgradbami, redkeje domačini, kar daje sleherni razglednici še posebno dokumentar- no vrednost in utrip preteklega življenja. Posamezne razglednice so (bile) opremljene z zapisom Pozdrav iz …, s čimer je naslovnik že na prvi strani prejel pozdra- ve. Za razglednice iz obdobja Avstro-Ogrske monarhije, torej pred letom 1919, je značilen napis v madžarščini (npr. Üdvözlet Muraszombatból; slov. Pozdrav iz Mur- ske Sobote), ki se je znova pojavljal za časa madžarske okupacije med svetovnima vojnama. Te razglednice imajo najpogosteje en motiv, redkeje dva ali več, ven- dar le-ti pogosto ne zajamejo ves prostor na razgledni- ci. Med najpogostejšimi in tipičnimi motivi so cerkve, grad, trgovine, ki so bile v središču mesta ob glavnem trgu.   Poznejše razglednice, npr. iz tretje četrtine 20. stole- tja, prikazujejo hkrati več motivov, najpogosteje zgradb iz središča mesta, izstopajo pa tudi v izraziti barvni različici. Med najpogostejšimi motivi iz tega obdobja z Murske Sobote zasledimo Hotel Diano, Spomenik zma- ge, trgovinski kompleks, Trg zmage z evangeličansko cerkvijo in Blagovnico na Slovenski ulici v središču mesta. Že iz tega kratkega časovnega razmaka v ra- zvoju razglednic je zelo lepo vidna bodisi motivna ra- zvojna podoba razglednic bodisi sporočilnost na njih. Tudi zato so zbirke razglednic zelo dragocene, pri do- polnjevanju le-te pa zagotovo ne smemo pozabiti na razglednice, ki se sedaj tiskajo, saj bodo tudi te čez ne- kaj desetletij prav tako pomemben zgodovinski vir za vpogled v minuli čas. Zbirka Pozdrav iz Murske Sobote je kot digitalna zbirka na osnovi razglednic podrobneje predstavljena tudi na regijskem spletnem portalu Kamra, ki združuje digita- lizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Literatura: Domoznanska zbirka razglednic. Arhiv PiŠK MS. Brumen, Nikica. Tiskarne v Pomurju: pregled tiskarn v Murski Soboti, Lendavi, Gornji Radgoni in v Ljutomeru. Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, št. 2 (1961), str. 82-92. Krenn, Mark. Julij (Gyula) Schönauer. Šalovski fotograf. Murska Sobo- ta: Pomurski muzej, 2014. Vidic, Zoran. Murska Sobota na razglednicah: 1898 – 1945 (iz zbirke Zorana Vidica). Murska Sobota: samozal., 2015. 33 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Razglednica Murske Sobote ok. leta 1965. Arhiv PIŠK MS Razglednica Murske Sobote leta 1915. Arhiv PIŠK MS Spomini 35 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Klaudija Sedar Prof. Nikica Brumen (1929-2001), bibliotekarka in bibliografka Ob devetdeseti obletnici rojstva Nikica oz. Niki Brumen je bila rojena 27. septembra 1929 v Murski Soboti, kjer je tudi odraščala, obiskova- la osnovno šolo in gimnazijo. Kot petnajstletno dekle je bila 17. oktobra 1944 skupaj s starejšo sestro Smi- ljano in mamo odpeljana v koncentracijsko taborišče Dachau, od tam pa v Bergen Belsen, kjer sta dekleti mamo tudi izgubili. Po končani gimnaziji je na Univerzi v Ljubljani študirala matematiko, iz katere je leta 1953 diplomirala. Najprej se je zaposlila kot srednješolska profesorica na Gimnaziji Murska Sobota, s 1. septem- brom 1957 pa kot bibliotekarka in tudi upravnica v takratni Študijski knjižnici Murska Sobota. V knjižnici je ostala vse do upokojitve 6. novembra 1981, kjer je ves čas svojega delovanja kot bibliotekarka in svoj čas tudi upravnica in vodja skrbela za razvoj in strokovno rast knjižnice ter nasploh pomurskega knjižničarstva. S prihodom v knjižnico je postala druga upravnica Štu- dijske knjižnice Murska Sobota (prvi je bil akad. prof. Franc Zadravec, od 29. novembra 1956 do 1. septembra 1957). To funkcijo je opravljala med leti 1957-1958, po- tem je bila upravnica spet v letih 1961-1968, med leti 1978-1981 pa vodja tedaj že Pokrajinske in študijske knjižnice v Kulturnem centru Murska Sobota. Kot ji je v spomin zapisal Jože Vugrinec, direktor knjižnice v po- koju, »je poleg tega, da je gradivo zbirala, inventarizirala, strokovno obdelovala, bdela nad njegovim hranjenjem, bila v knjižnici tudi dolgo časa glavni informator, eden od začetnikov sodelovanja z madžarskimi knjižnicami v dobro porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, ravnateljica Študijske knjižnice, avtorica pomembnejših tematskih razstav, zbiralka in raziskovalka domoznan- skega gradiva, skrben bibliograf, zavzet bibliofil idr.« Da je bila predana knjižnici in knjižničarstvu, podkrepi tudi aktivno članstvo in svoj čas tudi vodenje Društva bi- bliotekarjev Pomurja (v letih 1963-1966, 1973-1975, 1979-1981) ter nasploh številna prizadevanja za na- predek in uspešno delo knjižničarske stroke. Več kot upravičeno je tako za svoj prispevek k razvoju knjižni- čarstva v Pomurju in slovenske bibliotekarske stroke nasploh leta 1967 prejela najvišje knjižničarsko pri- znanje na Slovenskem, Čopovo diplomo. Ravnatelj študijske knjižnice Maribor, prof. Jaro Dolar, poda rja uprav nici Študijske knjižnice Murska Sobota, prof. Nikici Brumen, ob preselitvi v nove prostore (Hartnerjevo vilo, 1961) Dalmatinovo Bibli- jo iz leta 1584. Arhiv PIŠK MS. 36 Prekmuriana Izsledke raziskovalnega dela je skrbno zapisovala in s tem ohranjala vezi s preteklostjo. Njena bibliografija obsega številne prispevke s področja knjižničarstva, knjigarnarstva in tiskarstva, poročil o knjigah, literar- nozgodovinske in priložnostne sestavke. Na tem mes- tu nedvomno velja izpostaviti brošuro Deset let Študij- ske knjižnice v Murski Soboti (1966), ki jo je pripravila ob desetletnici Študijske knjižnice kot tudi katalog, ki je izšel ob razstavi Štefan Küzmič – ob 250-letnici rojstva najpomembnejšega prekmurskega protestant- skega pisca (razstava je bila odprta od 14. novembra do 16. decembra 1973 in v tem času si jo je ogledalo 2.592 obiskovalcev) ter številne druge dosežke, ki jih je prispevala v knjižnični in kulturno-zgodovinski mozaik pokrajine ob Muri. Pomembno delo je prav tako opra- vila na področju bibliografije, poleg več osebnih bibli- ografij (npr. Avgust Pavel, Števan Küzmič, Miško Kra- njec) zasedata posebno mesto Bibliografiji Pomurske založbe v dveh knjigah; Bibliografija Pomurske založbe 1954-1978 (izdano leta 1979 ob 25-letnici založbe) in Bibliografija Pomurske založbe 1979-1988 in 1989-1993 (izdano leta 1994 ob 40-letnici založbe), ter Bibliogra- fija knjižne zbirke Mostovi: 1977-1986 (1986). Rasla je s knjigo in knjižnico, več kot štiri desetletja, in tudi ko se je upokojila kot višja knjižničarka-specialistka, je z obema aktivno rasla naprej. Umrla je 29. junija 2001 v Murski Soboti. Razstava Štefan Küzmič – ob 250-letnici rojstva najpomembnejšega prekmurskega protestantskega pisca v Študijski knjižnici Murska So- bota leta 1973, ki jo je Nikica Brumen pripravila skupaj s sodelavci. Arhiv PIŠK MS. Literatura: Just, Franci. Panonski književni portreti 1: Prekmurje in Porabje A-I. (str. 97-99). Murska Sobota: Franc-Franc, 2006. Knjižne razstave v letu 1973. Pokrajinska in študijska knjižnica Mur- ska Sobota. Knjižnica 18, 1-2 (1974), str. 126. Kuzmič, Franc. Življenje med knjigami. Vestnik, letn. 41, št. 38 (28. sept. 1989), str. 9. Kuzmič, Franc. Društvo bibliotekarjev Pomurja. Pridobljeno 10. dec. 2019 s spletne strani http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/ gradiva-pomurja/gradivo/drustvo-bibliotekarjev-pomurja Vugrinec, Jože. Nikica Brumen (1929-2001): v spomin. Vestnik, letn. 53, št. 28 (12. jul. 2001), str. 11. Zakladi znanja, spominov, zgodb: zbornik ob 70-letnici delovanja Po- krajinske in študijske knjižnice Murska Sobota (ur. K. Sedar). Murska Sobota: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, 2016. 37 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Klaudija Sedar Dr. Vanek (Ivan) Šiftar (1919- 1999), pravnik, kulturni in politični delavec, profesor, romolog, pisec, pesnik, urednik Ob stoti obletnici rojstva in dvajseti obletnici smrti Dr. Vanek (Ivan) Šiftar je bil rojen 26. maja 1919 na Pe- tanjcih. Osnovno šolo je obiskoval na Tišini, nižjo gim- nazijo v Murski Soboti, višjo pa na Ptuju, kjer je leta 1938 maturiral. Zatem je do leta 1941 študiral na Prav- ni fakulteti v Ljubljani, nakar je študij zaradi vojne mo- ral prekiniti. Nadaljeval je po osvoboditvi, leta 1952 je diplomiral in se začel takoj poklicno ukvarjati s pravom na različnih delovnih mestih in funkcijah. Pravzaprav je že prej, v letih 1946-1953, služboval kot okrajni jav- ni tožilec v Ljutomeru, Kranju in Mariboru, kot okro- žni tožilec v Novem mestu in kot pomočnik okrožnega tožilca v Celju. Zatem je bil zvezni poslanec, sodnik, prav tako je deloval v večih družbenopolitičnih orga- nizacijah. Že leta 1958 je bil vsled obsežnega znan- stvenoraziskovalnega dela habilitiran za docenta za družbenopolitični sistem SFRJ. Prav tako je nadaljeval s podiplomskim študijem in leta 1965 doktoriral na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V letu 1963 je začel še s predavanji o družbeno-političnem sistemu SFRJ in osnovah delovnega prava ter socialne varnosti na Višji pravni šoli v Mariboru, kjer si je kasneje kot dekan pri- zadeval, da se je število zaposlenih profesorjev moč- no povečalo, ob tem pa je diplomante brez doktorata spodbujal, da si ga pridobijo. Prav tako je bil med prvi- mi, ki so se zavzemali, da se tudi tedanjim višjim šolam v Mariboru dodeli pravica do znanstvenoraziskovalne- ga dela, učiteljem pa možnost izvolitve v znanstvene nazive. Leta 1968 je postal docent na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1974 bil izvoljen v naziv izredni profe- sor in leta 1981 na Univerzi v Mariboru v naziv redni profesor za predmet Ustavno pravo SFRJ. Predaval je tudi na podiplomskem študiju v Zagrebu, na oddelku Teološke fakultete v Mariboru in na Fakulteti za politič- ne vede v Zagrebu. Sodeloval je na številnih strokovnih simpozijih, konferencah in drugih posvetovanjih doma in v tujini. Ob vsem tem se je zavzemal tudi za kul- turno in znanstveno sodelovanje s tujino, predvsem s sosednjimi državami. Tako je na primer sodeloval pri ustanavljanju Mednarodnega kulturnozgodovinskega simpozija Modinci (Mogersdorf), Panonskega razisko- valnega centra na Gradiščanskem, prav tako regio- nalnih ustanov v Murski Soboti (študijska knjižnica, muzej). Zanimala ga je tudi politika, hkrati pa je prou- čeval še samoupravljanje in družbeno upravljanje ter socialna vprašanja Pomurja, še posebej se je ukvar- jal z romsko problematiko. Veljal je za enega vodilnih romologov v Jugoslaviji, poleg številnih razprav na to tematiko je leta 1970 izdal tudi knjigo Cigani – minulost v sedanjosti. Že v študentskih letih je urejal revijo Mladi Prekmurec (1939-1940), tudi sicer uredil več zborni- kov in literarnih del, bil član raznih uredniških odborov in založniških svetov. V dijaških letih in kasneje pa so izpod njegovega peresa začele nastajati tudi pesmi, ki so bile leta 1998 izdane pod naslovom Pobiram oru- menele liste. V letu 1979 se je upokojil, leta 1983 mu je Univerza v Mariboru podelila naziv zaslužni profesor, leta 1999 je prejel Srebrni častni znak svobode RS in Zlati znak Univerze v Mariboru ter še druga odlikova- nja in priznanja za njegovo vsestransko angažiranost, ambicioznost in ustvarjalnost. Vseskozi je skrbno ohranjal in razvijal tudi ljubezen do narave, tako je po vojni začel urejati na svoji domačiji na Petanjcih Vrt spominov in tovarištva, za katerega je kot ustanovitelj skupaj z družino skrbel 50 let, se z ve- 38 Prekmuriana liko vnemo posvečal drevesom in grmovnicam z vseh koncev sveta. Prav tako je bil pobudnik ter soustano- vitelj Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, ki z mnogimi aktivnostmi nadvse uspešno nadaljuje začrtano pos- lanstvo še dandanes. Umrl je 8. novembra 1999. Da je bil dr. Vanek Šiftar izredno ustvarjalen, poleg ob- sežne bibliografije dokazujejo tudi trije Šiftarjevi zbor- niki, ki so izšli po njegovi smrti, zadnji v letošnjem letu ob njegovi stoti obletnici rojstva: Borut Holcman, Franci Ramšak (ur). Šiftarjev zbornik. Pravo – narod – kultura. V Mariboru: Pravna fakulteta; Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, 2001. Etelka Korpič Horvat (ur.). Bosa pojdiva, dekle, obsorej: drugi Šiftarjev zbornik. Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija; V Mariboru: Pravna fakulteta; Ljubljana: GV založba, 2010. Darja Senčur Peček (ur.). Vanekovo stoletje: ob stoletnici rojstva dr. Vaneka Šiftarja. Maribor: Univerzitetna založ- ba Univerze, 2019. Literatura: Hedžet Toth, Cvetka. Dr. Vanek Šiftar. Evangeličanski list, 48, okt. 2019, str. 3-4. Kuzmič, Franc. Biografski portret dr. Vaneka Šiftarja. Začrtana in pre- hojena pot: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija: 1996-2016: jubilejni zbor- nik: 20 let (ur. F. Kuzmič). Petanjci: Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, 2016, str. 15-19. Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga 2008, str. 1114. Naslovnice vseh treh Šiftarjevih zbornikov iz let 2001, 2010 in 2019. Izbor iz domoznanske zakladnice 2019 40 Prekmuriana Metka Fujs 100 dejstev o Prekmurju Murska Sobota: Pomurski muzej, 2019, 100 str. strokovna monografija V publikaciji je zbranih 100 dejstev o Prekmurju v po- častitev 100. obletnice priključitve Prekmurja k teda- nji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dejstva kot strnjeni pregled zemljepisnih, naravnih, zgodovinskih, etnoloških, narodno-etničnih, verskih, kulturnih, ku- linaričnih, biografskih in drugih podatkov o pokrajini in njenih prebivalcih so zapisana v obliki gesel, ki jih spremljajo grafike likovne pedagoginje Tamare Rime- le v tehniki linoreza. Dejstva, ki so izbrana po osebni presoji, predstavljajo določeno značilnost (najsi bo to ime pokrajine, območja, običaja, jezika, izdelka, zgo- dovinskega dogodka) ali osebnosti s pregledom nje- nega dela. Kot navaja avtorica, je publikacija name- njena vsem, ki iščejo kratke in strokovno preverjene informacije o Prekmurju, bodisi za utrditev védenja o pokrajini, točnosti podatkov bodisi za ločitev dejstev od posplošenih trditev. Ob strokovni monografiji, ki je izšla tako v slovenskem kot angleškem jeziku, je bila pripravljena tudi razstava o 100 dejstvih o Prekmurju. 41 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Robert Inhof Osamljenosti: izrazi tesnobe v »prekmurski« likovni umetnosti: (izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota) Murska Sobota: Galerija, 2019, 297 str. monografija Ob tematski razstavi Osamljenosti: izrazi tesnobe v »prekmurski« likovni umetnosti: (izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota), posvečeni 100. obletnici pri- ključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Sloven- cev z matičnim narodom, je izšla tudi obsežna mono- grafija, v kateri avtor interpretira in umesti v čas ume- tniške slike Igorja Banfija, Dubravka Baumgartnerja, Nikolaja Beera, Roberta Černelča, Sandija Červeka, Ladislava Danča, Marjana Gumilarja, Štefana Hauka, Zdenka Huzjana, Franca Mesariča in Mirka Rajnarja ter umetniške fotografije Nataše Kos in Dušana Šaro- tarja. Prikazuje plodno slikarsko in fotografsko ustvar- janje v Prekmurju, ki se kronološko začne s skupino DHLM, delujočo v letih 1970-1974 (Ladislav Danč, Šte- fan Hauko, Lojze Logar, Franc Mesarič), s katerimi se je v Prekmurju začel brezkompromisni modernizem. Vsa razstavljena dela so izbrana iz fonda stalne zbirke Galerije Murska Sobota. Kot poudarja avtor, je moment horizonta ter téma osamljenosti, melanholije in tes- nobnosti samo eden izmed tematskih presekov, v ka- terem lahko predstavimo dela omenjenih umetnikov. Ob tem pa so v Prekmurju delovali in delujejo še drugi umetniki, ki so s svojo izjemno visoko stopnjo umetni- škega izraza pripomogli k likovni artikulaciji Prekmurja. 42 Prekmuriana Marjan Kulčar (ur.) 100 let naše gimnazije: zbornik ob 100-letnici Gimnazije Murska Sobota Murska Sobota: Gimnazija, 2019, 192. str. strokovna monografija V letu 2019, ko je bilo Prekmurje priključeno tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bila v Mur- ski Soboti ustanovljena tudi gimnazija, na katero so se v šolskem letu 1919/20 vpisali prvi dijaki. To se je zgodilo 15. oktobra 1919, ko je 33 dijakov iz Sobote in okolice prestopilo prag meščanske šole (danes OŠ II), v kateri je gimnazija imela prvotno prostore. Ob tem jubileju je Gimnazija Murska Sobota izdala zbornik ob 100. obletnici svojega obstoja, v katerem so po uvodnih nagovorih in kratkem zgodovinskem pregledu zbrani številni zapisi sedanjih in nekdanjih dijakov, prispev- ki priznanih literarnih ustvarjalcev in akademskih sli- karjev, nekdanjih dijakov. S ponosom se ozirajo tudi v leto 1999, ko je bil potrjen prvi športni oddelek na Gimnaziji Murska Sobota, za katerega zanimanje tudi po dvajsetih letih presega razpisana mesta. Potem je izpostavljeno prostovoljstvo, s katerim dijaki pridobi- vajo dragocene izkušnje in seveda spomini na pokojne profesorje in profesorice. Zbornik sklenejo utrinki od tu in tam, ki zapisane spomine na pretekla desetletja gimnazije še dodatno poudarijo in približajo. 43 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Branko Pintarič Kuča moje matere Markišavci: Cajt, 2019, 87 str. poezija Avtor se s pesniško zbirko Kuča moje matere poklanja svojemu rodnemu Prekmurju, ki v letu 2019 praznuje 100. obletnico priključitve Prekmurja in združitve prek- murskih Slovencev z matičnim narodom. Kot pojasnju- je urednica zbirke, Lea V . Golub, gre v naslovu za bese- dno igro, sestavljeno iz pesmi Kuča in Panonski venec v pomenu »dom moje domovine«. Pesniška zbirka, v kateri je zbranih 44 pesmi, od domovinskih, ljubezen- skih do reflektivnih, ki odsevajo pesnikov vpogled vase, razmišljanje, obstoj in bistvo, je razdeljena v dva dela; v prvem Panonski venec po slovensko je umeščenih 31 pesmi, zapisanih v slovenskem knjižnem jeziku, v dru- gem Slovenska krajina po prekmursko pa je 13 pesmi v prekmurščini. Pesmi dopolnjujejo fotografije iz oseb- nega arhiva avtorja in tudi dopolnilno besedilo v obliki pesmi, ki jo je avtor naslovil Namesto recenzije. 44 Prekmuriana Vesna Radovanovič Petelinček in osliček Murska Sobota: Založba Ajda, 2019, 25 str. slikanica Petelinček in osliček je šesta slikanica iz serije o pe- telinčku Vesne Radovanovič. Z zgodbicami se avtorica skuša tenkočutno postaviti v doživljanje otroka, ki se sooča z različnimi življenjskimi okoliščinami, najsi bo to pregled pri zdravniku, krivična obtožba, usoda tujca, ljubezen, smrt, trma. Vse personificirane lastnosti, s katerimi se petelinček skozi zgodbice sooča, skušajo otroku v predbralnem obdobju pomagati sprejema- ti življenje in drugačnost. Petelinčku ob strani stoji mama, ki vsekakor ni čisto navadna kokoš, ampak pa- metna kura, ki deli modre nasvete. Na nevsiljiv način petelinček spozna, kako mora v zgodbici pravilno rav- nati. V zadnji, ki je prav tako izšla pri založbi Ajda, IBO Gom- boc, leta 2019, na kmetijo prihaja osliček. Živali to zve- do iz novice, ki jim jo je prinesla sraka. Oslička opiše kot žalostnega konjiča s povešeno glavo in velikimi ušesi. Pričakajo ga ob cesti. Ko se seznanijo, pa osliček glasno zariga. Seveda so vse kokoši takoj na nogah in skušajo preprečiti, da bi osliček ostal na kmetiji, a jih stari petelin utiša. Tako osliček ostane in jim pripove- duje, kaj vse je doživel in kaj vse je počel. Pri nobenem od lastnikov ni ostal dolgo, saj ga je zmeraj znova po- padla trma, za katero sam ne ve, od kod se je vzela, predvideva pa, da jo ima v krvi od svojih prednikov, ki so živeli v Afriki. Na petelinčkovo vprašanje mami, kaj je to trma, tudi sama nima ravno točnega odgovora, predvideva pa, da je to »nekaj, kar ti zamegli pogled, dokler končno ne sprevidiš, da bi mogoče lahko nare- dil pametneje. S trmo se ne da urejati sveta!« Osliček, ki na kmetiji dobi nove, prave prijatelje, jih opozori, da ga bo zagotovo včasih »prijela trma«, vendar naj po- čakajo, da ga mine, ker, kot sam pravi, ta zmeraj mine. Slikanice o petelinčku je z ilustracijami opremila Kri- stina Krhin. 45 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Klaudija Sedar Prekmurje ob zgodovinski prelomnici 1919 Zbornik izbranih dokumentov ob 100� obletnici pri- ključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slo- vencev z matičnim narodom Murska Sobota: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, 2019, 124 str. strokovna monografija Zbornik izbranih dokumentov ob priključitvi Prekmurja in združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim naro- dom z naslovom Prekmurje ob zgodovinski prelomnici je razdeljen na šest poglavij, k čemur je ob koncu do- dana bibliografija z izborom knjižnih izdaj, nastalih ob obletnicah v počastitev priključitve Prekmurja tedanji Kraljevini SHS oziroma sedanji RS Sloveniji. Pred tem je poglavje posvečeno praznovanju zgodovinske pre- lomnice Prekmurja 1919 ob desetletjih med leti 1919 in 2019. Kot ugotavlja avtorica, so bile proslave ob de- setletjih v letih 1929, 1939, 1999, 2009 in 2019, sicer pa so bile pogoste in slovesne posebej v prvih letih po 1919 in potem spet šele po osamosvojitvi RS oz. po po- trditvi 17. avgusta kot državnega praznika v letu 2005. V prvem poglavju zbornika je govora o imenu Prek- murje, za katerega se zapis najde že v srednjem veku, o demografski podobi in intenzivnemu uveljavljanju madžarizacije v drugi polovici 19. stoletja, ostala štiri poglavja pa zajemajo okvirno čas od oktobra 1918 do junija 1920, torej od ustanovitve Države SHS, Narodnih svetov in Narodne vlade pa do podpisa trianonske po- godbe z Madžarsko. Besedilo znatno obogatijo arhivski dokumenti (v glavnem iz Pokrajinskega arhiva Mari- bor) in prispevki oziroma poročila slovenske periodike o dogajanju v Prekmurju ob zgodovinski prelomnici.