P® sVett Stric Njene kraljevske Visokosti kne^itje O!ge nmrl. Zadnjo nedeljo je umrl v Ateaah na Grškem 52 letni knez Kristofor, najmlaj-) ši sin grškega kralja Jurija I. ter brat grškega la^alja Konstantina I. in stric današnjega grškega kralja, kakor tudi stric naše kneginje Olge. Rajni je bil vojaško naobražen in je bil nazadnie gencral v grški vojski. Pogreb se je vršil sredi tekočega tedna v Atenah z največjimi slovesnostmi. Romunija ima tudi že svojo obrambno črto. Radi bogatih petrolejskih vrelcev in žitne rodovitnosti je Romunija velika privlačnost za Nemčijo in Rusijo. V sedanji vojni je bila Romunija že večkrat ogrožena od omenjenih velesil. Sedaj pa je prodrla v javnost vest, da si je Romunija tudi zavarovala svojo mejo z obrambno črto. Rornunske utrdbe niso iz ne probojnega podzemskega betona, ampak na '/seh občutliivih točkah države je izkopan 12 metrov globok prekop, ki se da v petili rr.i- a^itab napolniti z vodo in je nepristopen za iBOtorizirane oddelke. Neposredno za preko,pom je zgrajena vzdolž vseh ruskih mej vrsta stražnih postojank. V Karpatih, kjer je bila zgradba prekopa nemogoča, so bili vsi prehodi in prelazi ojačeni z močnimi betonskimi utrdbami. Na romunski obrambni črti je bilo zaposlenih 10.000 delavcev od časa, ko so Ncmei zasedli češko ter Moravsko in sc je približala Romimija nevarnosti nemške nasilne poplave. Brezobziren b<fj proti komunistom v Fraucij«. Francoski parlament je izglasoval 16. januarja s 521 proti 2 glasovoma zakon, s katerim so razveljavljeni vscm komunističnira ocslanceni mandati in njihova imimiteta ali neodgovornost pred zakonom, kateri še niao iavno preklicali odobravanja sovjetske politi'te. Takih poslancev je 61, dočim je 11 že izvršilo javni preklic. Ostali pridejo pred vojno sodišče, v kolikor še niso sbsžali iz Francije. Sprejetje omenjenega zakona pomenja začetek brezobzirnega boja proti komunizmu na Francoskem. Katoliška vera na Poljskem. Stanje katolicizma v sedanji Poljski je prav tožko. Belgijski redemptoristi, ki so se na željo papeža Pija X. pred svetovno vojno naselili na poljskem ozemlju, so po zasedbi Poljske morali •dpotovati. Ti pripovedujejo, da katoličani v vzhodnem delu Poljske, ki je pridružena Nemčiji, mnogo trpe. V zapad- nem delu Poljske, ki so ga podjarmili boljševiki, so razmer <> prav tako žalostne. Prvotno poročilo o umoru starega lvovskega nadakofa Andreja Šeptickega (vrhovnega cerkvenega poglavarja Rusinov, ki priznavajo rim»kega papeža) ni bilo potrjeno. Ujet in ubit ni bil nadčkof, marveč njegov brat grof Šepticki, ki je bil z vsn svojo družino umorjen. Boljševiki so se tnkoj lotili katoliškib cerfeva, ki so jih onečaščali, in duhovnikov, ki so jih začeli zapirati in pobijati. V tej smeri bi tudi nadaljevali, toda katoliški verniki vseb stanov in slojev so se odločno postavili v bran za cerkve in duhovnike. Tej odločnoati gre hvala, da si rdečkasti mogotci ae upajo zapreti vseh cerkva ali pa jib spremeniti v prosrtore za svetne zadeve. Ker je duhovnikom odtegnjena vsa plača od strani državne oblasti, jih verniki vzdržujejo s svojimi gmotnimi prispevki. Niso pa mogli vernik! preprečit" velikega zia: nekrščanske vzgoje otrok v šoli Bol^ševiški brezbožniki so se namreč takoi po lastill državnih šol ter izgnali iz njih duhovuike, vero in Boga. Strašno razočaranje med TJkrajinci, kater' s» bUi pod Poljaki. Med Ukrajinci, kateri so spadali pod Poljsko, je bilo mnogo takih, kateri so hujskali narod na spojitev z Ukrajino,, katera je pripadala sovjetski Rusiji. Gališki Ukrajinci so po vpadu Riisov Poljakom v hrbet v sedanji vojni pozdravljali sovjetsko arrnado kot odrešiteljico izpod tlačanstva poljskih veleposestnikov. Preprosti ukrajinski nared je bil prepričan, da bodo razdelili sovjet; veleposestva in da bo rwna ukrajinska para že vendar enkrat prišel do svoje lastne grudd Ukrajinci so doživeli v najkrajšera času strašno razočaranje. Bolišsviki so najprej postrelili vse njihove voditelje, ki so se poprej zavzemali za združitev z Rusijo. Nato so začeli z obsežnimi zaplembami zasebne lastnine. Sovjetska država je zasegla vsa večja poslopja in lepše stavbe po vseh ukrajinskih mestih. Veleposestev niso razdelili, kakor so to pričakovali kmetje, marveč so vzeli kmečkemu ljudstvu +udi tisto zemljo, ki je bila njegova last. Zaradi tega je med kmeti zavladp.lo veliko nezadovoljstvo, na kor je boljševiška politična policija začela kmete in razunmištvo v mno-žicah izganjati v Sibirijo. Velik zagovornik Nemčije umrl. V starostir75 let je umrl znani ameriški sonator BoraMHJe bil po očetu nemSkega, po inateri .^skega pokolenja. V svojem politicnem p^!oza-ju ae je zavzemal za Nemce ter Irce in je bilNemciji v veliko pomoč, da se je otresla pla-čevanja vc;ne odškodnine. Rajni je bil v ameriškem senatu znamenit govornik in je ves svet z napetostjo poslušil, ako je branil in se zavzemal za svoja stališča. Angleški zunanji minister o ciljih vojne. Angleški zunanji minister lord Halifax je imel zadnjo soboto govor o ciljih sednnie vojne Glavni cilj, katerega zasleduje Angiija v tei 9 » . — ^ m_* v ¦ (vojni, je zagotovitev svobode rnaliirt narodom Glede miru se bosta začeli Anglija ter Fran-cija razgovarjati šele tedaj, ko ne bo nobene od malih držav ogrožena od Nemčije. Za se danjo vojno je v polni meri odgovorna Nem- či.ia, ki se je nanjo pripravljnla več ]?t. Napaf Nemcev bo tokrat strt ob življenjski zvezi\ngliie tsr Francije. Narodni svet za Poljsko. V Parizu je bilcanovan u 42 cianov narodni svet za Pohsko.,i bo tvori, nekako poljsko narodno ^^mštvo. V narodnem svetu so zastopane vseJudje — nepoboljšljivi. Judje 30 danes O30-/raženi daleč po 3vetu ter preganiam po raz-nih državah. Pričai:ovati bi bilo, da bi ta tež-7,ovraaio stahsce do kracanstva m knstja-nov. Toda to se m zgodilo Dokaz za to je po^stopanje judov v Poljski, ki so 30 pod.iarmilibohševiki. Navedimo nekaj deistev, ki o njih pričajo tisti, kateri so jih doživeli. Ko so nem-ški vojaki odkorakali iz Lvova, so takoj na-stale tolne, lci so jih vodili judje, in te toipelso napadle samostane ter jih izropale. Po uli-cah rresta so judje od veseHa beaneli, vzkli-'kali Stalmu ter se pripravljali na slovesen sprejem rdečih rojakov. V tem mestu in tudiv drugih kraiih so judie boljševike spreieli sevetiem v roki in z godbo. Iz zaoadne Poljskepred nemškimi vojaki pobegli iudie so ae na-selili v vzhodni Gaiiciji. Pridnižili 30 se boli-^ševikom kot zvesti sodrugi v preganianiu kristjanov. Naivišii vladni koraisar v Lvovu ie iud, prav tako tudi v drugih večiih la*aiih. Tudi v taini DoUciii, ki zpsleduie duhovnike in veri vdpne lr-ike, so iudie zavzeU najvnMvneiš<i inesta. Dokaz, da je judovatvo nepoboljšljivo.