« List 23. Tecaj XLI. I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., po posti pa za-eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. za eetrt leta 1 gold., •'v**ws. - ' Ig ubij ani 6. junija 1883. Obseg: Program o deželni razstavi goved rastlin za kmetijstvo in njih pridelovanje. (Dalj Kako bi se dalo opustošenje gozdov v sili zabraniti O mlekarstvu druga za mlekarske izdelke spomin dr. Jan. viteza Bleiweisa-Trsteniškeg ekaj (Dalje.) Važnost krmnih Avstrijska trgovinska za- Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Konec.) rr_____________AT v. ... v } v K dop NoviČar o deželni razstavi gOYéd združeni s premovanjem in z razstavo kmetijskega orodja ter manjših gospodarskih strojev, ki jo c. kr. kmetijska družba Kranjska v spomin godovanja šeststoletnice, odkar se je združila Kranjska dežela z Najvišjo Habsburško cesarsko hišo, napravi v 12., 18. in 14. dan meseca julija 1. 1883. v Ljubljani. SI. c. k. ministerstvo kmetijstva je po predlogu c. k. kmetijske družbe Kranjske blagovolilo odobriti deželno razstavo govéd s premovanjem in z razstavo kmetijskega orodja ter manjših gospodarskih strojev v Ljubljani. Namen tej razstavi je: a) Da živinorejci naše dežele o tej priliki razsojajo o svojih vspehih ter se mejsobojno vzpodbujajo in poučujejo v korist napredku živinoreje; b) da se v obče pokaže, kakošen vspeh se je došlé dosegel v živinoreji z državnimi podporami; c) da se povzdigne živinoreja v deželi in kupčija z domačo živino v tuje kraje; d) da se seznanijo tukajšnji gospodarji s kmetijskim orodjem in s stroji, da se prepričajo, kako so koristni ter da se po tej poti uvajajo in razširjajo po deželi. 1. Udeležiti se smejo tega deželnega premovanja govéd vsi živinorejci kranjske dežele, ki imajo živino, katera je vredna premovanja. 2. Razpostavila se bode živina na mestnem travniku ob Celovški cesti nasproti Kozlerjevi pivovarni v pokritih prostorih in prignati se ima tjekaj do 11. dné julija meseca popoludne s poverilnico, da sme na razstavo. v Osobstvo za strežbo živini preskrbeti je razstavljavcu samemu, nadzorstvo skupnega razstavnega prostora prevzame kmetijska družba, ki bode v ta namen postavila posebne stražnike. Najemščine v pokritem prostoru s steljo vred bode plačati vse tri dni razstave za 1 goved po 1 gold. Krmo ima plačati razstavljavec posebe in dobivala se bode na razstavnem prostoru, kakor tudi voda za napajanje. 3. Na ogled in v premovanje razstavljeni živini mora biti razstavljavec najmanj 6 mesecev uže gospodar. O tem se ima skazati pri komisiji s poverilnico županstva. 4. Razsojevalci se bodo volili po pravilniku si. c. k. ministerstva kmetijstva in premovanje se bode vršilo po navodu, ki dojde z višjega mesta. 5. Prejemnik premije ima se zavezati, da bode izpolnoval vse pogoje, določene v pravilniku. 6. Plemenska živina, katera se je s pomočjo državne podpore vpeljala, ne more državnih premij dobiti. V razstavo se smejo privesti: 18© - Goveda čistih plemen, goveda mešana z domačim plemenom, in prireja zgolj domačega plemena, to je unci od l1/* do 4. leta > rave do vštetega rxA 11/ (Ia i teleta 9 junice od 2 do 2 V2 leta 7. pitani voli razne starosti. > Premij je določenih: 10 za junce: po po po 30 za krave: po po po 15 po 20 za junice: po po 14 po 50 gold.......100 40 „ ......120 30 „ ...... 150 45 gold.......135 40 „ ......160 30 „ ......240 25 „ ......375 40 gold.......120 30 .......90 25 .......350 gold. » » gold 370 gold n » gold 910 gold » ?5 za pitane vole, za vsak par po 20 gold. 560 gold 60 „ 8. Premij je torej skupaj 1900 gold. Razstavljavcem kmetijskega orodja in manjših gospodarskih strojev je plačati najemščine po gold, za □ meter; ako bi se potrebovalo večjega prostora, bode se cena primerno znižala. Razstava strojev in orodja utegne se podaljšati do konca julija meseca 1883. medalije. 10. Kmetijskim strojem, kateri so pohvale vredni > se bodo pripoznale kot državne premije 11. Oglasila o razstavi živine in strojev imajo se do vštetega 20. dne junija meseca 1883. pisarni kmetijske družbe v Ljubljani, Salendrove ulice št. poslati Glavni odbor o. k. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Gospodarske stvari. Kako se dalo opustošenje gozdov zabraniti. sili Je pač lahko odgovarjati, ali resnica je, da mali posestnik ne dobi nikjer denarjev, posebno, ako je uže zadolžen. Enake prilike porabijo v vsakem kraji se nahajajoči oderuhi. Ti posodijo denar in tirjajo (vkljub oderuški postavi) tako visoke obresti, da je enakim po- Pri nas je še edini gozd, iz katerega ljudje v sili sestnikom le za trenutek pomagano. Da plača obresti, ponudi oderuhu gozdni del za iz denar za davek in živež družini dobivajo. Pozimi, na sekati. Posekan je gozdni del, dolga pa ni nič manj. spomlad, sem ter tje tudi skozi celo leto, dobiš mnogo Iq ko ta posestnik ne more obresti več odrajtovati, posestnikov v gozdih. Eni pripravljajo drva, drugi te- prodá mu oderuh posestvo. Njegova družina razkropi šejo trame itd. In če vprašaš dotičnega posestnika, ki je ravno zadnjo hojo v svojem delu posekal, zakaj je to storil se s solznimi očmi po svetu s trebuhom za kruhom! Tako ginejo gozdi in z gozdi blagostanje dežele! -—j- -j- - -'-j— — - ť ? "«^«j jv, u v 0uvixi, Ravno zdaj dobimo nov deželni zbor, poslanci naši odgovoril bode: „Jaz ne morem drugače, mesto da bi se bodo morali resno posvetovati, kako bi se dalo malim mi prodali posestvo, posekam rajši del gozda in se posestnikom iz velike revščine, oziroma propada rešim." Ako enakega nesrečneža opozoriš na gozdno po , pomagati. Ce hočemo slovenski narod pri življenji ohraniti, treba mu je z vsemi sredstvi pomoči, da se bode O ------—---- ~ r--------- o w v iT ^ JUJLUJ. } IIV^CI U1U J \J £J f OVU11 OlVUOtfl ^VlUWi j UU OV v VU' stavo, na dotične naredbe, po katerih je tako delo kaz- mogel razvijati in postati mogočen faktor. Želimo toraj njivo, pravi: „Naj se zgodi, kar hoče, jaz moram rešiti sebe in družino, da nas ne poženejo po svetu." Po postavi se potem enaki posestniki kaznujejo od do 20 gold, globe in da morajo opustošeni gozdni del zopet z drevjem zasaditi. Razvidno je iz navedenega, da se opustošenje gozdov vkljub gozdni postavi, ministerskim naredbam in » da se izvolijo taki poslanci, kateri imajo srce za naš narod. Nemškutar ali slovenski oderuh imata enake lastnosti in oba sta našemu narodu ljuta sovražnika. Toraj volilci pozor ! ! Kmet. gozdnemu osobju ne more vstaviti, ampak le omejiti Eksekutivno postopati, to se pravi, enako sekanje s silo zabraniti, gozdno osobje nima pravice. Navadno se tako sekanje ovadi politični gosposki, in predno ta vmes poseže, je uže gozd opustošen Važnost krmnih rastlin za kmetijstvo in njih pridelovanje. Nastane toraj vprašanje: Kako bi se dalo kmetu pomagati, da bi vsili ne pustošil gozdov? Z denarjem je odgovor ali posojilnici bi se pa ta denar dobil? 9 hranilnici V Piše Fr. Z epic. (Dalje.) D e telj a. kmetijski zgodovini gotovo ni nobeden oddelek tako podučljiv za vsacega kmetovalca, kakor ravno vpe- _ 181 - ljava detelj in koruna. Kako so se naši predniki pro- dolnjih plasti zemlje izsrkala, se morajo zopet sčasoma tivili tem rastlinam in so morale tudi same vlade svoj nadomestiti. vpliv in svojo moč vpotrebljevati, predno so kmete prepričale o koristi teh rastlin! Detelja, katero so naši posestniki pred 100 leti samo kot divjo na dobrih travnikih poznali, je dandanes kot glavni steber za vspešno živinorejo. Ako v krajih, kjer veliko detelje sejejo, kakor na pr. na Ceskem, ona slabo obrodi, trpi vsa kmetija; ako je premalo piče Kar smo do zdaj v kratko rekli, veljá za vse de telje sploh, zdaj pa hočemo popisati poedine. (Se nadaljuje.) mlekarstvu nekaj. 5 se mora število živine skrčiti; ako se to zgodi, bode manj gnoja; ako bode malo gnoja, bode tudi malo pridelkov itd (Dalje.) pravi: „ ______zadnjih „Novicah" popisali smo stoječe pinje z Pokaži mi oralo in ti bodem vrtilno pripravo, katera enako služi največim mlekar u Kmetijski pregovor povedal, kakošen da si gospodar Ta resnični pregovor bi mi dandanes tudi zamogli na lepo poljsko deteljo obrniti, namreč : „pri komur je detelja lepa in travniki dobro obdelani, je gotovo umen kmetovalec." Sejanje detelje ima v kmetijstvu veliko važnost. Kakor je vsakemu dobremu kmetovalcu znano, jemlje detelja svojo glavno hrano iz doljnih plasti zemlje in iz zraka. Ona nam ne povrača truda in stroškov, katere imamo pri njenem oskrbovanji, le z obilnim in izvrstnim skim zadrugam, pri katerih se rabi za vrtenje vodna ali parna moč, kakor tudi za manje mlekarske zadruge in veča gospodarstva, pri katerih za medenje zadostuje ročna moč povekšana z vrtilno pripravo in kolesom go njačem. Omenjali smo tudi uže pinje v podobi ležečega pu triha in priobčimo ga danes tudi v obrisu (glej podobo Lefeldt-ove opazko pridelkom, ampak tudi s tem, da vse druge rastline za njo posejane ali posajene brez vsacega gnojenja jako dobro vspevajo. Pri detelji, akoravno več let na eni njivi ostane, kakor na priliko „lucernska in seta u itd J so oskrbovalni stroški zelo neznatni espar- kakor bodemo pozneje videli. Ker ima ta rastlina tako lepe lastnosti za posestnika, moramo tudi mi se truditi, nji vse tako ugodno pripraviti, kar je le največ mogoče. Za dobro rast in močna kar vspevanje detelj je neobhodno potrebno največ mogoče čista plevela zemlja in dovoljno čistega in dobrega semena in pravi kolobar, to je, da za pravo rastlino sledi se za manjša gospodar stva take pinje pripo ročaj o j ker se v njih z malim trudom in dobro izdeluje surovo maslo in ker se v poprečni višini 30—35 cetimetrov, lahko napravi daljša ali krajša po velikosti gospodarstva, za katero je namenjena dolga od 15 do 50 centimetrov. Tudi te vrste pinje prodaja fabrikant gosp. A. Pfanhauser, Wien Maximilianplatz 10 mo sledi. a , xv, A.ko sejemo deteljo v slabo ali pa plitvo preorano sicer se pa nahajajo tudi med Slovenci pri večjih in zemljo in da je še polna plevela, «gw «« co^ nuxcm- ^«^jo^ &v»ťvuulJAU. , —— nice v svoji prvi mladosti ne morejo zadostno razvijati, litrov smetane; napolniti smejo se samo do tretjine no je, v dolnje plasti zemlje dohajati, trpi precej napo- tranjega prostora; znotraj v pinji ne sme biti nika- manjkanji hrane, kakor tudi po suši; ako pa bi še bilo koršne železnine. Napaka pri pinjah te vrste pa je, da kaj hrane, ji jo plevel vzame in mlade rastlinice zaduši, se težko snažijo in sušé in pa da se pri osi vretena se take koreni- manjših gospodarjih. Vmede se v njih po 15 do 100 Ako se detelja pregostoma druga za drugo na ravno tistem mestu seje, tudi gotovo ne moremo dobrega pridelka pričakovati. Vendar je pač pri nas navada, kakor tudi po drugih deželah v Avstriji, tako imenovani sta- ar ali vvrstitev, namreč da pride za kolikor toliko poceja smetana. Avstrijska trgovinska zadruga za mle karske izdelke. Vlanska razstava mlekarskih izdelkov v Trstu dala Nadalje sejejo mnogi posestniki je strokovnjakom priliko, preiskavati dobroto naših do-vsako tretje ali četrto leto deteljo na ravno tisti pro- mačih (avstrijskih) mlekarskih izdelkov, primerjati nji-stor. tedaj preveč pogostoma. Zavoljo tega se nam ni hovo dobroto s ceno, po kateri se prodajajo, in konečno ki kolob ozimnim žitom zopet precej jaro žito, kjer zemlja gotovo ni rahla in čista plevela, ter tako ne ugaja poprej imenovanim pogojem treba čuditi, ako vidimo slabo deteljo ; namesto da do- primerjati dobroto in ceno z ono tujih izdelkov teh vrst bimo dve do tri dobre košnje in do 80 centov suhega p0 YSem tem se je pokazalo, da se pri nas ne iz-pridelka na oralu, je komaj ena dobra košnja in suhega deluje ne surovo, ne kuhano maslo in tudi ne različne pridelka kakih 30 centov na oralu. Ni se nam tedaj naivin *j\j wuw t u» vi uwm wuwj vrste Sira IčtHU ]JIčt V JLJLLIU ill ciiaivuiiv>iiv , xxtvuui ^ da nam njiva tako malo dà, ampak čuditi se zahteva na svetovnem trgu pri blagu, katero se prodaja čuditi a tako pravilno in enakolično kakor se to ? moramo, da še kaj dobimo pri tako nespametnem, bolje rečeno, trmastem gospodarstvu domá in na tujem tanovitno in za dobro ceno napake je odpraviti in v prvi vrsti pripomoči, da se Pravilo naj nam bode, deteljo vedno sejati v jara po rednem izdelavanji stalno dobrih mlekarskih izdelkov žita, katera sejemo za okopavinami, to je, turšico, ko- dosežejo za naše živinorejce boljši prihodki runom, korenjem itd., ker samo take njive so popolnem plevela čiste in rahle; tudi jo moremo z ozimnim žitom sejati samo da nam mlada rastlinica lahko po mrazu ravno izdali so pravila za omenjeno zadrugo ta namen zbrali so se pretekli čas prijatelji kmetijstva skoraj iz vseh dežel naše države, in zdaj nekaj o v j ll l j. j ocfcjullv/ JLLiAtXLA liiawuw a wutiiuiviv F ^ * ~ . ~ ~ ---------ř------------~ " ~ . trpi; da se to ne dogodi, jo lahko spomladi zgodaj se- progleda o njenem postopanji m vabilo na pristop jemo med žito. Naj uže bo jaro ali ozimno žito » sejati zadrugi ga moramo redko, da ima mlada detelja zadosti zraka Osnovalni odbor sestavljen je tako Predsednik knez in svetlobe, da se more tako dobro obrasti. Nadalje ne Adam Sapi eha iz Galicije; podpredsednik Oton grof sme detelja priti pred petim do osmim letom na ravno Durkheim iz Gornje Avstrijske; pero vodja dr. Josip tisto mesto, ker redilne snovi (hrana), katere je iz P o klu k ar iz Kranjskega; nadalje odborniki: vitez 18 o Atanazij Benoë iz Galicije; Češke, grof Karol Bouquoj it ez ^ Josip Ber tel iz edino naravna brarnba v tako silovitem boji konkurence iz Ceske, grof Karol in to bode tem bolj i )vati koristi, kolikor dalj se Chorinsky iz Solnograškega, baron Karol D a [b erg raztezava iz Moravskega, grof Božidar Falkenhayn iz Slezij v, iz vitez Apolinář Javorski iz Galicije, Adolf Hall Niže-Avstrijske, Ferdinand KaUenegger iz Tirolske Prosimo bimo Vas, vdeležiti se pravilom dovoljujemo s pri tem sodelovati in va vstanovitvi podvzetja. pomniti odstavek do knez Ferdinand Lobkovic iz Štajarske, vitez Julij Riccab Artur Skala iz Niže-Avstrijske, grof Emanuel T h iz Ceske. Fridrili Muli iz Tirolske, vitez ločuj za čas po vstanovitvi, katere napovedbe se imajo iz južne Tirolske, vitez Janez Zotta iz Bukovine. Vabilo predsedništva osnovalnega odbora glasi se tako-le : dodati prošnji za sprejem. Mogoče je namreč, da pristop namerava samo vde ležbo z denarjem z namenom pospeševanja zadružinskih namenov, ali pa z da pripomore posredovanje zadruge k prodaji izdelkov pristopivsega, zatorej se bode moralo naznaniti poleg deležev podvzetja, katero prilogi doidejo Vam pravila in pregled podvzetja, želi prevzeti prošnjik, tudi to, ali in približno koliko katero namerava osnovano kot zadru strij skega mlekarstva 5 povzdigo av- blaga (surovega masla) na mesec ali na teden naj Možj iz vseh delov države sošli so se, da prija ^vtJJv --—~---->--r-o 7 zjciuiijoga. ua/^uciuua uav^C* íiwtv , ^^ j ~ vijo oklic vdeležbi, vodi jih prepričanje, da priporočajo ni§tvu mogoče, držati se neke gotove razmere podvzetje času primerno katero bode velikega gospodarskega pomena za vse dežele, za vsacega posamnega kmetovalca. Kdo bi hotel ugovarjati, da dandanes kmetijstvo edaj se spečalo po zadrugi Zadnjega naznanila je treba zato, da je predstoj- katero je treba varovati v spolnovanje zadružinskih zavez gledé vrednosti na prodaj stavljenega blagá in gledé števila družbenih deležev. Ta razmera se ne dá določiti na- rej, temveč bo odvisna: od števila družbenih deležev, ki se oddajo udom nima prestati težkih borb, težjih kakor morebiti poprej ! Bolj kakor kedaj poprej so tedaj upravičene iz- ydeležujočih se samo z denarjem, ne pa z blagom redne v reči utemelj naredbe od krajšega ali daljega časa, kateri poprek pre Ne samo slabe letine ali bolj in bolj rastoče za- ci0kier se za prodano blago dobi denar hteve stiskajo gospodarja. Veliko težje še trpi pod pri tiskom v zadnjih desetletjih spremenjenih razmer, tere kratijo njegove dohodke njemu kaj spečati Kraj ka- V katerih bi bilo Pra\ katere odstavek daj predstoj zalagajo se od daljine; ako so tu ali tam boljše letine, ne dobiva več povračila v boljših štvu na korist malih kmetovalcev, mogel se bo le tedaj poslužiti, ako bode po živahni vdeležbi na razpolaganje potrebni denar. odstavek cenah, na kratko, nastale so razmere, katerim nasproti je , priznava onim udom (osebam ali družbam), kateri prevzamejo večje število deležov in s ----------------tem podvzetje dejansko podpirajo, posebne predpravice. Razmere prometa in tržne razmere presukale so se Konečno zdi se nam potrebno omeniti, da je izvrševalni odbor namenoma in to v varovanje načela zadrug v kmetovalec onemogel v kratkem času to je hitrej » kakor da bi se bile mogla ob enem predrugačiti načela kmetijstva bolj času, celo nujnejše je, odkriti Toliko prednosti, pravila sprejel 5. c) samo razdelitev dobička, ne pa katere so povzročile nove razmere, in se jih poprijeti. Zadruga, o kateri govorimo, je sredstvo, novo na stale razmere porabiti na korist vsega kmetijstva. Kakor so obrestov od deležev. Naj bi se po tem ravnanji oni, katerim je na raz polaganje denarja ne dal zadržavat j zaupati ga za- drugi enako v lastno korist kakor v korist zadru priliko sladkorski okraji še le po novih razmerah ker lahko izrečemo z dobro vestjo, da avstrijska av lia jjii.aj.aw .uvi^ai wx^vj-i — ~ ~ "------ &ei 1uuku izrtjcemu L uuuiu vcolju, ua cl v o iii ljoivo, prometa v stanu, gospodarstva po ugodnosti svojih zem- vinska zadruga ne bode koristila samo pridelovalcem ljišč spremeniti, ^ ,— „ A—--- dobrega vpliva pri razcvetanji mlekarstva, katero se najbolj pospešuje z vredbo v zadrugah, po katerih se pospešuje najkrepkeje. Po prepričanji govorimo, ako trdimo, da se po osnovi avstrijske trgovinske zadruge vsakemu kmeto- __ ______ valcu, kateri si prizadeva, popolnem vporabiti ugodnost nastopilo pot, katera bo v prihodnje pot splošne enako sme pričakovati splošnega ampak denarj se razvila tudi v varno in dobro nalaganje Ne odbite nam naše prošnje, s katero se do obračamo: pripomoči pri vresničenji podvzetja katero in katero ob je tako visocega gospodarskega pomena, enem avstrijskemu kmetijstvu pridobi čast, da je p razmer, vsiluje nalog, mlekarstvo, do zdaj mu neznano vsaj zavolj primerjanja poskusiti. Ugovoru, kateri se dostikrat sliši, da naše naravske razmere razvoju mlekarstva niso ugodne, moramo na razvoja Vašo izjavo o pristopu blagovolite poslati pod naslovom v sklepu progleda napovedanem » sprotovati, sklicevaje se na to, da se dejansko v vseh delih države pri najbolj različnih razmerah (zemljišč podnebja in krme) uže zdaj pridelujejo prav dobri izdelki. Sedanji še tako nizki stan tedaj ni nasledek naših naravskih pogojev, temveč je bil do zdaj povzročen po zemljepisni legi države, po kateri se znači kot od-morska dežela, in po kateri smo bili zaprti za prodajo mlekarskih izdelkov proti splošnemu svetovnemu prometu; bili smo tedaj omejeni na domačo notranjo pro- Predsedništvo (Dalje prihodnjič.) Tehnično poročilo daj katera razvoju ni bila ugodna, ker se domači po trebi enako v množini kakor dobroti prelahko zadostuj Po zadružinski osnovi kmetijskih krogov po sta novitvi avstrijske trgovinske zadruge dano je sredst\ za prost razvoj, in prilika posameznemu, ki je do daj moral prenašati slabe nasledke spremenjenih razmer zdaj tudi vživati njene koristi s k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil Ivan pl. Podkagsky, uradno pooblaščen civilen inženir. (Konec.) Konecni posnetek. Menim, da sem v tem svojem popisu dano mi nalogo dovoljno rešil in vsa ona stališča jasno dokazal. ki so merodajna za presojevanje naše naloge. Najprej sem govoril o obširnosti tehničnih priprav in poizved, potem sem utemeljil stavbe, ki sem jih Skupno druženje enakih gospodarskih krogov je predlagal ? razvil sem njihov stavbeni program in sedaj 1 §3 mi še ostaje, da z ozirom na preračunjene stroške Po dovršenem znižanji najviše vode se bode tudi tu opomnim, na kak način in v kakih svotah se bodo zamogla šota izkopati blizo % sedanjega mahovja in porabljali, ako se sprejmejo moji predlogi. Po prejšnjem popisovanji naj bi se v I. dobi zidanja pričela sledeča dela: Naprava kunete od izliva Gruber- jevega kanala v Ljubljanico do Fužin s stroški....... 292.000 gold vse stavbe v Gruberjevem kanalu 412.000 „ poslednje se bode spremenilo v rodovitna polja; potem bode treba le zadnjo tretjino obdelovati kot močvirje, ki pa bode pri umnem obdelovanji tudi dajalo dovolj velik vžitek, kajti povodenj ga ne bode nikdar več preplavila. Sedaj je pač še nemogoče, to korist s številkami zračuniti ; vendar hočem poskusiti ceniti, koliko bode svet več vreden, ko bode izboljševanje dokončano upam, da bodem resnico precej natanko zadel. » m Skupaj ta namen vzamem, da je močvirje okroglih 704.000 gold. 15.700 hektarjev veliko, ter ga razdelim aproksimativno Ko bodo dovršena ta dela, ki se zamorejo razdeliti (približno) v sledeče vrste: na do leta, naj se naredé vsa dela, ki so predlagana pri stranskih pritokih in ki pripadejo konkurenčnemu fondu ; morebiti najbolje v tej vrsti: . Reguliranje Malega grabna s stroški . Reguliranje Ižice s stroški . . . . Jez čez dolino Iške s stroški . . . Odkup škodljivih padov mlinskih potokov in poprave jezov s stroški . 5. Reguliranje Borovniščice s stroški . 6. Jezovi čez doline in zadnji prepad 46.500 gold. 197.000 24.000 16.000 32.300 v Gradaščici s stroški Reguliranje Švice s stroški . . . Reguliranje Cornovega kanala s stroški ........... 39.400 5.300 17.000 Dela od Skupaj 377.500 se lahko razdelé na več let, kakor bodo ravno nanesli pripomočki, ki bodo na razpolago dela pri Cornovem kanalu pa se morajo ravnati po tem kakor bode napredovalo poglobočenje so s tem kanalom v zvezi. tistih odotočev ? » Za ostaja še tedaj: II. dobo zidanja Reguliranje Ljubljanice od Malega grabna naprej do izliva Gruberjevega kanala s stroški.......... 432.000 gold. slučajna dopolnitev, oziroma po-vikšanje zaporov dolin s stroški tedaj skupaj Ako se prištejejo k tem delom, 35.000 467.300 gold 1,548.000 77 155.200 v , ki bodo po sumaričnem proračunu . . . veljala, tudi stroški stavb ob stranskih pritokih, ki so zračunjeni s . . . . tedaj znašajo vsi stroški za predlagano izboljševanje......... 1,703.200 gold. Razume se samo ob sebi, da v tej svoti ne stojé ona dela, ki jih morajo podružná društva, občine ali posamezni posestniki v izsušenje zemljišča, ležečega v njihovih mejah, izvršiti v teku nekaj let, deloma, da se popolnem znižajo izpodtalne vode, kakor to tirjajo dotični projekti, deloma da se zajezé vode v stranskih jarkih, Ker bi se sicer šota popolnem izsušila. Dobiček, ki bi ga imelo močvirje od teh predla ganih del, je zeló velik. Ako se Ljubljanici najviša voda zniža, tedaj bode da s zemlj 1500 hektarjev sveta, katerih sedaj povodenj sicer ne pokrije, ki so pa vendar na nekaterih krajih zamlakuženi; ta svet bode v prihodnje več vreden deloma vsled izsušenja, deloma vsled skupnega razvoja kmetijskih razmer na močvirji; hektarjev rodovitne zemlje, katere povodenj poplavi, a se bodo vsled znižanja najviše vode lahko izsušili; 3000 hektarjev močvirja, ki so poplavljeni in zamlakuženi in ki se vkljub znižanju najviše vode v prihodnje vendar le kot mahovje obdelovati morejo 7200 hektarjev močvirja, katere sicer povodenj pokriva, a šota se jim zamore odstraniti s tem 7 pUKZlVa, il tři »C JUil ACIIIIUJLO UUOLJLaUIUi (3 U^lll, izkoplje ali požgé; potem se bode prišlo clo spodnje Jaz cenim, da bodo te ste zemljišč toliko več vredne ad ad ad acl m hektar po 43 gl. (joh po 25 gl.) H 77 77 ,, 121 „ « 70 „ ,, 295 „ 77 7? 77 77 77 70 40 170 77 77 77 37.500 gl 544.500 „ 175.000 2.124.000 75 7) tedaj poskoči cena za 2,881.000 gl. Razume se samo ob sebi, da bode ta veča vrednost nastala še le čez več desetletij, ko bode najviša voda se upadla, ko bodo vsi kulturni jarki zvrševali svoj posel in bode spodnja zemlja spremenjena v rodovitno polje, ko bode vrh tega pridno, delavno in razumno prebivalstvo prav uporabljalo one koristi, ki mu jih bode izboljševanj dajalo Slovstvene stvari» spomin dr. Jan. viteza Bleiweisa-Trsteníškega Spisal Jos. Cimpernian. Tožila o smrti ocina je, Ko vplenila tega jej sina je: „Pogledi, rod, na mrtvaškem odri Tvoj Oca spí in voditelj modri ! V ljubezni zvesti pozabljal sebe, In vže pri mejniki življenja stal, A záte v skrbéh je še dejal: Težko, moj narod, se ločini od tebe!tf Ljubèc ga cestimo! Ljubezen, le Trdneja od sive je skale in brona. ona Da izročam javnosti nekatere liste nepozabljivega nevarnost povodnji popolnem odstranjena za celo" moč- mi pokrovitelja dr. Jan. viteza Bleiweis a, nagibljeta virje in potem se sploh zamore naseliti na-nj več ljud- me poleg hvaležnosti še dva razloga. Prvi razlog je stva, ki ne bode samo oponašalo se, temuč tudi pospe- rádostno uverílo, da skažem tem načinom veliko ljubáv ševalo razvoj celega okraja. književnosti slovenski, a drugi razlog ima svoj kóren Ko se ne bode šota več žgala, bode v zdravstvenem v zunanji obliki listov, kateri so, namenjeni le hipu ? obziru mnogo pridobilo ljubljansko močvirje, še več pa kadar ni utégnil slavni mož govoriti z mano o delih glavno mesto Ljubljana. za „Matico", „Novice" itd., načrtani največ na navaden 184 papir v naglici in največ s svinčnikom, čegar poteze hitro izginjajo. Zato smatram v svojo dolžnost, da se tiskovnim potem otmó pogube marsikatere originalne zrnovite izjave veljatelja, katerega je slovenski narod nazival čestnim imenom „Očeta", in upam, da bode gotovo vsak naobražen Sloven z zanimanjem čital, kakóve nazore o književnosti sploh je gojil in kakó blag človek je bil. Mnogi nazori se utegnejo komu čudni dozdevati, a péčat nosijo duhá dr. Bleiweisovega in uverjen sem, da vse, kar je pisal meni o književnih stvareh, povedal bi bil tudi očito sam brez vse bojazni, da je bilo treba. — Pošiljam zatorej za sedaj v občinstvo iz obilice te izbrane liste z vročo željo, da dosežejo svoj namen! Kjer je uméstno, pridèl sem potrebnih pojasnil, kjer kaže, za pietete voljo izpustil, kar ne bi morebiti ugajalo večini čitalcev naših dnij. — V Ljubljani konec majnika meseca 1883. 1. I. Častiti gospod! ---Pri Vaši zbirki lepih pesmic, ki ste jih na poročilo Tomanovo*) spisali, zgodila se je ta pomota, da je vredništvo odločilo pesem „cesarsko" na konec celega snopiča, a potem, ko se je snopič končal, pozabil je stavec na ono pesem, ker je bila uvrščena bolj začetku. Zdaj pa ne bilo bi več na pravem mestu, da bi, po dolgem ločena od prejšnjih, natisnila se samica. Ali Vam dr. Toman ni obljubil kaj honorara za to zložbo? Če Vam je, pišite mi, da se jaz do vdove njegove obrnem o tej zadevi. Pozdravlja Vas prijazno Dr. Jan. Bleiweis. II. V Ljubljani 27. aprila 1871. Častiti gospod! Brž, ko je te dni gospá vdova Tomanova iz Beča prišla, kjer je bivala čez zimo, bila je moja skrb, da spolnim obljubo Vam dano. Dobil sem od nje za trud Vaš z vojnimi pesmami 50 gold., ki jih je rada dala, ker tudi ona se je spominjala, da Vam je rajni dr. Toman naročil te pesmi. Spolnila Vam je tudi željo drugo, ter Vam pošilja priloženo fotografijo. **) Radujem se, da sem pripomogel v to, da ste dobili, kar Vam gré. Pozdravlja Vas nevtrudljivega delavca na slovstvenem polji našem srčno Dr. Jan. Bleiweis. (Dalje prihodnjič.) * Naši dopisi. Iz Gorice 4. jun. (Izv. dop.) Okoli volitev se suče zdaj tudi na Goriškem politično mišljenje in gibanje. Kdor bi verjel italijanskim, pa tudi dunajskim nemškim listom, ki so oboji Slovanom sovražni, mislil bi, da Slo- *) To sem si bil izrecno izprosil, drugo prepustil vse dr. Bleiweisu na svojo voljo. **) Dr. Lovro Toman me je bil naprosil, naj sestavim zbirko vojaških pesnij za naš domači polk. S tem delom je želel napraviti veselje ter je posvetiti baronu Kuhnu, vender predno sem mogel stvar završiti, umrl je dr. Toman. Nekatere teh pesnij sem izročil potem „Novicam", da so jih objavile. • « tf1 ' V k venci na Goriškem se ne boré samo zato, da bi pristojno število poslancev dobili v svojih okrajih, ampak tudi z namenom in željo, Italijanom kak sedež izpod-makniti. Resnično je pa samo to, da se je Slovencem boriti za svoja lastna mesta, za sedeže, na katerih so vsaj v poslednji dobi domačinci, dasi taki in taki, sedeli. Nasprotniki obračajo svojo taktiko proti nam, da bi nas toliko laže prehvapili in nas spravili še v slabše položje, nego smo doslej. Prešlo jesen niso bili naši „gor-jani" zreli, da bi se jim volilna pravica razširila v enaki meri, kakor za državni zbor; zdaj pa isti listi dajejo svojcem spričevalo, kakor da bi bili naši Lahi politično bolj zaostali, nego volilci „v Galiciji in Bukovini*. Dasi se naša „Sloga" zarad volitev ni še genila, ji nasprotniki vendar pripisujejo „najživahniše gibanje" in tako rekoč čeznaravno moč. Resnica je zopet samo to, da na pr. goriška kupči j ska in obrtni j ska zbornica voli dva deželna poslanca, katera delujeta na laški strani, zato, ker se Slovenci brigajo za to zbornico toliko, kakor da bi je ne bilo, tako da je naše ljudstvo skoro še po imenu ne pozna. Enaka onemoglost, hotel sem reči, dosledna nemarnost od strani Slovencev se kaže tudi v goriškem mestu, ki voli tudi dva deželna poslanca. Ne tu, ne tam se Slovenci ne zganejo, in vendar bi morali skrbeti, da bi se Lahi od te strani ná-nje vsaj toliko ozirali, da bi volili vsaj po enega bolj zmernega, tudi slovenskim težnjam pravičnega zastopnika. Ker pa leto za letom nič ne storimo, ni čuda, da Slovencev Lahi ravno v mestu še poštevajo ne in nas imajo samo za „naseljence". Nasledek pa je, da ostajemo v deželnem zboru v manjšini, in da nam ni upati, da bi prodrli s predlogi, ki bi obsezali širše politične pravice, namerjene tudi Slovencem. V sedanjem položaji se morajo Slovenci iz navedenih razlogov, torej tudi vsled svoje lastne krivde, še srečne šteti, če dosežejo v deželnem zboru enakost glasov z Italijani. Pa še za to relativno ugodnost so si bili v prešli dobi v velikih skrbéh, in od slučaja do slučaja so se morali slovenski poslanci med seboj pogajati, da so drug druzega pridobili za potrebno edinost pri važnih predlogih, in vedno so bili odločniši naši zastopniki v strahu, da jim kak švigašvaga in strahopetec ne uide v nasprotni tabor. Strah na naši strani je bil sosebno velik, kedar je bila nevarnost, da se kdo tržaški vladi ne zameri, takrat par naših zastopnikov ni bil nikdar zanesljiv, tudi ko bi jih bil prej Demosten za-se pridobil. Jasno je, da tako položje ni vzbujalo veselja, in ves boj, ki se bije tudi pri teh deželnozborskih volitvah na Gpriškem, je nastal uže zdaj zarad tega, da bi se omanljivcev narod ubranil. (Konec prih.) Z Lesec 3. junija. — Danes posvetovalo se je tukaj precejšnje število županov našega okraja, da se dogo-voré, kako sprejeti presvitlega cesarja pri njegovem prihodu na Bled. — Ne bom popisaval nadrobnosti raz- govarjanja, omenjam pa, da imata pri takih shodih navadno zeló merodajno besedo gorjanski župan Žumer in pa radoljški župan Hudovernik. Med drugim ugibalo se je pri razgovoru tudi, kdo bo cesarja nagovoril v imenu županov, in mislili smo sploh, da ta časten nalog dobi odličnejši naroden župan, kmet ali gospod. Mislilo se je na Žumra, toda on izgovarjal se je tako dolgo , da nima časa » akoravno bo tako in tako pri sprejemu navzoč, da je bil konečno imenovan za ta častni posel edini narodni nasprotnik,, naš radoljški Hudovernik. — Ta sklep razsrdil je več najbolj zavednih županov, tako, da so zapustili shod z odločno voljo, prekucniti ga, sicer pa rajši izostati. — Nevolja bila je toliko veča, ker je nesrečni ta sklep zakrivil Žumer sam , o katerem bi bil po pravici smel 185 vsak pričakovati, da bo kot zaveden načelnik županov znal odločno odbiti tako poskušnjo, ako bi prišla od druge strani. Toliko bolj premišljevala se je ta do- predsednika Winkler j (Pogorelcem v Trbojah) nakazali so presvitli cesar vsled poročila in na priprošnjo gosp. deželnega godba, ker ni skrivnost, da sta ravno Hudovernik pa 800 gold, podpore župan nemškega Weissenfelsa Zumra najbolj ponujala tijske šole {Gospod prof. Fr. Povše), vodja goriške kme za deželni zbor 1 odlikovan je v priznanje njegovega marlji Ali se bo ta maroga še dala izbrisati, ne vem; krono vega m vspešnega delovanja z latim križem s upajmo, venskega da se popravi in da bode v imenu okraja slo- zdravil to novico Gotovo bo ves slovenski svet z veseljem po , — cesarja po slovenski pozdravil vsaj mož pri čegar pozdravu cesar ne bo prisiljen zopet prašati jeli ne bivajo tukaj Slovenci?*) Sploh naj bi se pošteni naši župani varovali ne bodo med nje sejali naši nasprotniki lulike. Zdaj še se popravlja cesta od Lesec na Bled pravljajo se i 9 tamo gospodu profesorj mi pa še posebej prav iz srca česti da ----^ UUl JUTO«, Od- hujši klanci in o cesarjevem prihodu bo (Umrl) je č. gosp. Martin Poklukai v Vodicah, dekanije Jelšanske, dne 24. maja kojni rojen je bil dne 10. novembra 1815. v Gorjah na Gorenjskem. župnik Po vse potrebno res lepo zravnano. Tudi novi bleški most uže dodelan in tako nam bo tudi po cestah ostal lep spominj veselega cesarjevega prihoda. Pričakujemo samo tudi še od slavnostnega odbora bleškega, da ne zaostane za drugimi, potem bo v čast in srečo vse dežele c e- rJ čer na bleškem j cesarjevega potovanja po kranjski deželi Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Zadnje dni posvetovali so se av- ministri o skupnih zadevah izrekoma kedaj naj se skličejo letos delegacije, kako in biser v prstanu kedaj se prične vredovanje donavskega vodotoča pri strijski in ogerski o tem. 91 železnih vratih", in o druzih manj pomenljivih skupnih zadevah. Za sklicanje delegacij odločil se je čas od 15. do 20. oktobra. Ljubljane. (Volitve v deželni zbor.) Na posebnem mestu nahajajo danes častiti bralci oklic centralnega narodnega volilnega odbora, v katerem se priporočajo . kandidatje za predstoječe volitve. Priporočajo se za Nadvojvoda Albrecht, vrni vši se z Ogerske od volitev v kmetijske občine večidel znani dosedanji na- °gledavanja tamošnjega vojaštva, poročal je ponedeljek rodni poslanci, kolikor pa je novo nasvetovanih, zgodilo c?sarJu ustn0 0 ten* ogledovanji. — Skupni denarni mise je to po dogovoru z dotičnimi volilci samimi, in tudi nist.er Kalla/ nastopi jutri svoje nadzorovalno poto- novo nasvetovani so v javnosti dobro znani, zanesljivi in spretni in pa vsega zaupanja vredni možje. Volite tedaj priporočene enoglasno; ako to storite, pokazali . . bodete nasprotnikom in vsemu svetu, da smo Slovenci lmel nal°g> posvetovati se o nasledkih sprejete nove šol a . 7 —. l_ _ __a. A v Ti • v + a • « ^^ _ vanje v Bosni Nižeavstrijski deželni zbor je po nasvetu poslanca Dinstel-na s&lenil, izvoliti poseben odsek, kateri bode politično li pa tudi slož Kolikor več so- ske Postave za deželo niže-avstrijsko veča glasnih volitev, toliko veča je veljava izvoljencev, veljava vsega zbora in naroda. Modro, odločno, zmeraj tudi pravično postopanje narodne večine bode pa potem tudi vladi in nasprotnikom pokazalo, da smo sposobni Časniki bodo tedaj zopet dobili priliko, brezmerno pisariti zoper ono postavo. Iz Prage Volilno gibanje za deželni zbor je živahno. Razglašeni so uže volilni oklici in veči del za narodno samoupravo, da sebi pravični nikdar" ne ža- kandidatov. „Ustavoverna" stranka še ni popolnem zgu limo pravic druzih narodov in da po tej poti najbolje biia uPanJa> da bi zmagala v vélikem posestvu. Prigo varja in pritiska se živo od vseh strani, posebno v ku rijah vélikega posestva, toda narodna stranka ne dvomi vskrbimo za blagor dežele in vse nam z drugimi narodi skupne domovine deželi upamo 5 stoječih volitvah Da to priznajo pravični Nemci v da se bode pokazalo dejansko v pred- da zmaga sijajno Iz Trsta » Preteklo nedeljo bil je slovenski ta Volilci, eno Vam tedaj priporočamo pri volitvah: bor Pr! Brezovici. Predsedoval je poslanec Nabergoj ne pozabite nikdar, da ima novi deželni zbor navz0&h je bilo veliko tisoč ljudi. Sklenilo se je » za lik glâsj tud lep log h rodo ljubo tega pa ji žite zmag mo po strogi discipl rešiti treba oglasje doseč U ----- -----------w v V^v»*» OU J \J « IACL htevati slovensko ljudsko šolo povsod, kjer je po postavi potrebno število 25 otrok za šolo nadalje slovensko vsi 5 in in č nJ bod m * w iJ aj b se arod ša p rihdnost davk (Radoljški okraj) plačeval je z e m 1 j i š k dopisavanje med oblastnijami in občinami, konečno pro siti tudi za kmetijskega učitelja slovenščine zmožnega. Iz Gorice. — Volilni boj je hud in slovenski stranki je, kakor priča današnji naš dopis iz Gorice po tari cenitvi na leto 49.535 gold. 38 kr. najbolj nevarno veliko število nesamostojnih vkljanljivih po novi cenitvi pa ga plačuj 32.310 li 38 » županov, in sicer bolj veljavnih mož polajš % znaša tedaj na leto 17.225 gold. kr. lepa svota, katera bo gotovo pripomogla celiti marši Rek tela. Iz Zagreba Razgovarjanje zarad poravnave o katero rano gozdnih in pašnih pravic je pretrgano in poskušena poravnava je spodle Hrvaški zastopniki spolnili so svojo dolžnost z prizadeto kmetovalcem tega okraja gledé vloženim ugovorom. Ogerski deputaciji pa se po pra vici očita, da si je prilastovala posel sodnika med Reko * Po načelu, izrečenem v zadnjih „Novicah", izpustili smo iz Vašega dopisa vse, kar zadeva volitev v deželni zbor, in ravno zato smo izpustili tudi marsikatero drugo ojstrino. Odložili bi bili celó ves dopis, ker je deloma preveč oseben, ker se gre pa tukaj ob enem tudi za častno zastopanje vsega radoljškega okraja o prihodu cesarjevem, upamo pa s prijav- in Hrvaškem ljenjem pripomoči, da se prekliče omenjena izvolitev. Žitna cena v Ljubljani 30. maja 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 64 kr. Gledé 8 gold. 90 kr. Vašega okraja volitve pa vidite iz današnjega oklica, da se 50 kr. turšice 5 gold. 60 kr. banaške sorsice 6 gold. rži 5 gold. 87 kr. centralni volilni odbor strinja z Vašo željo. ječmena 4 gold. 71 kr. Vred. prosa 5 gold. 4 kr. ajde 4 gold. 55kr. 92 kr. ovsa 2 gold Krompir 3 goid. 76 kr. 100 kilogramov. Minulo bode skoraj šest let, odkar so se vršile poslednje volitve za deželni zoor. Po silovitem in ne-postavnem pritisku je ta čas bil naš narod, da-si je kranjska dežela, izvzemsi Kočevje, čisto slovenska, v deželnem zboru potisnen v manjšino. Napočil je naposled željno pričakovani dan rešitve za naš narod. P Presvitli cesar je z najvišjim patentom od dne 11. maja t. 1. kranjski deželni zbor razpustil in ukazal nove volitve Vsled tega najvišjega ukaza je c. k. deželna vlada razpisala volitve v kmetskih občinah 9. junija t. 1., — v mestih in trgih 12. junija malo dneh boste tedaj izbrali možé, katerim zaupate in od katerih pričakujete, da bodo v prihodnjih šestih letih sklepali v deželnih zadevah vselej v korist deželi in narodu. Mnogo truda in dela, temeljite znanosti o duševnih in materijalnih posebnostih našega naroda, združene s praktično izkušnjo bode prihodnjemu deželnemu zboru treba, da odpravi, kar se je v poslednjih letih storilo narodu na kvar; da ojači in vtrdi njegov včasi le premehki značaj in mu odpre pot do večega blagostanja Našim gr un t ni m posestnikom se je sicer gruntni davek znižal in s tem njih stan nekoliko a. a treba je še skrbeti, da se kmetijstvo z naukom in druzimi napravami sploh povzdigne Toraj mora jedna prvih nalog novemu zboru, ustanoviti kmetijsko šolo; uvesti, kjer je le mogoče, pri šolah nadaljevani kmetijski poduk; skrbeti za zboljšanje živinoreje in sadjereje, ter za umno gozdarstvo, v prvi vrsti za pogozdovanje Krasa in raznih goličav po deželi. , , , , .. . , ,. , , .. , » , Obrtniki in rokodelci imajo pravico zahtevati od deželnega zbora, da jim priskrbi obrtmjske sole in jim tako s praktičnim podukom omogoči, premagovati tujo konkurenco. .. Potezati se bode moral deželni zbor za tako odgojo ljudskega učiteljstva da stopijo učitelji na svoja velevažna mesta kot značajni, rodoljubni odgojitelji, ki bodo složno z naso vrlo duhovščino ucepovali v mladostna srca blago- in človekoljubje, žlahne čute za pravico in resnico in gorečo ljubezen do naroda in domovine , prijateljskem sporazumljenji s si. c. k. deželno vlado, katera o vsaki priliki kaže svojo vsestransko skrb za deželo, in z njeno pripomočjo bode deželni zbor postave o občinskih cestnih, šolskih in sploh vseh deželnih zadevah labko tako urejal, da bodo ugajale potrebam naroda in deželi koristne. Dokler se od katere koli strani delajo ovire našemu slovenskemu jeziku, bode stal deželni zbor na straži za njegove pravice. Kar pa Slovenci sami sebi želé, ne bodo kratili svojim nemškim sodeželanom v Kočevji. Kranjska dežela obhaja letos šeststoletnico svojega združenja s presvitlo cesarsko rodbino. Naš pre- ljubljeni cesar pride sam v deželo. Novi deželni zbor je poklican, da Nj. Veličanstvu izrazi neomahljivo zvestobo in pred najvišim prestolom zagotovi neomejeno udanost kranjske dežele in slovenskega naroda za vse prihodnje čase. » tem programom stopa tedaj narodni centralni volilni odbor pred Vas, častite volilce Po tem pro gramu bodo delali možje, katere Vam odbor, naslanjajo se na poročila zaupnih mož in izjave volilnih shodov, priporoča. Večina od njih Vam je uže znana, ker se je v dolgoletnem boji za deželne in narodne pravice potrdila; pa tudi imena na novo priporočenih so Vam znana, in, kakor se nadejamo, tudi priljubljena. Roj aki Î V življenji narodov so odločilni dnevi, odločilni za vso njihovo bodočnost. Kdo izmed nas ne čuti, da po dolgem mraku slovenskemu narodu začenja svitati zarja lepših dni ! Pokazati nam je pa zdaj da smo jih vredni. Naši narodni protivniki, proti katerim smo toliko let morali napenjati vse svoje moči, so sicer za trenutek potihnili, a to nas ne sme motiti v svojem delovanji. Bodimo, kakor dozdaj, oprezni, v svojem trudu za narod vstrajni in požrtvovalni in vselej složni. . . . Pod to zastavo, dragi rojaki, stopite na volišče; pokažite svetu, da ste vsi jedini, kedar gre za srečo in blagostanje naroda in — zmaga bo naša. Centralni narodni volilni odbor v Ljubljani i. junija 1883. Naši gg. kandidatje so * 4 za kmetske občine Za okraj okolice lju bljanske in Vrhnike: dr. K. vitez Bleiweis-Trsteniški in Luka Robič, bivša deželna poslanca Za okraj Kamnik in Brdo: Janko Kersnik, notar na Brdu. Za okraj Kranj, Tržič in Loka: Karol Klun, bivši dež. poslanec, Blaz Mohar, župan v Loki Za okraj Radov'ljico in Kranjsko Goro : dr. J. Poklukar, bivši deželni poslanec. %a IS p «i Planina Senožeče, Lož in Bistrica: dr. Josip Vosnjak, dr. Va 5. Za okraj Postojna, Planina, benožeče, lentin Zarnik, bivša deželna poslanca „ 7q ntmi Vinnvo in Tflriio: Matei Lavrenčič, bivši deželni poslanec. 7' la okra N ovo me s t o, K \ s t anTev i c o in Krško: Viljem Pfeifer, bivši deželni poslanec 8 Za ok a TrebTje Zatičino, Žužemberk, Mokronog, Litijo in Radeče: Luka Svetec, hivSi rl p ? o] ni noslanec dr Jurii Strbenec, župnik v Hrenovkah, dr. Franc Papež, advokat v Ljubljani. _ deželni P^a okraj Kočevje f L a š i č e in Ribnico: Franc Fortnna, podžupan v Ljubljani in Primož Pakiž, bivši deželni poslanec Za okraj Črnomelj in Metliko: Anton Aleš, dekan v Semiču poročila Za mesta in trge se bodo kandidatje v malo dneh razglasili, ko dojdejo odboru iz vseh okrajev končna Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. - Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani