Stari Poetovio. Predaval dr. Vladimir T r a v n c r. Nadaljevanje. Itazven teh dveh svetišč eo stale tukaj še kapele in svetišča boga ognja Vulkana, boginje lepote Venere in božanstev „dojilk", (nutrices augustae). Vzhodno od obeh Mitrijev je stalo svetišče boginje sreče (Fortuna sta-bilis). Po tem svetišču se je ta del mesta imenoval „vicus Fortunae." Izmed posvetnih poslopij šo se tu ohranili ostanki hiše z vodnjakom in vinske trgovine, kjer so se našli v zemljo vkopani veliki vrči. Tukaj so bili tudi državni magacini carinskega urada, imenovani horrea. Najvažnejša in najlepša stavba starega Poetovija je stala na Žg. Bregu. Ti ostanki bo shranjeni v posebnem poslopju ne daleč od ceste. Latinski napis na pročelju nas pouči, da je bilo to svetišče solnčnega boga nepremagljivega Mitra, ki se je našlo 1. 1913, i drugi napis nam poroča, daje sezidalo poslopje j Muzejsko društvo s podporo države in prijateljev. V svetišču, ki meri v dolžini 16 m, v širini pa 8 m in ki je zelo dobro ohranjeno, se nahaja več lepih spomenikov, napisov v mozaiku različnega orodja in drugo. Posebno znamenit je glavni oltar z lepimi reliefi so-sebno s simboli in legendo Boga. Tudi drugi spomeniki nam predočujejo mitologijo boga. Razven tega stoji tu kip velike matere in relief keltskega boga Saksonusa, ki ga je Muzejsko društvo še le pred kratkim pridobilo. To svetišče (ii. Mitre) je posvetil, kakor nam poroča napis na glavnem oltarju, ob času cesarja Gallena poveljnik 5. in 13. legije, Flavij Aper, ki je bil osumljen, da je odstranil cesarja Numerijana in katerega je usmrtil 1. 284 cesar Dioklecijan, ker mu je vedeževalka prerokovala : „Ti boš cesar, če ubiješ inrjasca (latinsko aper)." Ne daleč od Mitreja je stalo svetišče nekega ženskega božanstva, najbrže že Irigijske velike matere, blizu pa skora) 1 km dolgo kopališče iz časa po Konstantinu Velikem. Na Zg. Bregu se je nahajala takozv. „krasna vila" z velikimi stenskimi slikami, predstavljajočimi ptiče, ki kljuvajo z dolgimi kijuni vodne rastline. To poslopje se je ob Času preseljevanja narodov vporabilo kot grobnica, kakor nam spričujejo to Številne človeške pa tudi živalske kosti, ki bo se tu našle. Par korakov od Moses-ove hiše proti Heller-jevi gostilni blizu Studenčnice je stal žrtvenik rečnega boga Dravusa. Blizu sedanje nove vojašnice je bil most čez Dravo, sezidan za časa cesarja Hadrijana v prvi polovici II. stoletja. Mogoče je, da je bil moet poprej lesen. Odtod je šla cesta preko dvorišča vojašnice proti Panoramskemu griču, kjer je stalo ob vznožju kopališče z mrzlo vodo ; na vrhu Panoramskega griča so se nahajala svetišča Jupitra, ihaloazijskih kabir in mogoče 4. Mitrej. Ta svetišča so porušili kristjani za časa Teodosija Velikega. Po dolini med Panoramskim in Grajskim gričem je šla cesta, ki je vodila čez sedanje mestno pokopališče. Severno od pokopališča je bilo tretje večje rimsko pokopališče s 159 grobovi s pepelom in 36 grobovi s kostmi, — 2 kafcor tudi 1 m debel zid. Na mestu, kjer stoji sedaj cerkvica sv. Ožvalda, je stalo po precej zanesljivem sporočilu svetišče boga Marta, pri Marijnem dvoru pa neka opekarna in lončarnica. Od Marijnega dvora je sla cesta nad bolnišnico med vilami proti Ljudskemu vrtu in odtod proti pokopališču v Rogoznici v čigar bližini je stala neka \itrdba. Po današnji Prešernovi ulici proti Sib-skemu trgu je vodila cesta, obdana na obeh straneh z močnim zidovjem in z nagrobnimi spomeniki. Tukaj se je našel tudi majhen kanal. Na mestu, kjer stoji še dandanes, je stal že v rimski dobi znameniti skoraj 6 m visoki nagrobni spomenik nekega bogatega in uglednega rimskega dekurija (mestnega svetovalca) iz II. stoletja znameniti Orfejev spomenik. Mnenja, da slavi spomenik zmago Septimija Severa nad svojim nasprotnikom Prescenijem Nigrom, ki je bilo nekdaj razširjeno, nima podlage. Ker se je spomenik vporabljal v srednjem veku kot sramotilni kamen (Pranger), kjer so izpostavljali zločince ' javnemu posmehovanju, se napis ni popolnoma ohranil, pač pa jako dobri krasni relifi, ki predstavljajo povest bajeslovnega pevca Orfeja. Zanimivo je, da se nahaja podoben spomenik očividno posnetek ptujskega na vzhodni strani cerkve sv. Marzina na Pohorju. Na mestu sedanje stolne cerkve je stala prvotno krčanska bazilika. Kako je bilo na gradu, ni znano. NaS-lo se je iz te dobe le nekaj zidovja in novcev. Mogoče je, da je stala tukaj cesarska palača (palatium) t, j. prenočišče za cesarja ali namestnika, o kateri poroča zgodovina Amianus Marcelinus sodobnik cesarja Julija-na odpadnika, da se naje nahajala izven mestnega obzidja. Poslopja so bila zidana iz pohorskega mramora, ki so ga lomili posebno v kamnolomih pri sv. Martinu in na Modriču. Ceste pa so bile tlakovane s kamenjem, ki so ga dovažali iz Sv. Barbare pri Vurbergu. Kar se tiče posameznih delov mesta, ulic in trgov, so bile razmere posebno na -—------ -------------------- desnem bregu Drave t. j. v Trajanovi koloniji iste kakor v drugih kolonijah. Še predno so se v novi koloniji naselili naseljenci, so premerili zernljemerci med posebnimi verskimi obredi ozemlje bodoče kolonije. Potegnili so najpoprej dve črti in sicer po možnosti eno od severa proti jugu, ki seje imenovala cardo maxi mus in drugo pravokotno od vzhoda proti zahodu imenovano decumanus maximus. Ti dve črti ste bili potem glavni prometni ulici naselbine. Vsporedno s tema črtonaa so potegnili več drugih črt cardines in decumani, to so poznejše postranske ulice imenovane s sknpnim imenom limites. Več ulic skupaj je tvorilo del mesta imenovanega vicus. En tak del mesta vicus Fortune smo že omenili, drugi deli mesta pa nam po imenih niso znani. Brezdvomno je, da so obstajali v Poe-tovio cardo maximus in razni limites. Kje, da se je nahajal forum, ni znano ; domneva se, da je bil v bližini današnje dominikanske vojašnice. (Dalje prihodnjič.)