LOGATEC 17. III. 1972 — St. 3
GLASILO KOLKKTIVA KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE — LOGATEC
2e na občinski konferenci ZK je bilo rečeno, da v osnovni organizaciji ZK KLI nekaj ni v redu, da nima tiste vloge in mesta v kolektivu, kakršno se od nje zahteva.
Ugotavlja se, da zato tudi družbenopolitična dejavnost v ko- • lektivu ni zadovoljiva. Člani osnovne organizacije iz leta v leto -' izstopajo. Stalno se slišijo le napake. V ta namen je konferenca., sklenila, da je nujno treba poiskati vzroke za napake, jih anali-, zirati ter si na tej podlagi začrtati pot za naprej, da se organizaciji — da lista vloga in ugled, ki ga danes mora imeli.
Zato smo imeli sestanek organizacije, na katerem je bil navzoč poleg občinskih funkcionarjev tudi predsednik medobčinskega sveta ZKJ Ljubljana.
Vzroke za našo neaktivnost lahko iščemo v dveh smereh. Prvi -vzroki so v naši neaktivnosti in nedejavnosti, drugi pa v lem, da " z našim delovanjem nikoli nismo uspeli, bili smo prešibki. Moč-—, nejše sile so nas tako vedno potisnile na stranski tir. Vzroki naših _ neuspehov izvirajo iz neuspehov pred štirimi leti, ko je bilo po- = trebno uresničiti program prepolrebnega družbenega in gospodar- ■ skega razvoja v podjetju. To nam v nadalje vsekakor ni dalo po- ~ guma za naše delovanje oziroma smo se sprijaznili z dejstvom, daje.' vsaka akcija zaman, to je, da ni upoštevana in tako obsojena^ na propad. -_
Dokaj šibka organizacija tudi od zunaj ni dobila podpore. Večkrat smo tako šibki bili deležni podcenjevanja in očitkov. Komu-, nisti so zapostavljeni celo pri delu, kar gre pripisali negativnim, dejavnikom v podjetju.
Na sestanku smo skušali ugotoviti, zakaj je v zadnjih desetih-letih iz organizacije izstopilo več kot 70 članov. Ugotovili smo, da_ so mnogi, ki so izstopili, izjavili, da nočejo sodelovati v tako ne-, učinkoviti organizaciji. Tehnokratske težnje so bile močnejši' in . kazalo je bolje prilagodili se jim.
Na sestankih smo le govorili, ko pa je bilo potrebno iti v akcijo, ni bilo čutili nikogar.
Ce vemo, da je ZK tista sila, ki naj povezuje našo delovno skupnost, ustvarja sodobne samoupravne težnje delovnega človeka, za večji napredek v podjetju, moramo reči, da smo se kljub objektivnim težavam zdaleč premalo borili za napredne ideje razvoja -podjetja. Prekmalu smo odstopali od načrtne akcije. Prešibki smo" bili, da bi skušali reševati odprta vprašanja v prid celotnemu ko--leklivu.
Odprtih vprašanj v kolektivu ni malo. Poglejmo samo našo-organizacijo dela, kaže se nam slaba skrb za proizvodnjo, neod--govornost do dela, nekoordiniranost pri delu, javljajo se reklama--bije, gre za površno iskanje notranjih rezerv, premajhna skrb za -boljše izkoriščanje materiala, neenotna delitev OD itd. Te napake še niso bile javno obravnavane, zato smo imeli občutek, da delu— jejo v kolektivu sile, ki hočejo zaslepiti komuniste in samega sebe— z namenom, da bi si ustvarili lastne pozicije.
Potrebno bo v ospredje postavili predvsem kvaliteto članstva.-Ne moremo več iti po starem in se zadovoljevati z malodušnost jo. • površnostjo, brez konkretne zadolžitvi: in odgovornosti.
Da bi odpravili negativnosti v lastnih vrstah moramo pred-vsem čim prej sprejeti program našega nadaljnega delovanja. V ta program moramo vnesti predvsem:
— ureditev lastnih vrst s selekcijo članstva ter sprejem tistih, ki bi želeli sodelovati;
Nadaljevanje na 2. Str.
Nakladanje okru za podjetje OKAl, iz Zahodne Nemčije
Velike proizvodne naloge
V zadnji številki našega glasila je bila nakazana problematika tovarne oken. To proble-r matiko je že obravnaval delavski svet in poslovni odbor ob sprejetju gospodarskega načrta za leto 1972.
Ugotovljeno je bilo, da finančna problematika v glavnem izvira iz novih denarnih odnosov, ki so nastali z devalvacijo dinarja in revalvacijo zahodnoevropskih valut. Veliko smo izgubili zaradi nove večje vrednosti nemške marke. Tovarna oken namreč uvozi za svoje- potrebe 50% materiala, ki ga'potrebuje za proizvodnjo oken. Največ se uvozi okovja, laka. v zadnjem času pa tudi veliko lesa iz Avstrije in celo iz daljno Švedske.
Sedanje analize so pokazale, da se bomo morali prejoej tru-
diti, če bomo hoteli svojo situacijo izboljšati.
Težave se kažejo tudi v tem, da tovarna oken ne dosega enake višine osebnega dohodka; to je: enota proizvoda ni enaka enoti proizvoda v drobnem pohištvu. Delno se sicer ta razlika izravna pri delavcih, ki delajo v tovarni oken po normi, saj je preseganje norm v tej enoti večje kot v drobnem pohištvu. Tako, da lahko ugotovimo, da imajo delavci, ki delajo po normi v tovarni oken ali pa v drobnem pohištvu, enake osebne dohodke. Razlika pa je občutna pri delavcih, ki delajo po režiji v obratu ali pa v ostalih službah, ki so vezane na uspeh tega obrata.
Ti odnosi so bili vedno problem v našem podjetju, zato je Nadaljevanje na 2. str.
795
68
proizvodne naloge v tovarni oken
Nadaljevanje s 1. strani potrebno delo v proizvodnji organizirati tako, da bo teklo normalno. Danes je čas za to, saj imamo dovolj naročil, celo preveč. Pred strokovne službe se postavlja rešitev v tem smislu, da se mora produkcija oken povečati iz sledečih razlogov:
1. potrebe tržišča so večje kot so naše sedanje proizvodne zmogljivosti;
2. večja količina izdelanih oken bo lažje- pokrila fiksne stroške, finančni uspeh bo boljši;
3. ,ob dobri organizaciji proizvodnje in večji količini izdelanih oken bo enota proizvoda
večja ter bo lahko enaka enoti v drobnem pohišvu. ..
Naročila v tovarni oken soje-tos znatno boljša kot doslej. Plan predvideva izdelavo grun-diranih oken za domači trg, lakirana okna za večja gradbena podjetja in podjetje »Marles« iz Maribora. v^if
Za izvoz pa imamo naročila" grundiranih oken  za podjetje' Kaupp in lakirana okna za pod-' jetje Okal iz Zah. Nemčije. Po-, sebej je potrebno omeniti okna, •• ki jih proizvajamo za podjetje Okal. To naročilo se iz dneva -v dan veča ter imamo sedaj •• sklenjene pogodbe za izdelavo • mesečno 1000 balkonskih vrat.
in 200 oken na mesec. Kaže pa se še potreba za dobavo 600 oken. Vrednost teh naročil znaša preko 1,5 milijona mark. Naročilo je tudi interesantno, ker ■ se zgoraj omenjene serije vsak' mesec ponavljajo in je s tem dana možnost za boljšo organi-' zacijo dela ter preseganje de-' lovnih   norm   in skrajševanje planiranega delovnega časa, kar daje pogoje, da bi se enota pro- • izvoda dvignila in s tem v zvezi tudi osebni dohodek. Izvoz oken v Zah. Nemčijo.
čila se ceni za 3 milijarde starih dinarjev. Letos moramo izdelati okna za dva bloka, kar pomeni približno eno tretjino naročila.
Pred nas se postavlja vprašanje, ali naj naročilo sprejmemo ali naj ga odklonimo. Ce naročilo odklonimo, potem izgubimo delo v Beogradu, in to za 3 leta. Z odklonitvijo tega naročila pa bi izgubili tudi solidnega kupca, saj je »Ratko Mitrovič« znano gradbeno podjetje, ki je denarno likvidno. Zalo moramo naročilo sprejeti s tem, da pove-
nam tudi bolj pokriva stroške,/**? čamo proizvodnjo oken.
Nadaljevanje s 1. strani
— javen nastop proti vsem napakam gospodarskega in družbenega razvoja v kolektivu;
— boj proti lehnokratskim težnjam;
— zavzemanje za boljše socialne, delovne in zdravstvene pogoje proizvajalcev.
Skratka spodbuditi želimo hitrejši razvoj družbenih in gospodarskih ciljev v podjetju.
S takšnimi akcijami si moramo pridobiti ugled in zaupanje slehernega člana kolektiva, tako da bodo sami pripravljeni sodelovati z nami. Partija se ne sme odreči svoji vodilni vlogi v kolektivu, zato se nam zdi, da tu ni vprašanje pristojnosti delovanja ZK. Ce partija te vloge nima, se razumljivo ne more vključiti v boj proti napakam.
V nadaljnji diskusiji je bilo izrečeno tudi nekaj misli o nekaterih šibkostih našega lista. Ugotovili smo tudi, da je članstvo ZK vse premalo seznanjeno s problemi, ki se obravnavajo na samoupravnih organih. Zato bi bilo potrebno v bodoče tudi naše člane predhodno seznaniti z vsebino samoupravnega dogovarjanja.
Govorili smo tudi o tem, da je potrebno odločno zavrniti misel, da je dovolj le strokovno delovati, pri tem pa stavljati ob stran skrb za družbeno aktivnost. To zlasti velja za vodilne in vodstvene delavce, ki s svojim delom lahko mnogo prispevajo v smeri napredka. Akcija komunistov naj bo vedno predhodno pravilno oblikovana, pravilno in enotno postavljena in šele nato lahko pričakujemo ugled. Tako pa sedaj med proizvajalci in komunisti nastaja vedno močnejša pregrada, kajti oni morda upravičeno trdijo, da nismo do vseh pravični. Tisti, ki morajo največ delati, imajo sorazmerno najnižje osebne prejemke, kajti plačani so po učinku, medtem ko tisti, ki jim učinka ne merimo in jih tudi ne kontroliramo, koliko so učinkoviti, zaslužijo mnogo bolje. Se vedno obstaja misel v kolektivu, da premalo spoštujemo pridobitve preteklosti, kar smo imeli nekoč imamo še danes. Včasih smo imeli zavidljiv ugled med lesnimi podjetji, da pa so nas nekatera sedaj že prehitela prav vsled premajhne angažiranosti.
»Zakaj morajo pametni predlogi pogoreli, »če niso zrastli na .pravem zelniku«?
. Kljub temu da na tem sestanku nismo imeli namena govoriti o gospodarskih in organizacijskih problemih v podjetju ter smo se b»teli omejiti le na lastne probleme organizacije, pa so taki problemi povsem nehote izstopali, ker kažejo že na politični problem.
Sieveda se pa rado zgodi, da problemi ne nalete na odziv in ostćfnejo več ali manj odprti in zaznamovani s »krilizerstvom«.
Tisti, ki nas razumejo, bodo podprli naš program za naprej in z /lami tudi sodelovali, ker nismo le kritični do drugih, temveč tudi do sebe in smo hoteli povedati to v želji za napredkom. Ker smo pa šibki, bi potrebovali pomoči tudi od tistih nečlanov, ki žive in delajo v kolektivu za ugled in razvoj podjetja, M. L.
ki jih imamo z uvozom materiala, saj zaradi devalvacije dinarja in revalvacije marke dobimo razliko, ki smo jo plačali pri uvozu, ko izvozimo okna. Na tem tržišču se cene prosto ■ formirajo, medtem ko so na domačem tržišču še zamrznjene. Kako dolgo bo ta proces trajal, ' se še ne ve. Zato je naša usme-' ritev v izvoz vsekakor utemeljena.
Pri tem pa ne smemo pozabiti na okna, ki jih proizvajamo za , podjetje »Marles«; proizvodnja • je interesantna, ker terja usta-, ljeni tip oken, in se prav tako , ponavljajo serije iz meseca v . mesec.  Okna se montirajo  v . montažne hiše, ki jih proizvaja to podjetje za domače in izvozno   tržišče.   Zaradi enostavne
Izračuni so pokazali, da bi morali dnevno povečati kapaciteto za 100 okenskih kril. Sedanja proizvodnja pa znaša 400 okenskih kril. To dodatno proizvodnjo bi bilo možno doseči tako, da se v strojnem oddelku tovarne oken uvede nočna izmena, v lakirnici, in ostalih oddelkih pa popoldanska izmena, upoštevajoč da se sprotno rešijo problemi sušenja laka. Prav tako je možno iskati rešitve tudi v tem, da se vsi spremljajoči izdelki, ki nastopajo pri izdelavi oken, to so letve, police, omarice in podobni elementi izločijo iz proizvodnje v tovarni oken in se organizirajo na žagarskem obratu Hrušica, delno tudi v obratu za izdelavo plasli-ficiranih rolet. Ce bi proizvod-
montaže nam odpade tudi veli-r- njo tako uredili, bi se normal-
ko reklamacij, ki so običajne pri-montaži lakiranih oken v zida- -ne stanovanjske hiše. Tudi ok--na, ki jih izvažamo v Nemčijo-podjetju Okal, vgrajuje v mon- -tažne hiše. —
Da je podjetje uspelo prodati-okna za to podjetje in podjetje -Marles, štejemo za velik uspeh," saj smo tako postali kooperanti -dveh velikih tovarn, ki proizva- -jata montažne hiše. S tem je po-' trjena kvaliteta naših oken. -(Podjetje Okal izdela dnevno 20-montažnih hiš ter je eno naj- -večjih podjetij le vrste v Zah-
na proizvodnja oken povečala za '/-i, kar pomeni približno 100 okenskih kril dnevno.
Poslovni odbor je te predloge obravnaval in je zadolžil tehnični sektor podjetja in ostale službe, da so dolžne organizirati delo na Hrušici tako, da bo proizvodnja teh elementov slekla do 15. 4. 1972, redna proizvodnja pa do 15. 5. 1972. Organizacija te proizvodnje ima prednost pred vsemi ostalimi deli v podjetju.
V tem smislu lahko pričaku-Nemčiji, podebno velja za pod-- J«m°. da bo klJub slabim plan-jetje »Marles« v Jugoslaviji.) - skim predvidevanjem na koncu Vsa ta naročila so nam v ce-* lela usPeh dober, kot je bil v loti zasedla proizvodne kapa- - preteklem letu. Prav tako bi citete. — bila lahko enota proizvoda ena-
Dodalno k tem naročilom pa _ ka ali celo večja od enote proiz-moramo izdelati še okna za - voda, ki jo dosega drobno po-gradbeno podjetje »Ratko Mi- - hištvo.
trovič« iz Beograda, ki gradi v"      7j... .   .... ,      . ,
°     ' ., 6 . Zdaj je tudi čas, da si zagoto-
Beogradu vcc|e število slano-- , .   .   ,    , ,  , .
. , -\vmio delo in kruh za naslednic van|skih blokov za potrebe »J ' J L A. Posamezni bloki so zelo- leto. a prizadevanja mora pod-veliki, do 500 stanovanj s 6000 - P''etl celoten kolektiv. Strokov-okni. Ce bi postavili tak objekt - n<- službe pa so dolžne delo tako v Logatcu, bi rešili stanovanj-' organizirati, da bomo vsi zado-sko problematiko za celo deset- voljni.
letje. Vrednost celotnega naro- A. A.
0B
429114
Ekonomska propaganda v našem samoupravnem socializmu
Pri nas v Jugoslaviji se je močno uveljavil termin »Ekonomska propaganda«, ki naj bi v bistvu pomenil aplikacijo propagandnih tehnik oz. splošnih propagandnih zakonitosti za gospodarsko področje. Poudarili je treba takoj v začetku, da na Zahodu, pa delno tudi na Vzhodu razlikujejo propagando od dejavnosti, ki jo pri nas pojmujemo pod ekonomsko propagando, Ta dejavnost, pri nas imenovana »ekonomska propaganda«, je nedvomno ločena od propagande, ki ima sicer podobne tehnike, vendar različne prijeme in različna področja dela.
Danes je propaganda učinkovito orožje v anlagonizmih, med nacijami, političnimi strankami itd. Skratka ne gre mešati propagande z mogoče neustreznim terminom ekonomske propagande, katere namen je vedno komercialni, in sicer prodaja, tudi če vedno navzven tega ne poudarja. Cilj propagande pa je lahko političnega, verskega, kulturnega, družbenega, filozofskega ali ekonomskega značaja. In kot je iz naslova razvidno je namen, da se pobliže spoznamo z vlogo ekonomske propagande v našem družbenem sistemu in njeno vlogo nasploh.
Z vse večjim uveljavljanjem tržnega mehanizma zlasti pa ob povečanju proizvodnje, se postavlja tudi pri nas problem stika med proizvajalcem in potrošnikom. Gre za direktni stik, ki je bil pretrgan s pojavom blagovne proizvodnje, ki je v času in prostoru odtrgana od potrošnika, le ta je razdeljen po mestih, vaseh, po različnih starostih, po gmotnem položaju itd. Da bi proizvajalci vzpostavili ponovni stik s potrošnikom, so najprej začeli z raziskavami tržišča, ki imajo namen ugotovili, kaj potrošnik želi oziroma potrebuje. Na drugi strani pa so proizvajalci začeli uporabljati masovna in direktna komunikacijska sredstva, da bi informirali potrošnika o proizvodih, ki jih imajo na razpolago. Na ta način nastane moderna propaganda, ki ima svojo funkcijo tudi v »so-, eializmu«, zlasti da informira potrošnika, na drugi strani pa da omogoča samoupravljavccm, da informirajo potrošnike o svojih proizvodih in o svojem delu.
V dobi administrativnega socializma je bila vsa proizvodnja in distribucija planirana. V tem obdobju ne moremo govoriti o pravi ekonomski funkciji propagande. Sredstva namenjena za propagando, so se delila kot pomoč v obliki oglasa določenim organizacijam, zlasti športnim, ZH itd. Podjetja so oglaševala oziroma 10 z oglasi čestitala svojim potrošnikom ob državnih praznikih, taka sporočila niso imela namena prodaje;, ampak izključno gojenje stikov s potrošniki. S samoupravljanjem in decentralizacijo; s tem v zvezi novim tržnim mehanizmom, M tudi pri nas uveljavlja ekonomska propaganda kot način prodaje, sporočila potrošnikom se večajo in so vse manj splošnega značaja s konkretno ponudbo za določeno blago ali uslugo. Prav v tem obdobju se pri nas začne uveljavljati ekonomska propaganda s svojo ekonomsko ■ funkcijo. Mnoga podjetja so uvidela, da je propaganda del njihove komercialne politike. Začenjajo se raziskave tržišča, paralelno s tem raziskave v laboratorijih in nato stalno informiranje potrošnikov. Pritisk na propagandne medije za nakup prostora in časa nam priča, da je ekonomska propaganda v polnem in nenehnem razvoju. Moderna propaganda ima večjo prodajno moč kot si mislijo tisti, ki jo ne uporabljajo. Za moderno propagando štejemo predvsem načrtno in neimprovizirann akcijo, s katero m- osebna' sposobnost posameznika spremeni v izdelano tehniko — iz skoka v temo postane prodaja kalkulirani rizik.
Sodobna propaganda je vse manj intuicija, vse bolj postaja posebna dejavnost v okviru marketinga, ki vpliva na potrošnika,, ker pozna njegove potrebe, želje, njegovo kupno moč itd. Propaganda ustvarja pri potrošniku povpraševanje, ki temelji na točnih ne pa na približnih oziroma netočnih elementih, ki ne ustrezajo potrebam potrošnikov.
Tudi pri nas se že uveljavlja spoznanje, da se bo pri isti kva-~ liteti in isti ceni prodajal tisti proizvod, ki bo bolj propagiran.. Podjetje danes ne more več proizvajati po lastni želji in tistih pro-, izvodov, ki so najrenlabilnejši samo zanj. Prihajamo v obdobje, ko bo moralo podjetje izdelovati le tiste proizvode, ki jih potroš-. nik želi in potrebuje, in to po ceni, ki jo je zmožen plačati. Izbira, proizvoda, ki naj se proizvaja, prehaja vse bolj iz kom peten ce tehničnega sektorja v kompelenco marketinga.
Izbira proizvoda za proizvodnjo, prodajna in propagandna politika nastanejo sočasno. Podjetje mora najprej raziskati tržišče,-ugotoviti potrebe in želje potrošnikov, nato se mora povrnili v proizvodnjo, v kateri uporabi ludi nove dosežke razvojnega od-, delka, po končani proizvodnji mora spremljati proizvod na tržišču. V tem stadiju stopa v akcijo propaganda, da seznani potroš-
nike, da priporoča preferenco, ščiti proizvod in podjetje pred konkurenco, orientira potrošnika, pridobiva nova tržišča, ščiti in razširja znamko podjetja itd.
Pred končno propagandno akcijo je vrsta priprav in faz. Ko smo spoznali trg s kvantitativnega in kvalitativnega aspekta, postane propaganda kreativni problem oziroma komuniciranje s potrošnikom. Raziskave so nam osnova za osnovno propagandno idejno os, le to pa je treba opremiti z učinkovitimi teksti, slikami, simboli, zvoki, s slogani itd. <<•      Na ta način pridemo do propagandnega sporočila, ki mora biti ■ prirejeno tako, da ustreza socialnoekonomskim, geografskim in kulturnim karakteristikam potrošnikov, katerim je namenjeno. Izberemo primerno propagandno sredstvo ali kombinacijo sredstev,, ki dosežejo potencialne potrošnike in tako nastane komunikacija " med izvorom propagandnega sporočila in bralcem, gledalcem in '  poslušalcem, ki je začasno tudi potrošnik. Na ta način torej komu-, niciramo indirektno s potrošnikom, lahko pa komuniciramo tudi direktno, če mu neposredno na njegov naslov pošljemo materiale s propagandnimi sporočili, kot so pisma, katalogi, prospekti itd.
Vpliv okonomske propagande
Proizvodnja v januarju
Prvi podatki o doseganju plana proizvodnje kažejo, da bo predvidene planske količine možno proizvesti le z dodatnimi vlaganji v modernizacijo proizvodnje. Predvsem gre tu za dva osnovna obrata: obrat galanterije, ki zaposluje 430 delavcev in pa obrat stavbnega pohištva, ki zaposluje 190 ljudi.
Zaradi primerajve naj navedem količine dosežene proizvodnje p i obratih za leto 1971 ter količino in indeks planirane proizvođenje po obratih za leto 1972. Tako bo lažje oceniti doseganje plana „ v mesecu januarju.
Količina proizvodnje je podana v normnih urah.
Obrat	1971 ur	1972 ur	Indeks 72-71
Zaga	213 083	211 286	99,2
Plastika	20 806	25 840	124,2 -
Drobno pohištvo	656 696	722 885	110,1-
Stavbno pohištvo	254 466	301 100	118,3-
Galvana	14 397	12 875	89,4 ■
Skupaj                        1 159 448		1 273 986	109,9
Plan je torej za 10	% večji, kot	je bil dosežen	v letu 1971.
DOSEGANJE V JANUARJU PA JE NASLEDNJE:.			
Obrat	Planirano ur	Doseženo ur	Indeks
Zaga	8 898	7 389	83,0 .
Plastika	1 988	2 362	118,8
Drobno pohištvo	55 606	56 327	101,3
Stavbno pohištvo	23 154	18 080	78,1
Galvana	990	1 155	116,7
Skupaj	90 636	85 313	94,1
Ce predpostavimo, da obrat žage ni problematičen (saj ima dovolj kapacitet) ostane samo še obrat stavbnega pohištva, ki je občutno pod plansko zadolžitvijo. Glede na to, da je plan za ta obrat za 18% večji, kot je bil dosežen v letu 1971, lahko pričakujemo prav v tem obratu še naprej precej težav pri izpolnjevanju planskih zadolžitev. Vsekakor pa je treba že na začetku krepko prijeti, saj vemo, da je zamujeno zelo težko nadoknaditi.
Inž. Niko Zcljko
Je vodstvo našega sindikata res premalo aktivno?
Večkrat slišimo razne pripom-. be in kritike na račun neaktiv-^. nosti osnovne sindikalne orga--nizacije v našem podjetju. —
Menim, da smo dovolj samo^ kritični in da javno priznamo,— da resnično nismo naredili vse--ga, kar se od nas pričakuje, kar — so nam zaupali naši člani. Vse- — kakor premalo prisluhnemo že- ~ ljam naših delavcev, zlasti ti-_ stih z najnižjimi osebnimi do- -hodki, tistih, ki žive v težkih -razmerah, starejših, bolnih itd. ~ Da pa se ne bi ustvarilo mnenje, _ da OSO prav nič ne dela, naj -naštejem vsaj nekaj akcij, ki so-bile izvedene v preteklem letu.—
Ko se je v začetku leta pojavil " problem prodaje izdelkov delov-~ ne enote drobno pohištvo, je o" tem odbor naše organizacije-resno razpravljal in poslal na*-DS pismeno priporočilo, naj tu--di na DS o tem obravnavajo,^ zahtevajo od vodilnih tovarišev — pojasnilo, kakšne možnosti so za ~ prodajo izdelkov za naprej. —
Člani odbora so aktivno sode-,-lovali v razpravi o 21. in 22.— ustavnem amandmaju in o sa— moupravnem sporazumevanju o — oblikovanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov. -
V zvezi z ozimnico smo pri- -skrbeli jabolka za naše člane.-Organizirali smo proslavo in ob- -daritev žena za 8. marec. -
Za 8. marec, 1. maj in 29. no— vember smo obiskali naše člane,— ki so že dalj časa bolni. Za 1. -maj smo organizirali srečanje z_ našimi upokojenci v podjetju. Na predlog naše ambulante smo _ poslali na okrevanje 34 članov -in članic. —
Organizirali smo izlete na za— grebški velesejem. Za dedka -Mraza smo obdarili otroke naših-delavcev. „_
Poleg tega obstajajo v sklopu — naše organizacije športne sekci- -je (kegljanje, smučanje, strelja-" nje, odbojka, nogomet, košarka *" in šah), ki se zelo aktivno udej- -stvujejo na občinskih in medob-— činskih tekmovanjih. Tekmuje— jo tudi na lesariadah, tj. na re--publiškem tekmovanju športni-kov lesne industrije. Poleg tega -smo finančno pomagali še dru-< gim društvom in organizacijam,— in sicer: gasilcem, zvezi slepih,-jamarskemu klubu, godbi na pi-.-hala itd. _
2e med letom so bili člani od- _ bora   seznanjeni   z   gibanjem -
osebnih dohodkov v našem pod--
jetju. Prav na zadnji seji pa je — bilo predlagano, naj strokovna -služba izdela izračun povečanja *" dodatka na službena leta v pod- -jetju in dodatka na starostna ~-leta.
Prav tako je predlagano, naj « bi se v letošnjem letu povišali *"" OD zlasti tistim delavcem, ki so " razporejeni na delovna mesta v " zadnjih kategorijah, tako da ne -bi nihče v podjetju prejemal «-manj kakor 100 000 S din me- -sečno. _
Člani odbora so odločili, da ' predlagajo DS, naj se izboljša -prehrana v naši topli kuhinji. -
Vodstvo sindikalne organiza— cije vsekakor želi, da bi bila * vzpostavljena tesnejša vez z or- -gani samoupravljanja, vodilni- „ mi in vodstvenimi delavci in -drugimi družbenopolitičnimi or- -ganizacijami v podjetju, kajti le ^ S takim sodelovanjem in dobri- " mi delovnimi odnosi bi največ " pripomogli k hitrejšemu razvo- — ju podjetja.
Tatjana Stirn
V bodočnosti se nam ne bo potrebno norčevati iz drv!
Kam z bukovimi odpadki
Z izgradnjo nove prirezoval-nice za obrat drobnega pohištva, se vzporedno rešuje tudi problem bukovih odpadkov, ki jih je s povečano proizvodnjo vedno več. Dnevno napade ca. 70 prm grobih bukovih odpadkov, v katerih niso zajeti fini odpadki, ostružki in žaganje. Navedene odpadke uporabljamo-kot kurjavo za kotlovnico, gro-, be odpadke pa uporablja za drva nad tisoč delavcev KLI.
Kako za naprej?
Dežele z razvitejšo lesno industrijo   uporabljajo odpadke kot osnovno surovino za kemično industrijo ali industrijo raz- ■ nih plošč, kot so iverke, foča,< okal itd. Tudi v lastnem podjetju — na novi žagi predeluje--mo jelovo žaganje in krajnike' v sekanice, ki so spet osnovna lesna masa za izdelavo lesovin-, skih plošč.
Glede na pomanjkanje lesa moramo težiti za tem, da se čimveč lesnih odpadkov, kar je možno, nadalje industrijsko predela. Zajeti bo potrebno čimveč odpadkov, ki ustrezajo na-~ daljnji predelavi, in pri tem po-, rabiti čim manj časa, torej bo> potrebno tehnološki postopek čimbolj mehanizirati, ker bo tako zagotovljen tudi ekonomski-račun.
Kako?
V novi prirezovalnici bo treba stroje, na katerih napade največ grobih odpadkov (čelil-niki, robilniki, tračne žage) po-
stavili v linijo tako, da bojo odpadki samodejno padali na izbirni transportni trak, ki bo poglobljen   v   dnu. Transportni trak bo vodil do sekalnega stroja,   ki  bo  odpadke  sesekal v ustrezne sekanice, te pa se bojo transportirale v zbirni ciklon.-Ciklon mora biti prirejen tako, • da lahko podenj zapelje kamion za odvoz sekanic na vagon ali pa direktno v kraj  nadaljnje ■ predelave.
Zakaj tako?
Odgovor nam daje ekonomski račun. Za sekanice bomo dobili" 3 do 4-krat več, kot dobimo se-»
daj za grobe bukove odpadke. Sedaj   so   odpadki   namenjeni -kurjavi, sekanice pa bojo industrijsko blago. Moramo pa upo- . števati, da bo s sekanjem od- -padkov rešen problem transpor- — ta z dvokolicami in prcnašalci, <-ki jih je sedaj v obratu kar 10. * Vzpostavljen bo tudi večji red, r lopa za odpadke ne bo več v -okras podjetju, na njenem me- -slu se bo lahko postavila lopa za -frize in decimiran les.
In kdaj vse to? Za enkrat šoto le načrti v programu podjet-^ ja. Z veliko možnostjo pa lahko «■ pričakujemo, da bo prišlo do -realizacije v letu 1973.
Inž. Franc Lenarili
Varčevanje v podjetju Jreska', kaj pa KLI?
Ljudje iz lesno-industrijskega kombinata »TRESKA« v Skopju se niso zmedli, ko jim je banka že pred časom vzela 250 milijonov dinarjev, katere je podjetje uporabljalo kot obratna sredstva.
Na množičnem sestanku delovnega kolektiva so sprejeli predlog, da bo vsak zaposleni dal za obratna sredstva podjetja deset odstotkov svojih osebnih dohodkov. Tako se je zgodilo. Ljudje so dobivali za deset odstotkov manjše plače, tako se je v letu dni nabralo za 300 milijonov dinarjev obratnih sredstev, poslovnost kombinata pa je ostala na prejšnji višini.
Obresti, ki jih je prej pobirala banka, zdaj obračunavajo delavcem za njihove vloge.
Ali se bomo tudi v našem kolektivu lahko odločili za takšno akcijo? A. C.
Čestitamo!
V organizaciji Občinske zveze za telesno kulturo in ZVUT Logatec je bil izveden v januarju tečaj za vaditelje alpskega smučanja pod vodstvom Antona Mihevca — učitelja in trenerja te panoge.
Tečaj so uspešno opravili in dobili spričevalo sledeči vaditelji smučanja:
Tomo Smrtnik,
Niko Glavatovič,
Drago Arhar,
Ciril Zupančič,
Janez Cimerman in
Janez Marc.
Za uspeh jim še enkrat iskreno čestitamo.
O. M.
Mestno naselje in ulice v njem
Misel o združitvi naselij Dol. Logatec, Brod, Cevica, Blekova vas, Marlinj hrib, Gor. Logatec in Gorenja vas ni nova.
Svet za splošne in notranje zadeve je na seji 8. 10. 1970 imenoval tO komisijo za izdelavo uličnega omrežja v enotnem naselju.
Krajevna skupnost Dol. Logatec je podpirala omenjeni predlog. Kot člana sveta me je ta pooblastil, da pripravim vse
potrebne predloge, ki jih bo svet obravnaval ter posredoval Svetu za splošne zadeve in družbene službe.
Najprej sem predlagal krajevnima skupnostima Dol. in Gor. Logatec, naj na svojih območjih razpravi jata in sklepala o možni združitvi naselij ter 0 novemu imenu tega združenega naselja. Oba svela Krajevne skupnosti sta predlagala skupščini občine Logatec naj se združeno naselje imenuje Logatec.
Vzporedno s postopkom 0 združevanju sem za Krajevno skupnost pripravil tudi predlog poteka cest in ulic v novem združenem naselju ter predloge za imena cest in ulic. Predlagana imena so v glavnem že sedaj v rabi za poimenovanje določe-
nih delov naselij. Sveta Krajevne skupnosti v Dol. Logatcu in Gor. Logatcu sta predlagana Imena obravnavala ter se z njimi skoraj docela strinjala. V nadaljnjem posredujem predlagana imena s kratkim opisom poteka teh cest (ponekod navajam tudi inačice).
1. Cesta, ki se prične v logaškem drevoredu (glavna cesta) in poteka proti jugozahodu do zadnje hiše v Gor. Logatcu naj se imenuje Tržaška cesta.
2. Cesta, ki se prične v križišču pri lekarni, poteka mimo Kmetijske zadruge do železniške postaje ter dalje ob progi do tovarne KLI, naj se imenuje Tovarniška cesta.
3. Cesta, ki si' prične na križišču pri Kmetijski zadrugi, poteka proti severovzhodu do železniške proge, jo prečka in poteka dalje proti Vrhniki, naj se imenuje Vrhniška cesta, ali Stara cesta. ,
4. Cesta, ki se prične na križišču pri Kmetijski zadrugi, poteka proti jugu mimo pokopališča, prečka potok Logaščico ter pelje dalje skozi sedanje naselje Martinj hrib in dalje proti La-zam, naj se imenuje Martinjska cesta.
5. Cesta, ki se odcepi od Tovarniške ceste pri Petrovcu, poteka vzporedno z njo, zajame tudi del naselja v bregu in se pri Japljevi hiši konča, naj se imenuje Stranska pot.
0. Cesta, ki se odcepi od Vrhniške ceste pri hiši Marjana Pivka, poteka proti vzhodu in se pri Japljevi hiši priključi na Tovarniško cesto, naj se imenuje Za .lamnico.
7. Cesta, ki se odcepi od Vrhniške ceste nasproti Mantovca (pri lipi), poteka po pobočju proti vzhodu ter se priključi na Tovarniško cesto, naj se imenuje Na klancu.
8. Cesta, ki se odcepi od Vrhniške ceste proti koritu (napaja-lišču) in poteka proti vzhodu do hiše Zdovc, kjer se konča, naj se imenuje Mandrgc.
9. Cesta, ki se odcepi od Vrhniške ceste, nasproti hiše Sem-rov, poteka v smeri proti ukinjenemu železniškemu prehodu, kjer se konča, naj se imenuje Stara pot.
10. Del naselja na vzpetini okoli telovadnega doma naj se imenuje Grič.
11. Cesta, ki se odcepi od Martinjske ceste pri hiši de Gle-ria, poteka mimo cerkve in šole
do hiše Lada Furlana, naj se imenuje Za šolo.
12. Cesta, ki se odcepi od Tovarniške ceste med blokom in Puntarjevo hišo, poteka proti jugu mimo požiralnika Jačka, prečka bodoči priključek na avtocesto in se na križišču pri hiši Viktorja Mesarja konča, naj se imenuje Za Jačko.
13. Cesta, ki se odcepi od Za Jačke pri hiši Arhar, pelje vzporedno s progo proti jugu, ter se pri hiši Lukančič (nova) konča, naj se imenuje Zelenica.
14. Cesta, ki S3 odcepi od Martinjske ceste nasproti Fečurja in poteka mimo hiše Julijane Puc do križišča pri hiši Viktorja Mesarja ter dalje do Menarta, kjer se konča, naj se imenuje Za Loko.
15. Cesta, ki se prične v križišču pri hiši Viktorja Mesarja ter poteka proti jugu mimo hiše Molk do Martinjske ceste, kjer se pri koritu nanjo priključi, naj se imenuje Za ogradami.
16. Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste pri hiši Edvarda Ko-bala, poteka proti jugu mimo hiše Tršar do hiše Podkrajška Jožeta, kjer se konča, naj se imenuje Za potokom.
Nadaljevanje na 6. str.
Mestno naselje in ulice v njem
Grad Je v preteklosti vplival na urbanistično oblikovanje naselja
Nadaljevanje s 5. strani
17. Cesta, ki se prične pri Krpanu, poteka do pošte, zavije pravokotno proti jugozahodu, pravokotno pro jugozahodu ter poteka do hiše Leopolda Brusa, kjer se priključi na cesto Za potokom, naj se imenuje Poštni vrt.
18. Cesta v gradnji, ki se odcepi od Zapotoka proti severovzhodu med nove hiše v naselju Za Arjem, naj se imenuje Ulica III.
19. Cesta v gradnji, ki se odcepi od Zapotoka proti severovzhodu med nove hiše v naselju za Arjem (druga cestaj), naj se imenuje Ulica II.
20. Zadnja cesta, ki se odcepi od Zapotoka proti severovzhodu ter se priključi na Novo vas, naj se imenuje Ulica I.
21. Cesta, ki se odcepi od Poštnega vrta pri Marušiču in pelje mimo starega zdravstvenega doma ter se pri hiši Maček priključi na Martinjsko cesto, naj se imenuje Nova vas.
22. Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste med Krpanom in bencinsko črpalko ter pelje med bloki in vrstnimi hišami proti jugozahodu, ter se priključi na Zapotoku, naj se imenuj« Ulica talcev.
23. Cesta, ki se odcepi od Zapotoka ter pelje proti jugozahodu mimo Hrušice do mostu čez Logaščico, naj se imenuje Brod.
24. Cesta, ki začne pri mostu na Brodu zajema vse hiše na desni strani potoka ter pelje mimo vojašnic in se priključi na Martinjsko cesto, naj se imenuje Pod Sekirico.
25. Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste pri Postaji milice in pelje proti severu v Rovte, naj se imenuje Rovtarska cesta.
26. Cesta, ki se odcepi od Rov-tarske ceste pri hiši Gosar in pelje proti zahodu oziroma severu do hiše Franca Urbasa, naj se imenuje Za Naklom.
27. Cesta, ki se odcepi od Rov-tarske ceste pri hiši Skrlj in pelje proti zahodu mimo cerkve na Cevici, do hiše Jakoba Masle-ta, kjer se konča, naj se imenuje Cevica.
28. Cesta, ki prične med hišama Ivana Mihevca in Tolazzi in pelje v vzponu mimo vodovodnega rezervoarja ter dalje proti Košu, naj se imenuje Pot na Koš.
29. Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste pri hiši Plečnik in pelje v novo naselje za Narodnim domom, naj se imenuje Za Narodnim domom.
30. Cesta, ki se odcepi od Martinjske ceste pri koritu ob hiši Ivana Modica ter pelje vzporedno z Martinjsko cesto in se na-
njo priključi, naj se imenuje Pod gozdom.
31. Cesta, ki se odcepi od Podgozda pri hiši Cuk, pelje proti vzhodu preko polja, kjer zavije proti jugu in se konča .v gozdu, naj se imenuje Pot na polje.
32. Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste pri hiši Horvat, pelje proti severu skozi Blekovo vas do hiše Franca Urbasa (pri Martenjku), kjer se konča, naj se imenuje Blckova vas.
33. Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste pri hiši Ogrizek in pelje mimo Jernejčičeve hiše v Blekovo vas do križišča, naj se imenuje Pod Grintavcem.
34. Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste pri hiši Alojzije Oblak, proti severozahodu, mimo novih hiš, naj se imenuje Pot v Dol.
35. Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste pri Zadrugi v Gor. Logatcu, mimo hiše Marije Zalaznik, preko njenega vrta ob novih hišah, naj se imenuje Za zadrugo.
36. Strnjeni del Gor. Logatca v bregu nad potokom, naj se imenuje Tabor.
37. Cesta, ki se odcepi od Tržaške ceste pri šoli in pelje mimo novih hiš proti Marekam, naj se imenuje Gorenjska cesta.
38. Cesta, ki se odcepi od Gorenjske ceste pri Andrejčku in pelje skozi Gorenjo vas proti Kalcam, naj se imenuje Režiška cesta.
39. Cesta, ki se odcepi od Re-žiške ceste pri Ambrožiču in pe-
lje po slemenu hriba do Mivška, naj se imenuje Na grad.
40. Pot, ki se odcepi od Reži-ške ceste pri hiši Janeza Cepiča ter poteka ob Črnem potoku do Groma, naj se imenuje Pod Slr-niico.
41. Pot, ki se odcepi pri Rup-niku (št. 44) od Režiške ceste in pelje do žage Jeraj, naj se imenuje Lipca.
42. Cesta, ki se odcepi od Režiške ceste pri Tomazin (št. 33) in pelje v smeri proti Tržaški cesti mimo pokopališča, naj se imenuje Pokopališka cesta.
43. Cesta, ki se odcepi od Tržaške cesto pri Puppiss, za sodnijo proti Tičnici, naj se imenuje Pot v Tičnico.
44. Cesta, ki se odcepi od Vrhniške ceste in pelje med Remizo in dvojčki od Jeršinove ceste, naj se imenuje Vrtnarska pot.
Ceste pod številkami od 1 do 33 in št. 44 so na območju KS Dol. Logatec, ostale pa na območju KS Gor. Logatec. Vsa ulična in cestna imena je treba razumeti kot predloge, ki jih naj občani sprejmejo ali ponudijo spremin je valne predloge. Ustreznejša poimenovanja bomo vsekakor upoštevali, naj bi jih pa zalo občani poslali vsaj do L maja oddelku za notranje zadeve in občo upravo. Za lažjo orientacijo si oglejte še priloženo skico cest.      Vinko Urbas
Na zahodu ZDA
Nadaljevanje s 1. številke
27. maj. Se vedno smo v Porl-landu, to pot gostje pri družbi GEORGIA PACIFIC, eni od štirih velikih družb, ki smo jih obiskali. Georgia-Pacifik je delniška družba z 84 000 delničarji.' Letni promet družbe znaša pre- ~ ko 1,2 milijarde dolarjev. Zapo-" sluje 37 000 delavcev in usluž- " bencev. Ima tudi dva milijona/t ha lastnih gozdov, in poleg tega -še 350 000 ha gozdov v najemu -na Aljaski ter 320 000 ha v Bra- -ziliji. Letna sečnja je 8 750 000 . kubičnih metrov (skoraj 3-krat-več kot je letna sečnja v Slove- — niji). ^
Družba nam je najprej poka*-zala   43-nadstropno   repiezcn- » tančno   zgradbo   v Portlandu. Notranjost je dajala prijeten ob--čutek domačnosti, ki so ga pri- -čarali predvsem s pomočjo kom--binacije lesa in tkanin. Vhod v ' zgradbo   je   krasil   vodnjak   s ' kompozicijo mladih  ameriških -žena. V prvih treh nadstropjih -so prodajni prostori tujim po--slovnim družbam. V teh prosto- " rih je mogoče kupiti vse kar potrebujejo uslužbenci tega ne— botičnika. Pokazali so nam re--prezentančne   prostore,   morda -so se mi zdeli celo preveč re- " prezentančni za Ameriko, kjer -vedno presneto premislijo, kako-bodo vložili vsak cent, da bo * čim bolj dobičkonosen. -
Po ogledu smo se z avtobusom odpeljali proti jugu v 130-kilometrov   oddaljeno mestece-EUGENE, kjer ima družba iz-, med 200 velikih obratov v ZDA -tudi   veliko   tovarno vezanih^ plošč.   Letna   proizvodnja je-16()()00m:l vezanih plošč, ki so' vse formata 240 X 120 cm in de- -beline 6 mm. Sam format dolo--čajo ameriški normativi, saj so-s tem gradnje veliko lažje, gre a pa tudi za olajšavo proizvajalcu -
vezanih plošč. ^
Obrat zaposluje 900 delavcev.1" Od tega je 25 uslužbencev in 40-vodilnih delavcev v proizvodnji.-
Tehnološko zaporedje delov- -nih operacij, kot sem jih videl,-in normalne za proizvodnjo ve- -zanih plošč so naslednje: lušče--nje rezanih furnirjev na mokrih -škarjah, sortiranje furnirja, su- -šenje v sušilnih kanalih, reza- -nje na suhih škarjah, spajanje -listov furnirja, lepljenje v tro--ali petslojno vezane plošče, tem--periranje, obrez plošč, brušenje«« in Impregnacija, graviranje že— I j ene teksture in končno tiska--nje. Medfazni transport, v koli--kor stroji že niso med seboj povezani za tehnološke grupe a> transporterji, opravljajo s čel--nimi viličarji na plinski pogon.-
Zunaj obrata imajo rezervoar" z vtckočinjonim butanom. kjer_ si vilica listi sami po potrebi na--polnijo rezervoar na viličarju..
Osnovno surovino za proiz--vodnjo vezanih plošč, je d Ugla- ■ zija, ki je v tem delu ZDA tudi -doma. Kot furnir za oblaganje -se precej uporablja kanadska * breza in lauan, ki ga uvažajo s Filipinov. Na Filipinih ima -družba koncesijo za eksploata- -cijo gozdov.
Uporaba vezanih plošč je v -proizvodnji lesenih hiš za sten- -ske oblogi1 in za pode ter v -gradbeništvu za razne obloge ter "Jj opaže. V pohištveni industriji -se uporabljajo predvsem plošče " boljše kvalitete, veliko pa se-plošče že nadomeščajo s polivi- * nil acetatnimi folijami.
Vezane plošče se pakirajo v-beli kraft papir ali v polivinil -folije, po potrebi se ubijejo s . škart ploščami v zaboje in lako -transportiraju kupcem. <fCj_,
Od strojev in strojnih skupin -bi omenil samo nekatere, ker bi-bil v nasprotnem za bralca pre-. dolgovezen.   Delo se prične z
Ras tovar Janje sekanea
razrezom hlodovine na dolžino 250 cm. Te hlode pripeljejo s-transporterjem do ogromne lu-,. ščilke. ki lahko delajo z obodno , hitrostjo hlodov od 180 do 240 -metrov/min. Vpenjajnje in cen-triranje hloda s pomočjo cen- . trirne naprave opravlja samo en delavec. Za luščilko in pred mo-, krimi škarjami je troetažni ■ transportni trak, ki služi delav--cu na mokrih škarjah kontinuirano delo, medtem ko delavec-na luščilki vpenja nov hlod. Po--gon mokrih škarij je pnevmat- ' ski, zaradi hitrejših udarcev re-^ žila na izredno hitro tekoči fur-" nir. Opazoval sem delavca, ki je-z veliko natančnostjo izsekoval ■ grče, razpoke in napake na fur-« nirju. Ko ne bi videl te hitrosti . izsekovanja na lastne oči, ne bi. mogel verjeti, da se lahko tako . hitro in s tako natančnostjo , opravlja tako delo. Za mokrimi -škarjami sledi sortiranje furnirja po širini in kvaliteti. To delo opravljajo le trije delavci, ki s. potiskanjem furnirja preko. transportnega traku v ustrezne-sortirne bokse, sortirajo furnir.-Iz sortirnih boksov transportira, naprej viličar. -
Sušilnice za furnir so troetaž— ne. Zaradi velike višine zgornjih dveh etaž, vlagata furnir 2 de- . lavki s predetažnim trakom. Delavki polagata furnir na trak. le-ta polni etaže od prve do tretje, in sicer ko napolni prvo, se • dvigne do druge, nato do tretje, nakar se zopet spusti do prve. -Odlaganje suhih furnirskih li— stov iz sušilnice je popolnoma • avtomatsko. «"
Posebno zanimivo je bilo de--lo treh delavcev pri nanašalcu -lepila pred 20-etažno stiskalnico. Dva delavca sta dodajala od zadaj  čez glavo tretjega liste-furnirja. Delo obeh je tretji opa-_ zoval v ogledalu pred seboj, da" se je lahko pravočasno sklonil. Istočasno je tretji lovil namaza-, ne sredice iz stroja za nanaša--nje lepila. Delo je potekalo, rit-minčo neprekinjeno brez vsake pavze, saj 20-etažna stiskalnica ni mogla čakati.
Od strojnih skupin je bila naj-' bolj avtomatizirana strojna gru-" pa za formaliziranje in brušenje-vezanih plošč. Viličar je prinesel pred transportni trak zložaj vezanih plošč, en sam človek je-nadziral celotno delo od dviga-' nja vezanih plošč iz zložaja preko vseh operacij žaganja, brušenja, obračanja in zlaganja-plošč na odlagalno mesto. _
Groba    predelava vezanih' plošč je imela svoj zaključek na površinski obdelavi z gravirnim-strojem in s tiskarskimi stroji. Z
gravirnim valjem so odtisnili v površino plošče želeno teksturo, Vo takrat so imeli na valju tekstu- — ro hrasta. Za graviranjem je -prišla operacija tiskanja na po- -sebnih strojih. Vezani plošči so -dodali ton plemenite hrastovine. ' To delo so občudovali naši predstavniki, dobri poznavalci veza- " nih plošč, ki jim evropski, po- " sebno pa še jugoslovanski nor- -mativi delajo glede kvalitete _ stalne preglavice. Lepe hrasto- — vine v Evropi skoraj ni več, -Amerikanci pa so iz manj vred- ■ ne duglazije idelovali videz vi- " sokovredne hrastovine.
Vhod
v reprezentančno zgradbo GEORGIA PACIFIC
Po ogledu dveh obratov so nam predstavniki družbe pred- -vajali film o aktivnosti družbe na  področju  vzgajanja,  pred- _ vsem pomlajevanja gozdov. Pri jloc eksploataciji   gozdov   določajo -zvezni predpisi ponovno pogo- 1 zditev zemljišča. Ce tega druž- * ba  sama  ne  opravi,   poskrbi " država za pogozditev na račun . eksploatatorja in ob primerni * kazni, ki gre v državno blagaj- _ no. V ta namen ima družba -Georgia-Pacific svoje ogromne _ razsadnike, kjer največ vzgaja- — jo duglazijo. »
Družba je razvila dva načina * pogozdovanja s sadikami. Prvi -način  je  klasičen,  da sadike strojno izkopljejo v razsadniku -skupaj z določeno količino zem- -lje na korenu. Na mestu pogoz- . dovanja se s palico izvrta v .-zemljo luknja in vanjo vloži sa- -dika. Ta način se uporablja le — še na kamnitem terenu. Drugi ,-način sajenja je s pomočjo poli- -vinilnih tulcev. Seme se pred- -hodno vzgoji v polivinilnem tul- -cu, ki ima obliko epruvete, pre- -rezane po sredini skoraj do viha -poli vinilnega tulca. Pri pogozdo- -vanju se lulec vstavi v posebno — votlo palico ter se s pritiskom "" na vzvod palice potisne polivi— Nadaljevanje na 6. str. ^
Na zahodu ZDA   Pripravljeni so predlogi
Nadaljevanje s 7. strani
nilni tulec s sadiko v zemljo. Ko--ren sadike kasneje z rastjo raztrga polivinilni tulec. Zelo red-~ ko se zgodi, da se drevesce ne" bi prijelo. Nekateri strovnjaki —
ko je maloprodajna cena 1,1 do- Na osnovi priporočila osnov-larja/m2. , ne sindikalne  organizacije in
Odpadke ne uporabljajo zar- OOZK je izdelan predlog za po--^ kurjavo, ker bi tako pridobili— višanje dodatka na leta zapo^ -, lastno toplotno energijo le za—slitve v podjetju in dodatka na-« 2,50 din/ton odpadkov, temveč — starostna leta. jih prodajajo v tovarno iverk,""    Ta predlog je komisija za nadgrajevanje že sprejela in je se-
b) od 50 do 55 let starosti dobijo mesečno 60,— din;
c) nad 55 let starosti dobijo mesečno 100,— din.
Ženske:
a) od 40 do 45 let starosti dobijo mesečno 40,-— din;
b) od 45 do 50 let starosti do-
smatrajo da drevo, vzgojeno s
pomočjo polivinilnega tulca, ima- kJer dobi-i0 300 din/ton proda
slabši prirastek. Pogozdovanje s" nih odpadkov. Sekance proda-— daj v obravnavi (razobešeni so_bijo mesečno 60,— din;
klasičnim načinom stane pri na--" JaJ° ne samo domačim kupcem, osnutki tekstovnega dela pravil- «r    c) nacj 50 let starosti dobijo
ših pogojih kakih 600 000 din/ha." temveč celo Japoncem, ki plaču- nika o oblikovanju in delitvi - mesečno 100__ din
Po prvem načinu posadijo Ame-' JeJ° cel° 400 din/ton sekancev.- osebnih  dohodkov),   dokončno-     Seveda bi za uresničenje tega
rikanci kakih 750 sadik v 8^ LubJe in žagovino, v kolikor je_ odločitev pa bo dal še delavski - predloga porabili ca. 300.000 din
urah, po drugem načinu pa 3000 -ne vzamejo proizvajalci iverk,- svet pod jej ta.            —          _ neto dodatnih sredstev. Npr. če
sadik.                                        prodjajo  električni  družbi  za- Za 10 let stalne zaposlitve v    je  nckd()         slun   v našum
Na kraju podajam še nekaj podatkov   o tovarni
kurjenje v termoelektrarni. Za- KLI bo prejel delavec 3% od'
je
podjetju vse od ustanovitve, bo
vezanih - l.ono ^f.f ^uVT P°Prečnih OD celotnega podjet- - predlogu prejemal me
plošč.  Dnevna proizvodnja je_ cuje električna družba 9 din. To-    ja za preteklo leto za vsako na- gečnQ 98) _djn t dodatka.
50 000 vezanih plošč. Proizvod—
rej Amerika, bogata z lesom, se ~ daljnje leto zaposlitve pa se bo—-
nost se je v zadnjih 10 letih po-
_ ne norčuje iz dragocenega lesa, r- ta dodatek povečal za 0,5 "/o.-
Izdelan je tudi že predlog za
povišanje OD delavcem razpo-
.. ,. „ temveč ga  temeljito izkoristi,-     Starostni dodatek bo pripa—      .    ., ....., .   . „ ...
trojila, s tem da so zmanjšali «t      .      b , J        . .     , , , . . . „„   , , ^, rejenih v najnizpli kategorijah.
,.      „„„ j , . -    Ob tem se bomo morah tudi mi- dal delavcem, ki so v KLI stal-* .. ,___
,      , . ,   , -   „     v , .  .     ■      O tem predlogu komisija za na
kmalu zamisliti in boljše izkori-_  nn sannaipnf 5      vre let in si- -
število ljudi za 300 delavcev in uslužbencev. Prodajna cena je
stili vse dražje odpadke. —
Zanimivo imajo rešen sistem — zaposlovanja. V principu začne -vsak novo zaposleni delavec in -uslužbenec z najnižjo tarifno -postavko na mnogih delovnih— mestih. Delavci z višjo šolsko ~ izobrazbo hitreje napredujejo. — Predloge za napredovanje daje- "i" jo direktni predpostavljeni. V — kolikor se določeni delavci zelo — dobro izkažejo v svojem delu, — ga družba pošlje na šolanje na ~ lastne stroške. Delavec še na-~~ prej dobiva 100 % plačo kot šli- <-pendijo. V kolikor pa delavec -
no zaposleni 5 ali več let, in : cer: — Moški:
a) od 45 do 55 let-starosti d bijo mesečno 40,— din;
grajevanje še ni razpravljala, zato bomo člane kolektiva o tem obvestili prihodnjič.
Tatjana Štirn
Delavsko športne igre sindikatov Primorske in Notranjske
Postanek v ameriškem pragozdu
z ozirom na povečano proizvod-
goči in izplačuje štipendijo v vi-^ šini 80 % plače. Glede letnega .-dopusta imajo zaposleni po za-~
nost   in   zmanjšanje   delavcev— konskih predpisih naslednje r 40 % nižja kot pred 10 leti kljub—     Po enem letu službe ima de-rahli inflaciji  dolarja.   Lastna _ lavec pravico na 1 teden letncga-cena, računana na enoto povr— dopusta, po 7 letih 3 tedne, a po-šine, je 0,70 dolarja m2, medtem _ 15 letih 4 tedne letnega dopust;^
S. O.
V okviru praznovanja »Dne-    3 panogah, česar pri ostalih še va žena« je Obč. sindikalni svet ■   tako močnejših ekipah ni bilo. izraz, sam željo za nadaljnje šo-- Idrija organizirai v sobolo, 26. 2.    Logatec je v skupni razvrstitvi lanje, mu družba šolanje orno-- m2 prve dclavske športne igre'  od 10 nastopajočih ekip v posa-
'0 za ženske v kegljanju, namiz-- možnih panogah zasedel (i. me-nem tenisu, streljanju in šahu.~ sto.
Tekmovanje je bilo v Idriji in_ V posameznih panogah pa so-Črnem vrhu. <r bili doseženi naslednji rezultati:..
Športne igre potekajo v času, - Po pričakovanju so vsa prva»-ko se tudi v naši družbi uveljav-_ mesta v kegljanju in šahu osvo-lja humanistična telesna kultu-^ jile predstavnice Kopra, Nove ra TRIM — šport za vsakogar. - Gorice in Tolmina oziroma Idri-Beseda TRIM je samostalniška - je. Le v streljanju so osvojile oblika glagola s katerim Norve^— prvo mesto predstavnice Cerk-žani primerjajo zadnjo fazo na-- niče, v namiznem tenisu pa je tovarjanja ladij, ko tovor razpo-- bila. ekipno prva Idrija, pri po-'
Na - sameznicah pa zopet predslav-
ZA MAREC 1972
17. —19. III. MONTEZUMOV ZAKLAD, amer. CS bv avanturist.
18. —19. IIL PRIMI HUDIČA ZA REP!, franc. bv komedija.
22. III. HIBERNATUS, franc. bv komedija.
Logaške NOVICE — Glasilo kolektiva Kombinata lesno predelovalne industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: ing. Anton Antićević, dipl. ing. Itudl Povšic oec. Tatjana Stirn, Marjan Lapajne, Olga Mihevc, Janez Maček. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tisk: Učne delavnice, Ljubljana, Bežigrad 8
24. -26. III. PRAVI ČLOVEK Z ZAHODA, ital. bv vestem.
25. -26. III. KRALJEVSKI SEN, amer. bv drama.
29./III. ZAKLAD ASTEKOV, z. nem. bv avanturist.
Obvestilo! Upravi kina'je zelo žal, da ne more objavljati filmskih lepakov na oglasnih deskah v Narodnem .domu. Trganja lepakov ne -moremo drugače preprečiti.
redijo in
športnem področju se ta beseda uporablja za uravnoteženje duha in telesa.
Uprava kina
niča iz Nove Gorice.
V kegljanju je bil Logatec 7.,
. v namiznem tenisu 3., v šahu 5.. Gospodarski in družbeni raz-^ ' " '
voj je zelo nagel, davek zanj pa - v streljanju posamezno pa je bi-plačujemo vsi delovni ljudje. ~ la najboljša naša predstavnica Zato moramo nenehno skrbeli- na 4. mestu. O. M.
za naše zdravje, za našo telesno-
Usposobljenost,   skrbeti,   da   je— BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBl
res uravnotežen duh s telesom. •
Tekmovanja so se udeležile predstavnice občin, sindikata iz' Kopra, Nove Gorice, Ilirske Bi-* strice, Postojne, Tolmina, Seža-" ne, Idrije, Cerknice, Ajdovščine-in Logatca.
Predstavnice iz Logatca so so-" delovale v vseh panogah in za-„ pisati moramo, da dokaj uspešno, če upoštevamo, da so posa— meznice nastopile v 2 ali celo-
ZAHVALA
ob smrti naše drage mame MARIJE BRENCIC
se zahvaljujemo vsem sodelavcem in ostalim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči:
Urška, Domine in Jože
Tri nove šole, zdravstveni dom, pa še kaj
Na podlagi proučitve slanja, pohcb in možnosti je Upravni odbor Sklada za gradnjo šolskih in zdravstvenih proslorov (v nadaljnjem besedilu UO) sprejel program dela. ki določa, da moramo v petih lotih (1971—1975) zgraditi šolo v Rovtah s štirimi učilnicami, šolo v Dol. Logatcu s 10 učilnicami in telovadnico, šolo v Gor. Logatcu z H učilnicami ter zdravstveni dom v Dol. Logatcu.
Posebna naloga UO je bila priprava načrtov in predračunov za vse štiri gradnje, Načrti in predračuni so bili v glavnem izdelani do konca 1971 in kažejo naslednje vrednosti:
samoprispevek v letu 1970 prispevek OZTK (od tombole) samoprispevek v letu 1971 prispevek delovnih organizacij
v letu 1971 prenos iz ukinjenega zdravstvenega investicijskega sklada skupaj
Izdatki pa so bilr naslednji:
vezava sredstev pri LB (za najetje kreditov) 10% polog za,zdravstveni dom 10 % polog za-šolo Rovte plačilo prve situacije za zdravstveni dom stroški sklada skupaj
Saldo z dne 31. XII. 1971 znaša torej 384 104,70 din.
Razen tega so bila Skladu namenjena še dodatna sredstva: od SO Logatec 200 000,00 din od TIS Logatec 1 040 000,00 din skupaj I 300 000,(10 din
Ta sredstva in še 240 000,00 dinarjev iz Sklada, skupno torej 1 540 000,00 din smo vezali, pri LB, da bi si sklad pridobil' pravico do 175 % kredita za" gradnje. Tako imamo že sedaj zagotovljeno pravico do naslednji kreditov:
pri LB 2 695 000,00 din
pri RIS 4 600 000,00 din
pri HSOV 2 550 000,00-din skupaj II 845 000,00 din
Razliko do predračunske cene bomo morali prispevati sami iz_ samoprispevka, prispevka de-^ lovnih organizacij in občinskega -proračuna. Po podatkih, ki jih-imamo za leto 1972, bomo to~ tudi zmogli.
Tako tedaj računij
Težavic, ki se nam ponujajo pri delti, ne bomo omenjali, na-v
vajama pa nekatere težave, ki-nam jih ustvarja splošna jugo— slovanska situacija in jih tedaj« sami ne moremo premagovati
šola Dol. Logatec šola Rovle šola Gor. Logatec zdravstveni dom skupaj
7 300 000 din
1 217 217 din
2 665 870 din 1 342 533 din
12 525 620 din
Predračunske cene so dane na podlagi veljavnih cenikov iz leta 1970 in 1971. Računajoč na 10—20 "/o podražitve, se celoten
predračun  ceni  na približno
11 000 000 din.
Nadalje se je lotil UO s predsedstvom SO Logatec sklepanja družbenih dogovorov še za dodatni 1 % prispevek, ki bi ga plačevale delovne organizacije od neto izplačanih OD. Zal vseh pogodb še nimamo!
Predstavljamo nadalje dohodke Sklada od ustanovitve do konca 1971:       U,^ \ 2>0
125 650,50 din 50 000,00 din 584 764,00 din
174 970,50 din
10 860,00 din 946 241,70 dm
240 000,00 din 130 228,00 din 121 722,00 din
70 000,00 din 190,00 din 502 140,00 dm
negospodarskih objektov — ludi > mi!  —  pred  začetkom  vsake „ gradnje položili poleg 10% ga-, rancijsekga zneska od predra- , čunske Vrednosti še poseben de-. pozit v višini 30% predračunske vrednosti. Depozita so opro- _ ščeni samo tisti objekti, ki se_ nad 50% financirajo iz samo-, prispevka.    Zakon    velja do-31. XII. 1972.
Tako smo se torej sredi larr-skega leta znašli pred skoraj ne---rešljivim problemom, saj bi k" celotnemu  predračunu morali" prišteti še približno 4 nove mili-'" jone din, če bi hoteli vse graditi' v letih 1971—1972. Iz ekonom-" skega stališča je moral Sklad' čimbolj ublažiti posledice devalvacije dinarja, in to samo tako,— da je razpoložljiva sredstva vlo-v-žil tja, kamor jih je lahko, se— veda, še vedno v skladu z de--lovnim programom. Sklad je tO-— rej prijavil gradnjo zdravstvo-„ nega doma, tega moramo nam- -reč sami izfinancirati, kajti zanj -ne dobimo kreditov, zato nam— tudi ni bilo treba plačati 30%-depozila. Za tem objektom sni«' se odločili za šolo v Rovtah, ker *" smo zanjo lahko plačali potre*
bo po predlogu slovenskih poslancev ukinjen zvezni zakon o 30 ",,i depozitu. Zakon pa še vedno velja.
Sklad ima na voljo odobren
kredit za šolsko gradnjo, ima fce-nekaj lastnih sredstev in se" manjše gradnje lahko loti, se-_ veda brez zveznega depozita-r
Da bi vendarle mobilizirali -naša možna sredstva, se bo-Sklad lahko odločal le za odprt-' je gradnje šole v Gor. Logatcu,-kajti Sklad ima možnost kriti-* nad polovico investicije s sred--stvi iz samoprispevka, in se tako-izogniti depozitu. Ne moremo" pa kriti nad polovico vrednosti-za dolnjelogaški objekt, ki pred-* stavlja, kakor rečeno, tričetrt-slare milijarde. Kakor hitro pa' se sprosti obveznost zveznega" zakona (možno je to že letos po-r leti!), prijavimo še zadnjo gradnjo: objekt v Dol. Logatcu. <*
Popolnoma se zavedamo vsi,— ki na tem delamo, da to ni recL
Š P 6 RT IN REKREACIJA
Sredi lanskega leta je zvezna/*, bon depozit (300 000,00 din!). ^ skupščina sprejela zakon, ki do- Ostali sla obe logaški šoli. Ca--loča, da morajo vsi investitorji    kali smo leto 1972 v upanju, da„
V soboto 29. januarja je bilo
v Črnem vrhu nad Idrijo med-društveno tekmovanje za kategorizacijo v veleslalomu za cicibane in mlajše pionirje.
Tekmovanja se je udeležilo skupaj 130 tekmovalcev iz 12 slovenskih klubov in SK »Med-veščak-< iz Zagreba, kar je še-posebej razveseljivo. Skoda jele, da na tekmo niso prišli tek— movalci Ljubljanske »Olimpije— in »Novinarja«, kajti potem bi-bil boj za prva mesta še veliko-bolj zanimiv. Tako pa so imeli " največ možnosti za visoko uvr-*" stitev tekmovalci iz Smučarske-" ga kluba Tržič, »Transturista«-iz Škofje Loke, Nove Gorice in -ne   nazadnje   tudi   tekmovalci -Smučarskega kluba Logatec kot-" organizatorji tekmovanja*- ,
Poglejmo rezultater
Dolžina proge 300 m, viširu»ka razlika 70 m, število vratnic 22.
( itibanke: 1. Slavica Sajovk (Translurist) 0.44,20; 8. Renata-Antičevič (SK Logatec) 0.53,40 -
Cicibani: 1. Jurij Franko (No-) v;i Gorica) 0.40,50; 7. Marko Po-, gorele (SK Logatec) 0.43,45; 10.^ Marko Zorman (SK Logatec)^ 0.44,65; 23. Boštjan Pogorele^ (SK Logatec) 0.51,00; 35. Darko« Milavec (SK Logatec) 1.03,65.
Dolžina proge 500 m, višinska, razlika 110 m, število vratnic 33.-
Ml. pionirke: 1. Darja Primožič (Rudar Idrija) 1.06,35; 3. Jana Oblak (Logatec) 1.10,15; 4.^ Jana Arhar (SK Logat.) 1.11,70;
gradenj po naših željah in niti ne po potrebah, temveč po neizprosni jugoslovanski gospodarski situaciji.
UO je prepričan v realn« možnosti ostvaritve svojih načrtov. Radi bi prepričali vse občane, da se odločamo za najboljše poli. Ob tem še to, da je bil katerikoli sklep na naših 7 sejah sprejet soglasno! (ne samo z večino glasov). <~~
Treba je tedaj hoteti razumeti in tudi zaupati! Kajti navsezadnje: enako ali še manj je razumljivo vprašanje, zakaj pa se v 25-letni preteklosti ni v občinskem središču zgradila kaka šola ali telovadnica, ko so bile možnosti ugodnejše in so se celo ponujale? — vanjaT
In še to: na koncu tega nas še vedno Čakajo adaptacije starih šol in vzgojno varstvene ustanove!
M. S.
7. Rosana Tollazzi (Logatec) 1.16,25; 9. Kati Tršar (Logatec) 1.22,55; 10. Saša Comino (Logatec) 1.28,10. r—
Ml. pionirji: L Miran Stefe (Tržič) 0.59,10; 12. Anton Mi-hevc (Logatec) 1.09,95; 15. Zdenko Treven (Logatec) 1.12,10; 16. Matjaž Zorman (Logatec) 1.13,85; 20. Andrej Lipovec (Logatec) 1.21,90.
Kljub slabemu vremenu, ves dan je močno snežilo, je bila proga dobro pripravljena in organizacija tekmovanja odlična, kar je potrdil tudi delegat Smučarske zveze Slovenije.
ZANIMA NAS, ZATO SPRAŠUJEMO!
Kako dolgo še v takih prostorih? — je vprašanje, ki se mi vsiljuje vedno, ko vstopam v stavbo Vzgojno varstvenega zavoda v Dol. Logatcu. Da je stavba stara in potrebna temeljitega popravila, vedo vsi, da pa je že tako dotrajana, da že ogroža življenja otrok, pa morda ne vedo še vsi. Potrebna je odločitev: ali temeljito popravilo stavbe ali nova gradnja! Uvedli smo sa-moprisveke za izgradnjo šol, in zdravstvenega doma; kaj pa Vzgojno varstveni zavod?
Res je. da so prostorski problemi šol in zdravstvenega doma danes večji, samo pri tem ne smemo povsem zanemarili problemov v Vzgojno varstvenem zavodu. Osebje zavoda si prizadeva, da bi bili starši z varstvom svojih otrok zadovoljni, samo vsega sami le ne morejo rešiti.
TRANSFORMATORSKA POSTAJA 110/20 KV BO KMALU KONČANA
2e od začetka julija dalji brnijo težki stroji na gradbišču razdelilne TP 110 20 KV Loga^ tec. Takoj za zadnjimi hišami oh. stari vrhniški cesti na koncu Mandrg je v prijetni kotlini na^ stalno živahno gradbišče. —
Področje Notranjske bo iz-te TP napajalo več električnih vodov, ki bodo v glavnem potekalj v koridorju  čez  drevored ob. glavni cesti in čez rovtarsko ce-^ sto.  Postavljena je vrsta pre-— dalčnih jamborov za daljnovoda proti   Zirem,   za   katerega jcu zemeljska dela opravilo Komu-_ nalno stanovanjsko podjetje Logatec. *""
Ta daljnovod 20 KV je,re dokončan in pod napetostjo
A. S.
POMEMBNO GOSTOVANJE LOGAŠKEGA OKTETA
Sredi februarja letos je Lo' gaški oktet gostoval z delninT koncertnim programom v Pla^ nini pri Rakeku. Gostovanje je-bilo organizirano na povabihr vodstva Vzgojnega zavoda 'V Planini ob otvoritvi nove telovadnice in otroškega vrtca.
Bila je to prva priložnost, d« je oktet ponesel svojo pesem izven logaških meja. Nastop je bih zares uspešen, o čemer so pri—-čale tudi laskave pohvale, po-— nudba za koncert v Ljubljani iu sporočila v tisku.
M. S.
IZ KOLEKTIVOV NAŠIH PODJETIJ
Lani je pri podjetju »JAVOR« Pivka letovalo rekordno število ' delavcev. Upoštevajoč, da se če-"" dalje več delavcev odloča, da iz-^ rabijo dopust za počitek, bodo -predlagali adaptacijo svojega ~ počitniškega doma in odkup ali " najem še kakega objekta ob Ja-*" dranski obali. <r
Pobude drugih kolektivov za organizirano letovanje so vred— ne premisleka, čeprav se v na- _ šem kolektivu še nismo odločili " za   načrtno   rekreacijo   članov — kolektiva. Lahko pa predvide-"" varno, da bo zanimanje za letni " dopust na morju naraščalo tudi v našem kolektivu; torej je nuj- " na sprememba sedanjega načina enostavnega nadomestila za letni dopust.
A. C.
USTANOVLJENO JE DRUŠTVO ZVUT
Konec januarja letos je bil v-Dol.  Logatcu ustanovni občni'-zbor vodnikov, učiteljev in tre— nerjev za telesno vzgojo v občini Logatec.
Omenimo naj  dva osnovna, vendar  zelo  obsežna namena duštva ZVUT. Prizadevanja Bodo šla v smeri izpopolnjevanja" vodnikov in pridobivanja pre— potrebnih novih kadrov. Nada-_ lje si bo ZVUT prizadeval zdru- — zevati  in urejati odnose med — društvi in panogami zaradi organiziranega  in  enotnega nastopa pri uveljavljanju intere- *" sov lelesne kulture v občini. "~
Clani društva bodo vsi aktiv- _ ni vodniki in trenerji vseh de--lujočih športnih panog in klu-_ bov. —
Za predsednika novoustanovljenega društva ZVUT je bil izvoljen prof. Bogdan Comino.
M. S.
OPOZORILO BRALCEM!
V 1. številki našega glasila se. je v članku KAJ JE MARKE«. TING v 2. koloni vrinila napaka, ki vsebinsko izkrivlja vsebino članka. Pravilna vsebina se— glasi: ^
Prodaja je dobila primeren"" pomen in tako porajala sodob--ni marketing.  Nasproti proiz>-
vodnji (tehnokratski) koncepciji, ki je bila opravičljiva v ča-SU—ko je bilo povpraševanje nad ponudbo, prevladuje; danes koncepcija marketinga. Čeprav ne moremo zanikati pomembnosti proizvodno-tehnološkega faktorja <v podjetju, dobiva vse pomembnejše mesto tržišče, ki ime poseben vpliv na poslovno orientacijo.
Koles in mopedov ne bo potrebno shranjevati na vseli vogalih
Takšni smo!
Parkirni prostor, vrata s samodejnim odpiranjem in vra-, larja imamo. Vse pa kaže, da nam red ni potreben. Avtomo-nam red ni potreben.
Nekateri smatrajo vratarja za subjekt, na katerega je možno izbljuvati vso nejevoljo in kup psovk, čeprav je njegovo delo prav usmerjanje strank in beleženje nepravilnosti v zvezi s predčasnimi odhodi, kontrola sumljivih oseb, itd.
SKLAD ZA TELESNO KULTURO
Na pobudo družbenopolitičnih  organizacij, športnih dejavnikov   in   na predlog Sveta za prosveto in kulturo je bil sprejet sklep 0 formi--ranju sklada, v katerem se bodo zbirali 4 % od prometnega davka prodaje na drob— no v občini Logatec. Tako Skupščina   občine Logatec zagotavlja reden dotok sredstev za potrebe telesne kul--ture. Mimo tega vira sredstev bo občinska skupščina sklenila družbeni dogovor o financiranju   potreb Iclesne-kulture z delovnimi organizacijami. —
Velja pri tem opozoriti, da-gre pri tem za prvi poskus sistematskega  reševanja financiranja telesne vzgoje v republiki Sloveniji.
Zal samozavest posameznih članov našega kolektiva ni takšna, da lahko pemoteno dovoli vsakemu delavcu delovni čas po njegovih potrebah, in da dovoli odnašanje vsega, kar nam ugaja. Potem kmalu ne bi imeli ničesar.
Kaže, da je izredno zanimiv pogled na reprezentativen vzo-w rec ljudi, ki ne spoštujejo de-, lovne discipline in jim tovarna -pomeni   le   delovno   taborišče,-kjer le težko čakajo, da jih spu- -ste  na  prostost   Pri   teh,  žal -manjka zavesti in zavzetosti, ki -jo pričakujemo od samouprav--ljavcev, in za katere ni potreb-" na ne posebna kontrola in ne" stalno opazovanje.
Trenutno pa je v podjetju no> urejeno shranjevanje koles hv mopedOV, Čeprav imamo kole-' samico, in ta ni zasedena, pa so'
kolesa celo v proizvodnih dvoranah, naslonjena pa prav na različnih mestih. Na novem parkirnem prostoru pa bo še letos urejena nova kolesarnica, tako da se ne b.> mogoče več zgovarjati, da ni možnosti za urejeno shranjevanje koles. "
Lahko smo prepričani, da urejeno podjetje, vsakdo — bodisi kupec ali pa naš delavec le drugače ocenjuje kot takšno, kjer se na vsakem koraku vidi nered in ob različnih kršitvah delovnih dolžnosti.
Upamo, da je red na parkirnem prostoru možen In da bodo tisti, ki doslej še ne parkirajo v predvidenih vrstah, sami spoznali prednosti urejenega parkiranja, zlasti pa tedaj, če bo parkirni prostor premajhen. -
Albin Cuk
-H
1-1
K01L',A   IN MOPEDI
Ureditev kolesarnice na novem parkirnem prostoru