Medij Mestne obcine Ptuj, leto XXVII, številka 5, 28. MAJ 2021 Poštnina placana pri pošti 2250 Ptuj Gibanje, rekreacija, zdravjeGibanje, rekreacija, zdravje Gibanje je nacin življenjaGibanje je nacin življenja Junija glasovanje za projekte Junija glasovanje za projekte participativnega proracunaparticipativnega proracuna Start kolesarske dirke po Start kolesarske dirke po Sloveniji na PtujuSloveniji na Ptuju AKTUALNO Vabljeni h glasovanju o PARTICIPATIVNEM PRORACUNU Izjemno veseli smo, da smo v tem letu tudi v Mestni obcini Ptuj pod sloganom »Moj predlog za moje mesto« zaceli postopke za izvedbo participativnega proracuna. Kaj je participativni proracun? Je sistem razporejanja dela proracunskega denarja tako, da pri odlocanju o njegovi porabi sodelujete vi. To pomeni, da sami dolocite, za katere projekte ali naložbe želite, da bi se v mestu izvedle. V proracunu Mestne obcine Ptuj za leto 2022 bomo za participativni proracun namenili 125.000,00 EUR. Sredstva so razdeljena med posamezna obmocja na podlagi razpršenosti prebivalstva in števila cetrtnih skupnosti. Vsakemu izmed štirih obmocij in skupini Mladi je torej namenjenih 25.000,00 EUR. Na glasovanju, ki bo potekalo v sredo, 9. junija 2021, od 15. do 19. ure (predcasno glasovanje) in v nedeljo, 13. junija 2021, od 8. do 12. ure, boste obcani in obcanke odlocali, katere projekte želite prednostno izvesti v okviru razpoložljivih sredstev na posameznem obmocju. Glasovali boste lahko le znotraj svoje cetrtne skupnosti. Predcasno glasovanje bo možno le na sedežu Mestne obcine Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj. Predlagate in glasujete lahko obcani in obcanke s stalnim prebivališcem v Mestni obcini Ptuj, ki boste do dneva glasovanja dopolnili 15 let. V skupini MLADI lahko glasujete osebe, stare med 15 in 29 let starosti (do vkljucno zadnjega dneva pred 30. rojstnim dnem) s stalnim prebivališcem v Mestni obcini Ptuj. Kako glasujem? Glasujete tako, da med predlaganimi pobudami izberete tri najboljše. Najboljši podelite tri tocke, drugi najboljši dve tocki in tretji najboljši eno tocko. Svojo izbiro boste oznacili tako, da zaporedne številke pobud s številko vpišete na tri za to pripra­vljena mesta. UVODNIK Gibanje je nacin življenja Se kdaj vprašate, kakšno bi bilo življenje brez gibanja? Koliko vam gibanje v vsak­danjem življenju pravzaprav pomaga pri zdravju – tako psihicnem kot fizicnem? Koliko neomejenih (in brezplacnih) možnosti za gibanje pravzaprav imamo? In predvsem – zakaj je pomembno, da se gibanje prenaša na mlajše generacije? Kot dosmrtni ambasador in zagovornik zdravega nacina življenja jemljem giba­nje skrajno resno. Menim, da ce kdaj, se moramo prav zdaj v aktualni situaciji zavedati njegovega pomena. Gibanje je gonilo, je nacin življenja. Ko ga enkrat vpelješ v svoj vsakdan, postane del tebe. V svoji profesionalni karieri sem gibanje ponotranjil do te mere, da me tudi zdaj, ko sem v »tekmovalnem pokoju«, žene naprej. Do novih ciljev, do novih zmag. Tako v poslovnem kot zasebnem življenju. V svojem Dejan Zavec Gymu posve­cam pozornost gibanju z rekreativno vadbo (boks za ženske in moške brez staro­stnih omejitev, vadbe za seniorje, kardiovadbe ob glasbi, osebni treningi), doma pa motivacijo za gibanje (uspešno) prenašam na druge clanice družine. Iz lastnih izkušenj vem, da me je športni nacin življenja v otroštvu in mladosti postavil na pravo pot – pot, ki je bila prav zaradi tega tako uspešna. Verjamem, da je zato z gibanjem treba zaceti pri najmlajših, saj bomo le tako vzgojili (in privzgojili) gibalno sposobne in posledicno srecnejše generacije. Vcasih nam manjka casa, velikokrat motivacije. Po navadi imamo veliko izgovorov, »zakaj NE«, a premalo zavedanja o tem, »zakaj JA«. Zato si v dilemi, ali iti na tisti sprehod ali narediti deset minut telovadbe na dan, vedno prikimajte. Verjemite – telo in um vam bosta hvaležna. Pa srecno! Dejan Zavec, boksar in trener str. 5–10 OSREDNJA TEMA Gibanje, rekreacija, zdravje str. 11 IZ MESTNE HIŠE Rekonstrukcija Ul. 5. prekomorske Naslednja številka izide v cetrtek, 24. junija 2021. Foto: Crtomir Goznik str. 22 ŠPORT Kolesarska dirka po Sloveniji str. 12 IZ MESTNE HIŠE Nadaljujemo vlaganja v športno infrastrukturo str. 15 ZDRAVJE Svetovni dan KVCB Fotografija z naslovnice: Gibanje, rekreacija, zdravje Avtor: Crtomir Goznik Izdajatelj: Mestna obcina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj, ISSN 2536-3808. Odgovorna urednica: Stanka Krajnc Letonja, telefon: 748 29 15, e-pošta: stanka.krajnc-letonja@ptuj.si. Uredniški odbor: dr. Štefan CELAN (Lista dr. Štefana Celana), Matevž TOPLAK (Ptuj je naš), Crtomir POTOCNIK (Levica), Peter PRIBOŽIC (NSi), mag. Sonja PURGAJ (SD), Andreja ROJKO (SDS), Jožica TEŽAK (DeSUS), Nataša VUK (ZA Ptuj) in Anja ZELENIK (Lista Andreja Cuša). Sodelavci: Mateja Tomašic, Bronja Habjanic, Boris Voglar, Crtomir Rosic, Crtomir Goznik. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684 910. Tisk: Evrografis, Puhova ulica 18, 2000 Maribor, e-pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS, d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, GSM: 041 283 694, e-pošta: info@agencijalotos.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujcan med proizvode, za katere se obracunava DDV po stopnji 9,5 %. Naklada: 9200 izvodov. Ptujcan v elektronski obliki je dostopen na www.ptuj.si/ptujcan. MESTNA KRONIKA Mestna kronika Stanka Krajnc Letonja DAN UPORA PROTI OKUPATORJU PRVOMAJSKA BUDNICA S PTUJSKEGA GRADU Že drugo leto zapored smo bili prica drugacnemu praznovanju praznika dela, brez tradicionalnih druženj ob posta­vljanju mlajev. Po lanskoletni budnici, ki se je razlegala iz gasilskih vozil in na spletnih omrežjih, so clani Pihalnega or­kestra Ptuj pod vodstvom dirigenta Fre­dija Simonica Ptujcanke in Ptujcane v 1. maj letos zbudili s Ptujskega gradu. Foto: Stanka Krajnc Letonja, Crtomir Goznik, Matic Merc Županja Nuška Gajšek ter predstavniki delegacij ZB za vrednote NOB Ptuj, Klu­ba ptujskih brigadirjev in praporšcaki vseh veteranskih organizacij – KODVOS so v pocastitev državnega praznika, dne­va upora proti okupatorju, položili ve­nec na spominsko plošco na nekdanjih zaporih in pri spomeniku vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo na Vi­cavi. Predstavniki delegacij so nato polo­žili vence še k drugim spomenikom. Na predvecer praznika pa je bila na spletnih omrežjih in lokalnih televizijah na ogled tudi spletna proslava ob 80. obletnici Osvobodilne fronte v režiji Branke Be­zeljak. ODPRTJE ZUNANJE TERASE Društvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice je v Mestnem Vrhu odprlo zunanjo teraso pri vinogra­dniškem muzeju, v katerem je 103 leta stara obnovljena preša. Ob tej priložno­sti so podelili tudi priznanja vinogradni­kom z letošnjega društvenega ocenjeva­nja vin, na katero je bilo prijavljenih 69 vzorcev, podeljenih pa 40 zlatih in 29 srebrnih priznanj. Naziv šampiona so prejeli Vinogradništvo Rebernišek, Vi­nogradništvo Plajnšek in Vinogradni­štvo Potrc DVIG ZASTAVE V EVROPARKU PLAVAJOCI KRES NA DRAVI 8. maja 2021 sta Turisticno društvo Ptuj in Mestna obcina Ptuj spomin na 17. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo obeležila z dvigom evropske za­stave v ptujskem »Evroparku«. Zastavo sta slovesno dvignila županja Mestne obcine Ptuj Nuška Gajšek in predsednik Turisticnega društva Ptuj Peter Pribo­žic. Županja je poudarila povezovanje in sodelovanje, pri tem pa spomnila, da je tudi epidemija prinesla nekaj pozitivne­ga, saj smo se bili sposobni povezati na višjih ravneh. Na simbolicni dan je sijalo sonce, zato je izrazila upanje, da je pred nami svetla prihodnost, ki jo bomo lah­ko užili s polnimi pljuci in pozabili na zadnje leto epidemije. Brodarsko društvo Ranca Ptuj je le­tos poskrbelo za presenecenje. Kres na vodi, ki ga zadnjih 17 let organizirajo v pristanišcu na Ranci, so letos zamenjali s plavajocim kresom, ki je svojo vožnjo po vodi zacel pri ptujskih Termah in jo zakljucil na Ranci. Tako so ga lahko opa­zovali številni mimoidoci, s cimer so v BD Ranca upoštevali še vedno veljavne ukrepe zaradi epidemije covida 19. OSREDNJA TEMA Peter Zmazek: »Ne želim biti športnik, ampak fiskulturnik« Bronja Habjanic Gospoda Zmazka sem obiskala na njegovem domu v Go­rišnici. Takšnega gostoljubja že dolgo nisem doživela. Med intervjujem je veckrat vstal od mize in hitel pokazat številne spomine minulih let. S tem je vnovic dokazal, da mu je pri skoraj 83 letih gibanje preprosto v krvi. V aktivni delovni dobi ste poceli veliko stvari? Rojen sem v Bukovcih, tako da sem hodil iz Bukovcev v Mar­kovce v osnovno šolo, peš nekaj vec kot tri kilometre. Potem sem se šel ucit na okrajno družno zvezo za mehanika. Leta 1956, ko sem bil star 18 let, sem naredil izpit za traktor. V Go­rišnico so takrat prišli prvi uvoženi traktorji in mi je uspelo dobiti delovno mesto. Leta 1958 sem šel v vojsko. Ko sem prišel iz vojske domov, sva z ženo nekaj casa živela na njeni domaciji, nato pa sva se preselila v enosobno stanovanje na Ptuju. Jaz sem se zaposlil pri Poetovii. Nekaj sem se tudi dodatno izobraževal, eno leto sem bil šofer in tri leta vodja avtoparka. Enkrat me je poklical moj profesor in obenem tudi direktor banke ter mi tam ponudil službo. Med mojim delom na banki se je menjalo kar devet direktorjev. Moja funkcija v banki je bila prevoz gotovine (npr. place, pokojnine …), sem pa opravljal tudi veliko drugih funkcij, bil sem t. i. decek za vse. To službo sem opravljal do upokojitve, leta 1996. Ptujcani in okolicani vas poznajo kot nekakšnega ambasa­dorja zdravega nacina življenja. Kaj vam to pomeni? Rekel bi, da mi to skoraj nic ne pomeni, da me to prej obreme­njuje. Jaz sem z 12 leti zacel hoditi v Markovce na fiskulturo. Danes beseda fiskultura ni nikoli vec omenjena. Kdo pa je vas navdušil za gibanje? Jaz pravim »kar se Janezek nauci, Janezek zna«. Že kot mlad sem veliko hodil peš, v šolo, službo … Kasneje sem dobil tudi kolo, za katerega sem placal kar šest mesecnih plac. S punco sva šla celo z vlakom v Maribor ponj. Tako mi je to gibanje ostalo. Kolikokrat na teden tecete? Povprecno enkrat na teden. Dam si predpostavko »kaj, ce bi zdaj moral iti v laboratorij«, in to me tako stimulira, da skocim v trenirko in že tecem do Korošcevega mlina. To je moja najpo­gostejša destinacija, dolga 9 km. Kaj pa sprehodi? Greste tudi na sprehode ali je bolj tek tisto, kar vas veseli? Bolj me veseli tek, proge prilagajam vremenu. Zdaj spomladi, ko vse zeleni, je zelo lepo pocasi teci do Polenšaka, poleti, ko so žita, pa cez polja. Letos še nisem bil nic na kolesu in res že komaj cakam na ugodne razmere. Lani sem s kolesom naredil kar 7800 km. Udeleževali ste se tudi maratonov? Nazadnje sem bil leta 2019 na maratonu v Radencih, ki je dolg 21 km. Samo enkrat sem bil na pravem, 42 kilometrskem maratonu. Maraton v Radencih mi je všec, ker tekmuje vsak s sabo. Nikoli se nisem obremenjeval s casom, saj tecem zgolj za rekreacijo in ne za tekmovanje. Za sabo imam 13 ptujskih, 16 varaždinskih in 31 radenskih malih maratonov. Po obcini Markovci sem v korantiji pretekel malega – 21 km. Nikoli pa nisem sodeloval na maratonu v Ljubljani, ker ne uživam v teku po mestu, temvec v teku po naravi. Kako pa bi vi motivirali cloveka, ki mu ni do gibanja? Rekel bi mu, da naj vklopi razum nad nagonom. Vedno, ko vidim cloveka, ki je mocnejši ali kadi, si mislim »revež, kako nagon prevladuje pri tebi«. Najtežje mi bo, ko se ne bom mogel gibati. Meni se še zdaj ljudje smejijo, ko vidijo, da tecem ali se sprehajam, saj si mislijo, da nimam nic pametnejšega za delati. Jaz nikoli nisem bil bolan in ne jem tablet – razen vcasih aspi­rin. Kako pa je korona vplivala na vas? Nisem preprican, vendar si mislim, da sem jo že lani prebolel. Korona takrat še ni bila znana, ampak jaz sem imel vrocino in kašljal sem. Cepiti se nimam namena. Moji nameni za naprej so, da ostanem v enakem ritmu gibanja. Recept za zdravo in dolgo življenje sta gibanje in zmerna prehrana. Foto: Crtomir Goznik OSREDNJA TEMA Porast kronicnih bolezni, stisk in prekomerno pridobivanje kilogramov Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan o posledicah epidemije Mateja Tomašic Z direktorico Zdravstvenega doma Ptuj Metko Petek Uhan smo govorili o posledicah epidemije, ki jih opažajo pri svojem delu. V zadnjem letu so pri ljudeh zasledili porast nekaterih kronicnih bolezni, psihicnih stisk in prekomerno pridobivanje teže pri vseh generacijah. Epidemija je mocno vplivala tudi na izvajanje dolocenih dejavnosti Zdravstvenega doma Ptuj. Katerih dejavnosti v casu epidemije niste izvajali? Po uredbah vlade smo ukinili dolocene dejavnosti zaradi tega, da smo te zaposlene lahko preusmerili v izvajanje testiranj in cepljenj. Nismo smeli izvajati referencnih ambulant, preventiv­ne dejavnosti v splošnih ambulantah in tudi nobene zdravstve­ne vzgoje. Opravljala se je le zdravstvena vzgoja v okviru službe zdravstvenega varstva šolarjev. Zdaj to dejavnost že lahko izva­jamo. Postopoma uvajamo referencne ambulante, delujejo tudi že center za duševno zdravje, logoped in defektolog. Ne delu­jejo pa še preventivne zdravstvene delavnice, v okviru katerih bodo izvajali predavanja in telovadbo. Te so namenjene šolski in odrasli populaciji. Upamo, da bomo to lahko zagnali še pred poletjem. Ste v zadnjem casu zaznali porast katerih bolezenskih stanj? Zaradi epidemije se pozna predvsem, da so ljudje v mocnih psihicnih stiskah. Zaradi tega je veliko vec dela na Centru za duševno zdravje. Obiski v teh ambulantah so se povecali za vec kot 50 odstotkov. V splošnih ambulantah pa opažamo, da so pacienti cakali z nekimi boleznimi, ki se jim niso zdele mogoce tako pomembne, bi pa bile potrebne obravnave veliko prej, pa niso prišli, ker so se bali okužbe. To so najrazlicnejša degene­rativna obolenja, kot so bolecine v križu, kolkih. Predvsem pa vidimo psihicno prizadetost ljudi, strah, stres, kaj se bo zgodilo, in pritiske v službah. Kdaj poiskati pomoc? Pomoc je treba poiskati cim prej, da se to ne nabira. To ni no­bena stigma, ceprav jo ljudje vcasih tako jemljejo. Tudi stiske so lahko zacetek hudih kronicnih bolezni, enako kot je to pri sladkorni bolezni, visokem krvnem tlaku. Se pravi, to so vse kronicne bolezni, prej jih zaznamo in obravnavamo, tem laž­je jih potem tudi zdravimo. Za Center za duševno zdravje ne potrebujejo napotnice. Najbolje je, da se najprej obrnejo na svojega osebnega zdravnika, ki se bo z njimi pogovoril in jih napotil na obravnavo ali h klinicnemu psihologu. Med konci tedna imamo dežurno službo, ki je na razpolago 24 ur na dan. Kakšno in koliko gibanja priporocate? Vsakovrstno gibanje vsaj eno uro na dan je priporocljivo. Vsa­ka oblika, ki posamezniku najbolj odgovarja. Pri mladostnikih so to lahko vecje dejavnosti, od kolesarjenja, družabnih iger, košarke, rokometa, mogoce atletike, teka, hoje … Pri njih prav­zaprav ni omejitve. Pri starejših pa je edina ovira, ki jo imajo, njihova gibalna sposobnost in kaj jim dovoljuje njihovo zdra­vstveno stanje. Najbolj priporocljiva je hoja, približno 2 kilo­metra na dan, ce lahko, tudi tek. Imate kakšna priporocila za zmanjšanje prej omenjenih zdra­vstvenih težav? Treba je jesti vitaminsko bogato hrano, predvsem pa se izogi­bati mastni hrani in preveliki kolicini sladkorja. Hrana, ce le gre, naj bo predvsem z domacih vrtov, ce jih nimajo, pa naj bo to hrana, ki ni toliko kemicno obdelana. Treba pa si je vzeti cas tudi za sebe in zaceti razmišljati o svojem zdravju, tudi duševnem, in predvsem gledati na težo. Kajti s prekomernimi kilogrami prihaja marsikatera kronicna bolezen, sladkorna bo­lezen, visok krvni tlak, bolezni srca in ožilja, bolezni sklepov, obrabe kolkov, obrabe kolen in bolecine v križu. Foto: Crtomir Goznik OSREDNJA TEMA Naj bo »sonce-tek-svoboda« slogan vseh družin Gibanje v predšolskem obdobju Mateja Tomašic Gibalne dejavnosti med drugim spodbujajo iznajdljivost, do­mišljijo, vztrajnost, pogum in ucenje. Vrtec Ptuj se je, zaradi bogatega programa na podrocju gibanja, vec let zaporedo­ma ponašal z nazivom najbolj športni vrtec v Sloveniji. Gibal­no podrocje na pedagoški ravni so še nadgradili z vkljuceno­stjo v projekt FIT pedagogika. Foto: Crtomir Goznik Vsebine in znanja, ki jih ponudijo otrokom, vedno opremijo z gibanjem. V tako pripravljenih dejavnostih intenzivno sode­lujejo vsi otroci, usvajajo nova znanja in dosegajo zastavljene cilje vsak v svojem tempu, glede na lastne sposobnosti in tudi razpoloženje. »Strokovni kader se posebej izobražuje tudi na podrocju gi­banja. Otroci se ob elementih FIT pedagogike zelo zabavajo, se veliko naucijo in sami prihajajo do novih idej za nadaljnje delo, kar strokovne delavke tudi upoštevajo. Fiziološko gledano otrok potrebuje gibanje vsakih deset minut, kar v vrtcu uresni­cujemo z gibalnimi minutkami in FIT hitrimi stimulacijami. To so kratke, zabavne in visoko intenzivne gibalne vaje, ki dvi­gnejo srcni utrip, hkrati pa otroke nasmejijo in sprostijo,« je pojasnila multiplikatorica FIT pedagogike v Vrtcu Ptuj Laura Planinc. Programi, ki spodbujajo gibanje Otroci od drugega leta naprej so vkljuceni v program Mali son­cek s sodobnimi gibalnimi/športnimi vsebinami, ki so prilago­jene starosti in razvojni stopnji otrok. Vsako jesen se udeležijo Mini olimpijade, kjer spoznavajo razlicne športne panoge. Vr­tec sodeluje tudi v Specialni olimpijadi, ki je namenjena otro­kom s posebnimi potrebami. Tek je kot naravna oblika gibanja zelo priljubljen med otroki. V ta namen organizirajo krose in priložnostne teke netekmoval­nega znacaja. V programu »Nogometni vrtci« se urijo v igrah z žogo. Starši imajo možnost otroke vkljuciti v nadstandardne programe, ki jih izvajajo usposobljeni zunanji izvajalci. Tako se lahko ucijo prvih zavojev na smuceh, skozi igro pa usvajajo prilagajanje na vodo in plavanje. V programu Ciciplaninec se podajo na daljše pohode v hribe ter izkusijo doživljajsko-pla­ninski tridnevni tabor. V vrtcu izvajajo jogo za otroke, bogata pa je tudi plesna dejavnost. »Naši sprehodi so vezani na gibanje z ucenjem, kajti narava in neposredna okolica enot nudita neomejeno število razno­vrstnih vsebin, dogodivšcin in novih izkušenj. Pomembno pa je tudi neusmerjeno gibanje na prostem v vseh vremenskih pogojih in vseh letnih casih,« je povedala multiplikatorica FIT pedagogike v Vrtcu Ptuj Damjana Jakomini in poudarila, da neusmerjeno gibanje na prostem pri otroku lahko spodbujajo tudi doma. Peljite otroka v nova okolja, park, gozd, k ribniku in ob reko Dravo. Takšne izkušnje so neprecenljive za prihodnost vašega otroka. 7. Unescov tek so izvedli virtualno V vrtcu se udeležijo tudi Unescovega teka, ki je letos zaradi povsem novih okolišcin potekal v drugacni izvedbi kot do se­daj. »Odlocili smo se, da si ne želimo prekiniti tradicije, saj je tudi v teh težkih casih pomembno, da ostanemo zvesti Unes­covim vrednotam. Tek smo izpeljali 12. maja, in to 'virtualno', kar pomeni, da je vsaka šola izpeljala tek v svojem okolišu. Or­ganizacija in število udeležencev sta bila prepušcena šolam v skladu z vsemi epidemiološkimi navodili,« je povedal ravnatelj Gimnazije Ptuj Boštjan Šeruga. Sodelovalo je 77 vzgojno izo­braževalnih zavodov. OSREDNJA TEMA Dejavnosti za starejše Bronja Habjanic Na Ptuju je kar nekaj možnosti tudi za rekreacijo starejših. V nadaljevanju vam predstavljamo, kje vse lahko starostniki razgibate svojega duha in telo. Šola zdravja »'Ne vem, kako naj zacnem dan, ce ne grem zjutraj telovadit,' pravimo tisti, ki nam je jutranjih 1000 gibov res že prešlo v kri,« pravi Marija Gabron, vodja skupine Ljudski vrt Ptuj. Jutranjo telovadbo 1000 gibov, po metodi dr. Grishina, izvaja že vec kot 5270 clanov Društva šola zdravja, v 233 skupinah v 86 obcinah po Sloveniji. Obleceni so v oranžno in ob vsakem vre­menu veselo razgibavajo sklepe in pozdravljajo sonce, cetudi se kdaj skriva za oblaki. V MO Ptuj telovadijo v petih skupinah: Ljudski vrt, Panorama, Rogoznica, Spuhlja in Breg. Skupaj ima­jo okrog 150 clanov. V casu epidemioloških ukrepov, ko niso smeli telovaditi in so morali upoštevati razne omejitve, so ne­kateri tudi izgubili voljo ali pa se še vedno ne upajo izpostaviti. Vecina pa jih je komaj cakala, da lahko spet zacnejo. »Telovad­ba pomaga k boljšemu pocutju, gibljivosti, zmanjšanju bolecin. Razgibavanje na svežem zraku ima številne pozitivne ucinke na zdravje. Telovadba 1000 gibov je primerna za vsakogar. Ne po­trebujemo kakšne kondicijske pripravljenosti ne drage športne opreme. Vsak dela po svojih zmožnostih pod vodstvom uspo­sobljenih vaditeljev prostovoljcev. Šola zdravja na Ptuju letos praznuje deset let, obletnico bodo obeležili 13. junija.« Program starejši za starejše »Spremenjena starostna struktura, narašcanje starejšega prebi­valstva nad 65 let, daljša življenjska doba so tako v EU kot tudi pri nas v Sloveniji v lokalnih skupnostih narekovali sprejetje nekaterih dokumentov,« pojasnjuje Silva Gorjup, pokrajinska koordinatorka v programu Starejši za starejše (SzS). Društva upokojencev že od leta 2004 s sprejetimi programi v skrbi za starejše (Program SzS) s pomocjo prostovoljcev orga­nizirajo skrb za starejše, katere naloga je poskrbeti za starejše nad 69 let, ki so potrebni pomoci, skrb za vkljucitev v razlicne oblike dejavnosti, ki zagotavljajo zdravo in dejavno staranje ter pomoc pri organizaciji medgeneracijskih centrov. Vse to omo­goca podaljšanje samostojnega življenja ter višjo kakovost ži­vljenja starejših. »V DU so organizirane razlicne dejavnosti, kamor spada tudi kultura gibanja. Na obmocju MO Ptuj imamo že vec kot 20 let tri društva organizirano skupinsko gimnastiko za starejše – dve skupini telovadita praviloma dvakrat tedensko, vodi jih pro­stovoljka, upokojena fizioterapevtka, dve skupini pa telovadita enkrat tedensko, ob sredah. Enkrat tedensko je organizirana tudi joga za starejše v Zlatem koticku, ob cetrtkih. Ob sprostitvi Odloka o pandemiji pa se dve skupini, ki sta doslej telovadili v telovadnici v Domu upokojencev, selita v Medgeneracijski cen­ter 'Zlati koticek'. Vse od aprila 2020 zaradi pandemije namrec dejavnosti miru­jejo. Tri DU v MO Ptuj imajo organizirano tudi sekcijo kolesar­jev in enkrat tedensko skupinsko kolesarijo in se družijo. Tudi pohodniki 'Gremo mi po svoje' so dejavni ob torkih, dve dru­štvi imata sekcijo kegljanja na vrvico in eno društvo balinanje, vsa društva imajo tudi pikado.« Ljudska univerza Ptuj – Seniorijada »Ljudska univerza ima že skoraj 100 letno tradicijo na podrocju izobraževanja starejših odraslih. Zaposleni svoje znanje s tega podrocja redno osvežujejo in tako je kot plod minulega evrop­skega projekta Boljša priprava na aktivno starost nastala ideja o Seniorijadi. Ta se osredotoca na izzive aktivnega staranja s posebnim poudarkom na izobraževanju s podrocja zdravja ter prakticnimi (rekreacijskimi) dejavnostmi, ki so z njim poveza­ne. Program promocijskega dogodka, poimenovanega Senio­rijada, temelji na ozavešcanju ciljne skupine seniorjev (60+) o pomenu aktivnega življenja tudi po upokojitvi, saj ugotavljamo, da ciljna skupina seniorjev nima realne predstave o tem, kaj pravzaprav staranje sploh je, na kakšen nacin vpliva na clove­kovo psihofizicno stanje ter kako proces staranja oblikuje našo samopodobo,« pojasnjuje Mojca Volk Korošec, direktorica LU Ptuj. Dogodek nacrtujejo v jesenskih mesecih, ko bodo prvi dan pripravili razlicna predavanja, drugi dan pa bo razdeljen v štiri sklope: izobraževalni kviz, hoja na dva kilometra, pre­izkus ravnotežja ter preprosta igra z žogo za koordinacijo in sprošcanje. Foto: Crtomir Goznik OSREDNJA TEMA Starejši in gibanje v Domu upokojencev Ptuj Bronja Habjanic »Namen izvajanja fizioterapije je ohranjanje in izboljšanje psi­hofizicne kondicije stanovalcev, izboljšanje in obnavljanje te­lesne zmogljivosti stanovalcev ter lajšanje bolecin z razlicnimi metodami in postopki. Fizioterapijo posamezniku predpiše domska zdravnica ali specialistka fiziatrije,« pojasnjuje Suzana Matjašic, dipl. fiziot. iz DU Ptuj. Cim vec stanovalcev želijo vkljuciti v skupinsko telovadbo, ki poteka petkrat na teden v telovadnici fizioterapije in etažah, ob lepem vremenu pa v domskem parku. Enkrat tedensko izvajajo jogo za stanovalce v telovadnici. Vsako leto tudi organizirajo športne igre za stanovalce vseh enot. Fizioterapevti se vkljucu­jejo v razlicne projekte (simbioza gibanja ipd.). S strokovnim delom in izbranim pristopom ter tehnikami obravnave skuša­jo doseci najboljše možne rezultate. Vecji del fizioterapevtskih obravnav se izvaja v prostorih dobro opremljene fizioterapije, vecina individualnih obravnav pa v sobi stanovalca. »Telova­dnica v prostorih fizioterapije DU Ptuj nudi zelo pestro po­nudbo pripomockov, kot so žoge, uteži, razni trakovi, palice, kolesa MOTOmed, bradlja. Skrbimo tudi, da imajo stanovalci ortopedske pripomocke, ki so najprimernejši za njihovo zdra­vstveno stanje, s cimer ohranjamo ali izboljšamo njihovo sa­mostojnost. V domu izvajamo naslednje fizioterapevtske programe: vzdrže­valni, protibolecinski, rehabilitacijski program, kinezioterapija in respiratorna fizioterapija,« še doda Matjašiceva. Druge dejavnosti, ki se še izvajajo v Domu upokojencev – enota Ptuj, so še: tombola, kegljanje v telovadnici, rusko kegljanje na prostem, met žoge na koš, vaje za roke ob glasbi (FUNB) in dnevne delavnice v prostorih delovne terapije. Gibanje cloveka v naravi je stalnica Foto: Miran Ritonja Miran Ritonja, predsednik PD Ptuj Nekoc iz potrebe po preživetju, danes pa bi lahko rekli pred­vsem po polnjenju baterij oz. za iskanje novih energij ali moci. Ugodni ucinki redne telesne dejavnosti se kažejo na telesnem in tudi duševnem pocutju. Morda bi lahko rekli tudi za sprosti­tev. Vendar pa moramo cilj prilagoditi vremenskim razmeram in svojim sposobnostim. Za hojo si vzemimo vsak dan vsaj pol ure, kajti hoja osrecuje, clovek naredi nekaj zase, da se potem lažje spopade z vsakdanjimi težavami. Hoja je velikega pomena za cloveka vseh starosti in generacij, kajti prav hoja in nenehno gibanje celotnega telesa sta pogoj in temelj za zdravje in vital­nost cloveka. V današnjem casu postaja gibanje nuja in potreba za zmanjšanje vseh bolezni moderne dobe (od prekomerne te­lesne teže, previsokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni). Hoja je tako vsakodnevni izziv v družbi, ko smo postali odvisni od tehnologije. Za gibanje cloveka v naravi uporabljamo vec pojmov. S po­hodništvom mislimo na eni strani na športno in rekreativno dejavnost, ki temelji na hoji, na drugi pa na spoznavanje na­ravnega okolja ter dejavno doživljanje raznovrstnosti kulturno etnološkega bogastva pokrajine, na vnaprej doloceni, urejeni in oznaceni trasi. Pohodništvo lahko predstavlja enodnevno dejavnost, lahko pa tudi vecdnevno povezano hojo s presledki za spoznavanje zanimivosti okolja (npr. transverzale, planinske obhodnice, povezane regijske poti, tematske poti ali evropske pešpoti). Gibanje nas popelje na planinske poti, ki jih prosto­voljno markirajo in vzdržujejo strokovno usposobljeni mar­kacisti v planinskih društvih. V Planinskem društvu Ptuj se z ustrezno usposobljenim kadrom dejavno vkljucujemo v proces gibanja, saj smo prisotni pri vseh generacijah – od najmlajših in tudi tistih »malo« starejših. S svojimi raznolikimi dejavnostmi prispevamo k boljši telesni pripravljenosti, pomagamo vzdrže­vati mišicno moc – kondicijo – in gibljivost celotnega telesa ter tako pripomoremo h kakovosti življenja. OSREDNJA TEMA 220 kilometrov kolesarskih poti po devetih spodnjepodravskih obcinah Mateja Tomašic Foto: arhiv MO Ptuj Razkošna in pestro razgibana pokrajina devetih obcin, ki so pod okriljem LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah, je dobra osnova za zanimive kolesarske poti in pešpo­ti. Na poteh lahko kolesarji in pohodniki obcutijo in opazijo veliko znamenitosti, kot so kulturni spomeniki in naravne zna­menitosti, vinsko tradicijo, bogato kulinariko in gostoljubnost domacinov ter mnogo kapelic in znamenj. Kolesarske poti, ki so nastale v okviru projekta LAS Bogastvo podeželja, obsegajo dobrih 220 kilometrov po devetih obcinah, to so Ptuj, Hajdina, Kidricevo, Markovci, Destrnik, Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Juršinci in Dornava. Oznacene so z modrimi tablami LAS s številkami od 1 do 9. Postavljene so kot notranji krog znotraj posamezne obcine, ki se navezuje na skupno krožnico kolesarske poti celotnega ob­mocja. »Navezujejo se na meje obcin ali ko pride do križanja teh poti. Imaš na primer tablo LAS-1 in smernico na LAS-2. Narejene so usmeritve,« je povedala Mojca Metlicar, strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja. Ptuj ima oznako LAS-3, v okviru katere je 49,7 km kolesarske poti. Poti so oznacene tudi po težavnosti. Vecina jih je lahkih do srednje težkih, z izjemo slovenskogoriških obcin, kot so Tr­novska vas, Juršinci in del Destrnika, kjer so poti zaradi vecjih vzponov zahtevnejše. Te kolesarske poti se izognejo državnim in zelo prometnim cestam, vmes pa so tudi makadamski odseki in v Trnovski vasi celo del gozdne poti. Se pa te poti povezujejo in navezujejo na že obstojece kolesarske poti po teh obcinah. Eno izmed predstavitvenih tabel so postavili na parkirišcu pri hotelu Primus. V prihodnjih dveh letih se obeta tudi digitalizacija teh poti. V juniju pa pricakujejo odlocbo za odobritev aplikacije za Google zemljevide, ki bo domacine, obiskovalce in turiste vodila po teh kolesarskih in pohodniških poteh. Zraven bodo oznacene tudi glavne kulturne in naravne znamenitosti ter ponudba ob poteh. Aplikacija je ena izmed dejavnosti skupnega LAS-ovega pro­jekta na obmocju vseh devetih obcin – Razvijamo turizem. »V okviru projekta se za obcine, ki tega še nimajo, pripravljajo vi­zije razvoja turizma, promocijski materiali, predstavitveni filmi v slovenskem in dveh tujih jezikih, posneli pa bomo tudi šest tematskih filmckov. Poudarek je na skupnem razvoju turizma. Potencial je ogromen. Tukaj je odlicna podlaga za petzvezdicni doživljajski turizem ali za zeleni turizem. Na obmocju našega LAS-a so številni še neodkriti biseri, med njimi Puhov muzej, park prostoživecih živali v obcini Destrnik, geološko-paleonto­loški muzej Pangea, Green lake, mitreji, športno turisticna po­nudba, Simoniceva domacija v Trnovski vasi, dornavski dvorec in lukarji. Kolesarske poti so kot ogrodje za nadaljnji razvoj, saj so vsi projekti ob ali v neposredni bližini teh poti,« je pojasnila ga. Metlicar. V sklopu te aplikacije bodo povezali okolico s Ptu­jem, ki bo tako izhodišcna tocka za raziskovanje širše okolice. Sodeluje tudi Zavod za turizem Ptuj, kot izvajalec za aplikacijo. V sklopu projekta Razvijamo turizem bodo pilotno izvedli zero waste dogodek na Rimskih igrah. Naredili bodo model, po ka­terem bodo skušali zmanjšati kolicino odpadkov, kot so plastic­ni kozarci, krožniki … Partnerja v projektu s ptujskega dela sta Turisticno društvo Ptuj in Društvo Poetovio LXIX. Nacrtujejo tudi krožno pohodniško pot iz mesta skozi Mestni Vrh in nazaj v mesto, s ponudbo ob poti in vkljucenim ogledom stare preše z vinsko degustacijo, ter ogled rimskega tabora. IZ MESTNE HIŠE Zacetek obnove Ulice 5. prekomorske Aleš Gregorec, Stanka Krajnc Letonja Obnova Ulice 5. prekomorske bo potekala od križišca s Peršonovo ulico do krožišca z Volkmerjevo cesto. Foto: arhiv MO Ptuj V ponedeljek, 24. maja 2021, smo zaceli obnovo Ulice 5. preko­morske – od križišca s Peršonovo ulico do krožišca z Volkmer­jevo cesto. Dela, ki jih bosta izvajala Javne službe Ptuj, d. o. o., in Komunalno podjetje Ptuj, d. d., bodo trajala do predvidoma 30. septembra 2021. Rekonstrukcija bo obsegala: – zamenjavo glavnega vodovoda in hišnih prikljuckov z ob­novo druge komunalne infrastrukture (telekom, kabelski in elektrovodi), – zamenjavo celotnega asfaltnega vozišca z meteorno kanali­zacijo vred, – obnovo plocnikov za pešce in – ureditev kolesarskih poti na vozišcu. Ocena vrednosti gradbenih del obnove ceste znaša 820.909,72 evra z DDV, ocena vrednosti gradbenih del obnove vodovoda pa 112.217,22 evra z DDV. ZAPORE Zaradi splošne prometne varnosti v casu izvedbe del bo urejena zacasna popolna zapora na Ulici 5. prekomorske od križišca s Peršonovo ulico do križišca na Volkmerjevi cesti. Zapora bo izvedena v dveh fazah: v prvi fazi bo izvedena zapora Ulice 5. prekomorske od križišca s Peršonovo ulico do prikljucka pred parkirišcem Spar, v casu od 24. maja do 15. julija 2021. V tej fazi bo obvoz potekal po Peršonovi ulici in Volkmerjevi cesti na Ulico 5. prekomorske. Shema prometne ureditve v 1. fazi zapore Shema prometne ureditve v 2. fazi zapore IZ MESTNE HIŠE Nadaljujemo vlaganja v športno infrastrukturo Stanka Krajnc Letonja, Boris Emeršic Z naložbo želimo zagotoviti kapacitete za potrebe delovanja ŠD Rogoznica in drugih mlajših ekip s podrocja MO Ptuj. Zagotovili bomo potrebne kapacitete za delovanje NK Podvinci, ki mora izpolnjevati dolocene pogoje, standarde in normative s strani NZS za na­stopanje v 3. SNL Foto: arhiv MO Ptuj Izgradnja prizidka NK Podvinci Za potrebe delovanja nogometnega kluba in potrebe društev v MO Ptuj bomo v sklopu investicije izgradili prizidek k staremu objektu NK Podvinci. S tem bomo zagotovili potrebne kapaci­tete za delovanje NK Podvinci, ki mora izpolnjevati dolocene pogoje, standarde in normative s strani NZS za nastopanje v 3. SNL Vzhod,in za druge ekipe s podrocja MO Ptuj. V leto­šnjem letu bomo v obcinskem proracunu za investicijo name­nili 17.158,00 evrov, v prihodnjem letu pa 122.842,00 evrov. Investicija bo sofinancirana še s strani NK Podvinci, Fundacije za šport (najvec 30 %) in Nogometne zveze Slovenije. Gradnja novega objekta bi predstavljala prvo fazo investicije in bi se izvajala predvidoma v letih 2021 in 2022. Novi objekt, ki se bo gradil ob starem (oba bosta povezana), bo zajemal pove­zovalni prostor in hodnik, dve slacilnici z WC-ji in tuši, sobo za prvo pomoc, garažo, pralnico in kotlovnico in prostor za rekvi­zite. V prvem nadstropju bodo povezovalni prostor in hodnik, sejna soba za NK Podvinci, garderoba za sodnike z WC-jem in tuši, slacilnica s tuši, skladišce za opremo, pisarna ter WC za ženske in moške. Rekonstrukcija in prenova starega objekta predstavljata drugo fazo investicije, ki bi se izvajala v letu 2022. Ureditev objekta ŠD Rogoznica Za potrebe delovanja Športnega društva Rogoznica in društev v Mestni obcini Ptuj bomo v sklopu investicije izgradili prizi­dek in uredili stari objekt ŠD Rogoznica. Z naložbo želimo zagotoviti kapacitete za potrebe delovanja ŠD Rogoznica in drugih mlajših ekip s podrocja MO Ptuj, predvsem mladinske in kadetske ekipe Nogometnega kluba Drava, za izvajanje programov športne dejavnosti ter razširi­tev programa športnih in rekreacijskih dejavnosti. Investicijo v vrednosti 239.589,70 evra bo financirala Mestna obcina Ptuj iz lastnih sredstev. Prizidek se bo izvedel ob starem delu že zgrajenega objekta v pritlicju. V sklopu investicije se bo uredil tudi stari del objekta. Ta bo skupaj s streho ostal enak kot sedaj, nadstropje bomo pustili neobdelano. Novi objekt bo predvidoma zajemal garderobo in sanitarije za domace igralce, garderobo in sanitarije za gostujoce igralce, garderobo za sodnike in dve dodatni garderobi, WC za sodni­ke, prostor in WC za prvo pomoc, klubski prostor, prostor za delegata, pralnico in prostor za energetiko, WC za ženske in moške, prostor za rekvizite, za potrebe skladišcenja delovnih strojev pa bo zraven novogradnje postavljen enostaven objekt v velikosti 20 m2. IZ MESTNE HIŠE Fotozapis iz Mestne hiše Stanka Krajnc Letonja Županja Nuška Gajšek se je zahvalila prejemnicama prizna­nja Republike Slovenije za prostovoljstvo Tereziji Vidovic in Marjeti Cic z željo, da ju to srcno poslanstvo vodi tudi na vseh nadaljnjih poteh. Po sklepu Odbora RS za podelitev državnih priznanj na podrocju prostovoljstva sta priznanje RS za prosto­voljstvo za leto 2020 prejeli za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela. Prostovoljno gasilsko društvo Grajena je bogatejše za sodobno gasilsko avtocisterno AC 24/60, opremljeno s potrebno zvoc­no in svetlobno signalizacijo. Gasilska enota PGD Grajena bo z nakupom novega vozila pridobila na tehniki, operativni pri­pravljenosti in sposobnosti ukrepanja pri intervencijah. Nakup gasilske avto cisterne smo financirali Mestna obcina Ptuj v vi­šini 200.000,00 € ter Prostovoljno gasilsko društvo Grajena v višini 78.580,90 €. Foto: Crtomir Goznik, Stanka Krajnc Letonja V okviru 22. Nacionalnega tedna prostovoljstva so CID-ovci in prostovoljci Kluba ptujskih študentov ponujali brezplacni izvod casopisa SKOZINSKOZ FILANTROP. Obiskali so tudi ptujsko županjo Nuško Gajšek. Skupaj z Javnimi službami Ptuj smo se odzvali na pobudo slo­venskih cebelarjev k poznejši košnji javnih zelenic z željo, da poskrbijo za pašo cebel v spomladanskem casu. Posamezne po­vršine zelenic bodo tako ostale nepokošene vsaj do konca maja, o cemer smo obcane obvestili z obvestilnimi tablami »Cebelice smo na delu, košnja bo pocakala«. Zavedamo se, da je zaradi pozebe še bolj kot sicer pomembno na javnih površinah priskr­beti hrano cebelam. MESTNI SVET Svetnike navdušila ideja prenove grajskega grica Stanka Krajnc Letonja 26. redna seja Mestnega sveta Mestne obcine Ptuj je pote­kala v ponedeljek, 24. maja 2021. Svetnice in svetniki so, z izjemo ene, soglasno potrdili vse tocke majske seje. Potrdili so Odlok o obcinskem podrobnem pro­storskem nacrtu za enoto urejanja prostora (EUP) CE23 Ptuj–ob Osojnikovi cesti - severno in za del EUP CE21 ob Potrce­vi cesti severno od CE23. Po skrajšanem postopku so sprejeli Odlok o dopolnitvi Odloka o postopku in merilih za sofinan­ciranje letnega programa športa v Mestni obcini Ptuj, sprejeli Pravilnik o dodeljevanju proracunskih sredstev lastnikom in solastnikom stavb za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru Ptuja, potrdili Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) in spremembo Nacrta razvojnega programa za izgradnjo prizidka NK Podvinci in ureditev objekta ŠD Rogo­znica. Potrdili so Cenik za najem prostorov Narodnega doma Ptuj in Porocilo o delu Varnostnega sosveta za leto 2020. Spre­jeli so Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobrega na nepremicninah katastrska obcina 366 Krcevina pri Vurbergu, parcele 2175/4, 2175/9 in 2175/10, Sklep o menjavi nepre­micnin katastrska obcina 366 Krcevina pri Vurbergu, parcele 2175/4, 2175/9 in 2175/10, z nepremicnino katastrska obcina 366 Krcevina pri Vurbergu, parcela 615/51, in Sklep o menjavi nepremicnine katastrska obcina 400 Ptuj, parcela 3455/1, z ne­premicnino katastrska obcina 400 Ptuj, parcela 3456/6. Ob koncu seje je Sanja Špindler svetnicam in svetnikom pred­stavila svoje magistrsko delo s podrocja arhitekture in urba­nizma z naslovom »Revitalizacija obmocja na severnem robu grajske vzpetine na Ptuju«, v kateri sta predstavljena prostor­ska zasnova oživitve ptujskega grajskega grica ter koncept pre­zentacije ostalin srednjeveškega mestnega obzidja. Delo zajema obsežno raziskavo zgodovinskega razvoja mesta, analizo me­stnega jedra in interpretacijo mestnega obzidja. V sklopu arhitekturne in urbanisticne revitalizacije srednje­veškega mestnega jedra (v nadaljevanju SMJ) in konceptual­ne zasnove obmocja pod gradom severni rob grajske vzpetine povezuje rimsko dedišcino s parkom Panorama, srednjeveško dedišcino s Ptujskim gradom in stanovanjsko obmocje, ki se tik pod gradom zacne z vrtci in srednjimi šolami. Skozi SMJ je avtorica vpeljala turisticno in poucno pot po mestnem obzidju, ki ga je skupaj z mentorjem interpretirala na karti današnjega Ptuja, kar do sedaj še ni bilo raziskano. V obmocje pod gradom je umešcena sodobna arhitekturna forma, ki povezuje vse tri omenjene ambiente, z namenom, da se lahko domacini in tu­risti sprehodijo po dolgi poti ptujske zgodovine in se ob tem zabavajo, saj je idejna zasnova prijazna mimoidocim šolarjem, družinam z majhnimi otroki in dojencki v vozickih, starejšim, ki bi se sprehodili po novi bolj položno oblikovani poti na grad, in mladim ustvarjalcem, ki bi svoj talent želeli izraziti v predlaganem amfiteatru. Predlog nakazuje, kako razvijati mestni turizem in poudariti zgodovino mesta. Novi prostori omogocajo ucenje in hkrati promocijo Spodnjega Podravja, s cimer »mlade in stare« vabimo k rekreaciji in zabavi. Kot je poudarila županja, bi bila izvedba tovrstne naloge doda­na vrednost za mesto, za turizem in ne nazadnje za kakovost bivanja obcank in obcanov, z navdušenjem in aplavzom pa so predstavitev in video idejne zasnove mlade avtorice pospre­mili tudi svetnice in svetniki. Ce zakljucimo prav z njenimi besedami: »Ideja prenove grajskega grica je sveža in drzna, a narejena na podlagi poglobljene analize in dolgega razmisleka. Ne nazadnje, na cigavih ramenih bo stala arhitektura, ce ne na ramenih mladih?« Vizualizacija: arhiv Sanje Špindler URADNI VESTNIK, ŠT. 8/2021 Uradni vestnik je objavljen na spletni strani Mestne obcine Ptuj, na voljo pa je tudi v naši sprejemni pisarni. – Javni razpis za sofinanciranje najvecjih tradicionalnih prireditev in drugih dogodkov na obmocju Mestne ob­cine Ptuj v letu 2021 – Javni razpis za sofinanciranje mladinskih organizacij v Mestni obcini Ptuj v letu 2021 – Sklep o potrditvi Cenika za najem prostorov Narodnega doma Ptuj – Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na ne­premicninah katastrska obcina 366 Krcevina pri Vurber­gu parcele 2175/4, 2175/9 in 2175/10 ZDRAVJE Letošnji svetovni dan KVCB namerava prekiniti tišino Stanka Krajnc Letonja 19. maja obeležujemo svetovni dan kronicne vnetne creve­sne bolezni (KVCB), kamor uvršcamo dve podobni bolezni, in sicer ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. KVCB je dolgo­trajno vnetno obolenje crevesa in je imunsko pogojena bole­zen, ki ni popolnoma ozdravljiva. Ob tem dnevu smo se pogovarjali s predsednico društva Matejo Saje. Kaj je znacilno za KVCB? Za to bolezen so znacilni zagoni vnetja s hudimi bolecinami in krci v trebuhu, driskami, izcrpanostjo in utrujenostjo ter razlicno dolga obdobja remisije, ko so nekateri bolniki lahko tudi brez težav. Za obolele je pomembno predvsem pravoca­sno in ustrezno zdravljenje, saj lahko bolezen vodi tudi v hude zaplete oz. telesne okvare. Bolezen je razširjena po vsem svetu, pogostejša je v razvitih državah, njena pojavnost pa iz leta v leto narašca. Z njo na svetu živi okoli deset milijonov ljudi. V Evropi je obolelih 3,4 milijona ljudi, v Sloveniji vec kot 7500. Svetovni dan KVCB obeležuje okoli 50 držav na petih celinah. KVCB, ki se ji pogosto pridruži še kakšna bolezen, predvsem pa duševne stiske, se najpogosteje pojavi med 15. in 35. letom starosti in tako prizadene ljudi v najbolj delovno dejavnem obdobju. Tudi zaradi tega številni oboleli s KVCB neredko trpijo molce. Kako ste obeležili svetovni dan KVCB? Tudi letos je Društvo za KVCB svetovni dan obeležilo z nizom dogodkov, vrhunec pa je predstavljala vijolicasta osvetlitev vec stavb hkrati v Ljubljani in Mariboru 22. maja. Vijolicasta barva je namrec barva globalnega ozavešcanja o KVCB. Organizirali smo novinarsko konferenco, 9. simpozij o KVCB, vsi dogodki pa so zaradi epidemije covida 19 potekali na daljavo. Letošnji svetovni dan KVCB je potekal pod geslom »Prekini­mo tišino«. Tako je. Evropska zveza društev za Crohnovo bolezen in ul­cerozni kolitis (EFCCA), ki združuje 39 nacionalnih društev, tudi slovenskega, je ta dan obeležila pod geslom »Prekinimo tišino« (#breakthesilence#), saj želi ozavešcati o vplivu KVCB na življenja obolelih na izobraževalnem, poklicnem in oseb­nem podrocju, sprožiti dialog o psihološkem vplivu KVCB na obolele in predstaviti skrita dejstva o tem, kako je živeti s to boleznijo. Oboleli s KVCB ljudem v svoji okolici namrec pogo­sto ne razkrijejo, kako se v resnici pocutijo. Nemalokrat živijo z bolecino in mislijo, da je to »normalen« del kronicne bolezni. Morda imajo dobre zdravstvene izvide, a je njihova kakovost ži­vljenja slaba. Ali pa se pocutijo slabo glede svoje samopodobe, a o tem molcijo. Letošnji svetovni dan KVCB namerava koncno prekiniti tišino in javno spregovoriti o tem, kakšno je resnic­no življenje s kronicno boleznijo, kot je KVCB, kako bolezen vpliva na obolele in njihove družinske clane ter kakšne maske oboleli nosijo in so jih nosili že dolgo pred pojavom novega koronavirusa. Kako obolelim pomagate, jim nudite podporo v Društvu za KVCB? Kako se lahko obrnejo na vas? Poslanstvo Društva za kronicno vnetno crevesno bolezen je iz­boljšati kakovost življenja ljudi s KVCB. Društvo deluje od leta 2004 in ima danes že 1753 clanov, ki so organizirani v 11 sek­cijah po vsej Sloveniji. Ima status invalidske organizacije in je clan Evropske zveze društev za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis (EFCCA). Vec o našem društvu in vse potrebne infor­macije pa najdete na naši spletni strani www.kvcb.si. KULTURA Milena Doberšek, direktorica knjižnice Bronja Habjanic Milena Doberšek je zakljucila študij strojništva na Tehniški fa­kulteti v Mariboru. Leta 1995 se je zaposlila na IZUM-u. Z in­tenzivnim izobraževanjem je pridobila specificna znanja iz bi­bliotekarstva ter leta 1996 opravila strokovni izpit in pridobila naziv bibliotekar. Delala je na podrocju bibliografske obdelave knjižnicnega gradiva v COBISS-u in bibliografij raziskovalcev. Zakaj ste se odlocili za kandidaturo za direktorico Knjižni­ce Ivana Potrca Ptuj? Kaj vam bo pri vodenju predstavljalo najvecji izziv? Kot namestnica direktorja in kasneje v. d. sem imela priložnost bolje spoznati zahtevnost in izzive, ki jih prinaša vodenje knji­žnice. Kljub bogatim delovnim izkušnjam odlocitev za kandi­daturo ni bila lahka, naposled sta veliko k temu prispevali tudi spodbuda in podpora sodelavcev. V programu dela ste zagotovo zapisali, kakšne cilje si želite doseci pri samem razvoju knjižnice. Ciljev in izzivov pri vodenju tako pomembne ustanove, kot je knjižnica, je veliko, njihova izvedba pa je seveda pogojena tudi s kadrovskimi in financnimi možnostmi. V prvi vrsti si bom prizadevala za nadaljnjo krepitev vloge knjižnice kot ene izmed osrednjih kulturnih ustanov na širšem ptujskem obmo­cju. Knjižnica izvaja številne kakovostne projekte, namenjene promociji branja, spodbujanju bralne kulture in pismenosti in informacijskemu opismenjevanju. Vsi ti projekti so zelo dobro poznani in sprejeti, zato želimo z njimi nadaljevati, jih nad­graditi ter pri nekaterih tudi ubrati sodobnejše pristope. Kot osrednja obmocna knjižnica za Spodnje Podravje želimo tudi v prihodnje v skladu s sprejeto nabavno politiko zagotavljati ustrezen izbor kakovostne strokovne in leposlovne literature za zadovoljitev potreb prebivalcev vseh starosti. Prizadevali si bomo, da knjižnica (p)ostane prostor za študij in vseživljenjsko izobraževanje kot tudi za ustvarjalno preživljanje prostega casa. Zavedajoc se izjemnega pomena domoznanske dejavnosti, ki ima v ptujski knjižnici bogato tradicijo, bomo tudi v prihodnje posebno pozornost namenjali zbiranju, obdelavi, hranjenju in promociji domoznanskega gradiva. Poseben in dragocen se­gment predstavlja zbirka iz knjižnice Muzejskega društva, ki vkljucuje tudi Ferkovo knjižnico iz avstrijske Gomilice ter dru­ge manjše zbirke, Študijska knjižnica v Ptuju pa jih je prevzela ob ustanovitvi leta 1948. Gre za dragoceno antikvarno gradivo, ki še ni evidentirano v katalogu COBISS, zato želimo pristopiti k strokovni obdelavi in ureditvi te zbirke. Milena Doberšek se je leta 2003 zaposlila v Knjižnici Ivana Potrca kot vodja Službe za razvoj mreže, kasneje preimeno­vane v Oddelek za razvoj in digitalizacijo. Teoreticna zna­nja iz bibliotekarstva, pridobljena na IZUM-u, je v knjižni­ci dopolnjevala in jih prenašala v prakso. Strokovni naziv bibliotekarska specialistka je pridobila leta 2010. V knjižnici so posebno pozornost posvecali digitalizaciji pisne kulturne dedišcine, saj hranijo izjemno bogat fond dragocenih pisnih virov. Vse od leta 2006, ko so izvedli prvi projekt digitalizacije, so v Digitalno knjižnico Slove­nije vkljucili vec kot 20.000 enot gradiva. S tem rezultatom se ptujska knjižnica uvršca med vodilne slovenske splošne knjižnice na podrocju digitalizacije knjižnicnega gradiva. Digitalizirali so številne, za lokalno okolje pomembne in zanimive sklope gradiva: osrednje ptujske casopise (vse od prvega ptujskega casopisa Pettauer Wochenblatt, ki je zacel izhajati leta 1878, do današnjega Štajerskega tednika), ura­dne vestnike ptujskega in ormoškega obmocja, najstarejše ptujske tiske, knjižne dragocenosti rodbine Herberstein, ptujske zbornike, obcinsko glasilo Ptujcan in druge. Za uspešno strokovno delo na podrocju digitalizacije ptuj­ske pisne kulturne dedišcine je leta 2014 prejela priznanje oljenka MO Ptuj. V knjižnici je bila tudi koordinatorica projekta Rastem s knjigo za osnovne in srednje šole, ki je namenjen spodbu­janju branja med mladimi ter informacijskemu opismenje­vanju mladih. Od leta 2013 je bila namestnica direktorja knjižnice, naloge v. d. direktorice knjižnice je prevzela 4. junija 2020, po upo­kojitvi dolgoletnega direktorja, mag. Matjaža Neudauerja. Foto: Crtomir Goznik ŠOLSTVO 70 let zgodb OŠ dr. Ljudevita Pivka Bronja Habjanic Na OŠ dr. Ljudevita Pivka v šolskem letu 2020/21 praznujejo. Celih 70 let je, odkar so ptujski ucenci s posebnimi potreba­mi sedli v šolske klopi, namenjene prav njim. Odkar imamo šolo, nacrtovano posebej za potrebe otrok in mladih z raz­licnimi posebnostmi, jo na Ptuju tudi s ponosom pokažemo. Okroglo obletnico so se na šoli odlocili obeležiti na razlicne nacine – s filmom o življenju na šoli, z zbornikom 70 let zgodb OŠ dr. Ljudevita Pivka in posebno dobrodelno akcijo Vkljuci srce. »Dokumentarno-igrani film o šoli je bil posnet v letih 2019 in 2020. Prikazati smo želeli zacetke in potek razvoja šolanja otrok s posebnimi potrebami v svojem kraju. Šola je namrec predsta­vljala pravo pionirsko ustanovo in delo nekaj entuziastov, ki je pripeljalo do današnje moderne ustanove. Posnetek lepo prika­že, da je med njenimi poglavitnimi skrbmi tista, da slehernemu otroku omogoci priložnost za razvijanje svojega potenciala. Šola, poimenovana po politiku, piscu in ucitelju dr. Ljudevitu Pivku, je danes lahko v ponos mestu Ptuj ter predstavlja mo­derno inkluzivno ustanovo, ki je usmerjena v prihodnost. Film bo v sklopu dogodkov ob 70. obletnici šole javnosti premierno predstavljen 15. junija 2021, ogled pa bo za vse zainteresirane omogocen na daljavo,« pojasnjuje Lidija Marin, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka. »Zgodovino šole od leta 1950 naprej smo podrobno predsta­vili tudi v zborniku 70 let zgodb in ga opremili z arhivskimi fotografijami. V njem je mogoce najti informacije o tem, na katerih lokacijah je šola delovala, opisani so vzgojno-izobraže­valni programi, ki jih izvajamo, pa tudi raznolike dejavnosti in projekti, ki vsako leto popestrijo življenje na šoli. Ker smo želeli zborniku dodati tudi osebno noto, smo vanj vkljucili še spomi­ne zaposlenih in nekdanjih ucencev, vtise staršev ter literarne in likovne utrinke mladih ustvarjalcev,« dodaja Vojka Havlas, vodja projekta Spodbujanje socialne vkljucenosti otrok in mla­dih s posebnimi potrebami v lokalno okolje. Dobrodelna akcija Vkljuci srce »Da bi leto zakljucili v slogu, smo se lotili organizacije dobro­delne akcije Vkljuci srce. Dvodnevno kolesarsko preizkušnjo od Ptuja do morja bo izvedla zakljucena ekipa uciteljev in špor­tnikov v imenu vseh, ki bi se želeli prikljuciti, pa se ne bodo mogli. Organizaciji so se pridružile tudi druge ustanove, s ka­terimi želimo rušiti zidove in predsodke do oseb s posebnimi potrebami ter živeti odprto družbo: Društvo Sožitje Ptuj, OŠ Stanka Vraza iz Ormoža, OŠ Minke Namestnik – Sonje iz Slo­venske Bistrice, OŠ Glazija iz Celja, OŠ 27. julij iz Kamnika, CI­RIUS Kamnik, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Pivka in Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož, mimo katerih poteka pot. Zaradi epidemioloških ukrepov se bomo na pot odpravili 3. in 4. septembra 2021, potek skoraj 300 kilometrov dolge vo­žnje pa bo mogoce spremljati tudi na Facebook strani Vkljuci srce. Vsak, ki bi želel pomagati, lahko že od 1. maja 2021 pošlje donacijo s sporocilom KOLO5 na 1919, s pomocjo Društva Ra­zvoj pa bomo delili tudi energijske zapestnice. Ambasadorka akcije je igralka Urška Vucak Markež. Ponosni smo, da lahko ob jubileju predstavimo tudi promocijski videospot, posnet v okviru projekta Spodbujanje socialne vkljucenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje, v njem pa na­stopajo naši ucenci, ucitelji in partnerske ustanove. Vec infor­macij o akciji, pa tudi videospot, smo objavili na spletni strani www.vkljucisrce.resitve.si,« dodaja Marinova. Razstava Park sr(e)cnih dreves Ker so že 70 let del Ptuja, so vkljucevanje v lokalno skupnost v tem šolskem letu skupaj z Društvom Sožitje Ptuj simbolicno prikazali še s postavitvijo skupne razstave Park sr(e)cnih dre­ves, katere razstavni prostor je od 23. aprila naprej kar zunanja ograja šole. Razstava je nastala v okviru že tretjega medgene­racijskega dogodka Skupaj pobarvajmo dan v izvedbi OŠ dr. Ljudevita Pivka in Društva Sožitje Ptuj ter sodelujocih Vrtec Ptuj, OŠ Breg, OŠ Ljudski vrt, OŠ Olge Meglic, Kamre, Varna hiša, Društvo Soncek Ptuj in Dom upokojencev Ptuj. Foto: Crtomir Goznik ŠOLSTVO Na potepanje po mestu in okolici z brošuro Doma sem ob reki Dravi Mateja Tomašic Predšolska dejavnost ima na Ptuju bogato in dolgoletno tra­dicijo, saj Vrtec Ptuj letos praznuje že 76 let delovanja. 37. praznik Vrtca Ptuj so obeležili z izdajo zloženke Doma sem ob reki Dravi. V njej so zbrali znamenitosti, skrite koticke mesta, kulturno dedišcino, zgodbe in naravne danosti. V casu, ko je epidemija postavila cel svet na glavo, si v vrtcu še posebej prizadevajo, da bi ob upoštevanju ukrepov ter hi­gienskih priporocil ostali opora družinam pri celoviti skrbi za predšolske otroke in ustvarjanju pogojev za razvoj otrokovih telesnih ter duševnih sposobnosti. »Omogocati varno okolje, ki otrokom v njihovem najnežnejšem obdobju daje prave spod­bude za celostni razvoj, je najvecji izziv, hkrati pa zaveza, ki je jasno opredeljena v nacionalnem programu Kurikuluma za vrtce. Otrok dojema in razume svet celostno, razvija in uci se v aktivni povezavi s svojim socialnim in fizicnim okoljem, zato je zelo pomembno sodelovanje staršev in vrtca. V casu vkljucitve otroka v vrtec se stkejo mocne vezi, ki temeljijo na skupni skrbi in doživetjih ob velikih razvojnih korakih otrok, izkazanem za­upanju ter spoštljivih odnosih,« je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vucak. V brošuri Doma sem ob reki Dravi vabijo na potepanje po me­stu in okolici in z razlicnimi dejavnostmi spodbujajo k zdrave­mu nacinu življenja in aktivnemu preživljanju prostega casa. »Izvedbo projekta bodo obogatile dejavnosti ter doživetja ob spoznavanju naravnih in kulturnozgodovinskih danosti naše­ga mesta, v katerih dejavno sodelujejo družine ter oddelki na nivoju vrtca. V brošuri smo izbrali 12 lokacij, ki smo jih poime­novali skrivnost, zgodovina, cujecnost, raziskovanje, zgodba, ljubezen, fotografiranje, igra, telovadba, opazovanje, sprostitev in zabava. Ob krajši predstavitvi teh tock so namigi za dejavno­sti, ki jih najmlajši ob pomoci staršev z lahkoto opravijo. Poseb­nost brošure so še QR kode, ki omogocajo, da o posamezni toc­ki izveste še vec zanimivosti ter predlogov za igro. Želimo, da se s pomocjo dejavnosti še posebej povežejo družine ter vrstniki v vrtcu. Igra je pomembna v vseh življenjskih obdobjih, saj nas vodi iz apatije in malodušja ter nagovori, da v sebi poišcemo to, kar nam daje moc in smisel življenja: biti v stiku s seboj in sebi ljubimi osebami. Na ulicah našega mesta že srecujemo druži­ne, ki po lastni izbiri in tempu ter razpoložljivem prostem casu obiskujejo predlagane tocke. Otroci so najboljši in najiskrenejši motivatorji, zato jih dodatno spodbujamo tudi v vrtcu, kjer v oddelkih nastajajo zapisi ob pripovedih otrok, risbice in skupni plakati s fotografijami,« je povzela ga. Vucak. S projektom želijo še posebej spodbujati ter ohranjati pozitiv­ne vire v družini in poglabljati temeljne vrednote, na katere ob prehitrem tempu življenja pogosto pozabljamo. »Skupna doži­vetja ob igri, ko se tudi odrasli prepustijo in prebudijo otroka v sebi, so zagotovo možnost, da ohranjamo igrivost, radovednost, pogum, razumevanje, sposobnost komuniciranja in ucenja. Vsak trenutek je dragocen in pred nami je nova priložnost za ustvarjanje skupne zgodbe, ki bo zagotovo vplivala na kakovost življenja v našem mestu,« je še dodala ravnateljica Vrtca Ptuj. Foto: Rado Škrjanec Naslovnica brošure ŠOLSTVO / PODJETNIŠTVO Mladi imajo rešitve za turizem, okolje in boljše pocutje Foto: arhiv ZRS Bistra Ptuj Stanka Krajnc Letonja ZRS Bistra Ptuj je v sodelovanju s Šolskim centrom Ptuj ob podpori Mestne obcine Ptuj in Manager kluba Ptuj zaradi epidemije že drugic zapored organizirala Podjetniški izziv za mlade 2021 v obliki video konference. Podjetniški izziv za mlade 2021 predstavlja sklepni dogodek širšega programa spodbujanja podjetništva med mladimi v Mestni obcini Ptuj. ZRS Bistra Ptuj in Šolski center Ptuj, še po­sebej Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, že vec let so­delujeta pri spodbujanju mladih v podjetniškem razmišljanju. V program so letos vkljucili še osnovnošolce iz Podlehnika in Ormoža. Poleg šolskih podjetniških programov, ki jih vodijo uciteljice mentorice, je v start-up programu Podjetniškega inkubatorja mladim na voljo vecmesecno intenzivno usposabljanje iz sno­vanja poslovnih modelov. Iz ideje tako nastane model vitkega podjetja, za katerega podjetniška ekipa natancno doloci, za kakšen izdelek oziroma storitev gre, komu je namenjen, nje­govo vrednost, prodajne poti in doseg kupcev, opredelitev vse materialov, procesov in partnerstev, potrebnih za nastanek pro­izvoda. Kakšne stroške in prihodke lahko pricakuje s svojim podjetjem, pa ekipa predvidi s poslovnim modelom. Manager klub Ptuj je ob tem vzpostavil še mrežo mentorjev iz gospodar­stva, ki so ekipam na voljo za dodatno pomoc pri izboljšavah njihovih poslovnih modelov. Dogodka, na katerem je tekmovalo 11 podjetniških ekip, se je udeležilo vec kot 120 mladih, njihovih mentorjev, uciteljev in predstavnikov gospodarstva. Svoje ideje so morali v petih minutah predstaviti strokovni publiki in obcinstvu. Petclan­sko strokovno komisijo so najbolj prepricale ekipa Osnovne šole Ormož z »Ormoško vinsko pipo«, prav tako Osnovna šola Ormož s »Pametno masko« in Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo s podjetniško idejo »Eko-vez«. Nagrado obcinstva pa je osvojila ekipa »Z rokovnikom do organiziranosti in kre­ativnosti«. Predstavljene ideje so pokazatelj, da mladi znajo še kako pod­jetniško razmišljati, pri tem pa so nadvse ustvarjalni in inova­tivni. PROMET Onesnaženje cest Foto: Crtomir Goznik Franc Kozel, predsednik SPV MO Ptuj Vecji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali re­gionalnih cestah, zato je nujno pred vkljucevanjem v promet na prometno površino ocistiti kolesa traktorjev in druge kme­tijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornih vozil tega ne storijo in posledicno na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj, navoženi material pa cesto hitro naredi spolzko in nevarno za druge udeležence v cestnem prometu. Policisti, inšpektorji in obcinski redarji v spomladanskih in v jesenskih mesecih pogosteje nadzirajo stanje cest na obmocju obcin iz njihove krajevne pristojnosti. V cetrti tocki drugega odstavka 5. clena Zakona o cestah je do­loceno: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot štiri metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot en meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« V peti tocki drugega odstavka 5. clena Zakona o cestah je do­loceno: »Na cestišcu javne ceste je prepovedano: – razsipati sipek material, razen posipnih materialov v casu izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugace onesnaževati; – pušcati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; – onesnažiti cestišce z olji in mazili ali drugimi snovmi; – vlaciti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi plu­ge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.« Tretji odstavek 5. clena Zakona o cestah pa doloca, da mora voznik, preden se vkljuci v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste … odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišce. Predpisana globa zaradi neupoštevanja navedenih dolocb je 1000 evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh dolocb pa imajo poleg policije tudi obcinski redarji in obcinski inšpektorji. Tudi v prvih spomladanskih mesecih letos smo sprejeli pobu­de za intenzivnejši nadzor zaradi onesnaženja lokalnih cest in državnih cest v naseljih ali izven naselij. V izognitev izrekanju visokih glob pozivamo vse obcane, da po koncu del na poljih in njivah, preden se vkljucijo v promet na javno cesto, ocistijo vecje kose zemlje in blata s koles. Ce kljub temu pride do onesnaženja vozišca javne ceste, je tre­ba onesnaženje cim prej odpraviti ter poskrbeti, da je nevarni del ceste do odprave nevarnosti ustrezno oznacen s prometno signalizacijo, ki druge voznike opozarja na nevarnost. OKOLJE Pojasnilo o izracunu cene za odpadke AKTUALNO / ŠPORT 27. Dirka po Sloveniji letos starta na Ptuju Zavod za turizem Ptuj Foto: arhiv Tour of Slovenia 2019 Kolesarska dirka po Sloveniji bo letos potekala od 9. do 13. ju­nija 2021 z uradnim startom na Ptuju ob 13. uri. Najstarejše slovensko mesto bo gostitelj najvecjega kolesar­skega dogodka pri nas. Na startu 27. dirke Po Sloveniji, ki že cetrto leto poteka pod prepoznavnim sloganom »Fight for green«/»Boj za zeleno«, bo tekmovalo vec kot 126 kolesarjev. Med njimi pa bo tudi slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Po­gacar. Celotno dirko bosta prenašala tako Eurosport kot RTV Slovenija. Že pretekle izvedbe kolesarske dirke so potrdile dej­stvo, da si je slovenska »zelena pentlja« izborila pozornost ko­lesarskih navdušencev po vsem svetu, saj si je zadnjo dirko v letu 2019 ogledalo vec kot 11 milijonov gledalcev, dirka pa je požela tudi veliko pozitivnih odzivov na družbenih omrežjih. Posebna paša za oci bo ogrevalni krog, v katerem se bodo ko­lesarji podali skozi ulice starega mestnega jedra. Start dirke bo na Potrcevi cesti pred stavbo Perutnine Ptuj, trasa bo stekla po Potrcevi cesti v smeri Slovenskogoriške ceste. Kolesarstvo na Ptuju ima dolgo in bogato tradicijo. Konec 19. stoletja sta bili v mestu ustanovljeni kar dve kolesarski društvi (Pettauer Bicycle Club in Pettauer Radfahrer Verein). Predse­dnik ptujskega kolesarskega društva je bil svoj cas tudi eden najvidnejših mešcanov – Konrad Fürst –, ceprav se je leta 1903 prvi po ptujskih ulicah vozil z avtomobilom. Tudi kolesarska tekmovanja imajo v najstarejšem slovenskem mestu zgodnje zacetke. Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož v svoji zbirki medalj med drugim hrani športno medaljo iz leta 1893, ko je bila or­ganizirana cestna kolesarska dirka Ptuj–St. Johann (pod ze­mljepisnim imenom St. Johann so po vsej verjetnosti mišljene današnje Starše pri Mariboru). Kolesarski klub Ptuj, predho­dnik današnjega Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj, je ob usta­novitvi leta 1985 nadaljeval tradicijo ptujskega kolesarstva in hitro zacel gojiti tekmovalno plat v takratni kategoriji pionirjev. Perutnina Ptuj že od leta 2003 dalje na Ptuju organizira najvecji rekreativni kolesarski maraton pod imenom Poli maraton, ki vsako leto v staro mesto ob Dravi privabi vec kot 4500 kolesar­jev in obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine. SPREMENJENA PROMETNA UREDITVEV V CASU 27. DIRKE PO SLOVENIJI (TOREK, 8. 6. 2021, IN SREDA, 9. 6. 2021) Vse obcane in obiskovalce našega mesta prosimo, da v casu tra­janja priprav na start in samega starta 27. Dirke po Sloveniji, ki se bo zacela v sredo, 9. junija 2021, spoštujejo zacasno spre­menjeno prometno signalizacijo, zapore cest in navodila polici­stov, obcinskih redarjev, varnostnikov in rediteljev. Podrobnej­še informacije glede spremenjene prometne ureditve najdete na spletni strani www.visitptuj.eu. V casu od 9.00 do 13.40 bo veljala popolna zapora lokalne ceste Vicava iz smeri Orešja od slašcicarne pred Šolskim cen­trom Vicava. Obvoz bo oznacen preko Ulice Vide Alic na Ma­istrovo cesto ter nato v smeri Volkmerjeve ceste. Popolna zapora Raiceve ulice in Maistrove ulice bo veljala od 9.00 do predvidoma 13.45. Zaradi varne izvedbe ogrevalnega kroga, ki bo potekal po spodaj navedeni trasi, bo veljala popolna zapora posameznih javnih cest od 13.00 do 13.40: Križišce Maistrove in Raiceve (urejen obvoz z zavijanjem v levo pri nekdanjem baru Ring in vožnja po Volkmerjevi cesti) – Kri­žišce s cesto Ob Grajeni – Zapora pri UE Ptuj, tako da nista možna izvoz s parkirišca za kratkotrajno parkiranje in vožnja iz smeri Potrceve cesta v smeri Raiceve ali središca mesta (zapo­ra v višini Združenja soncnih elektrarn) – Ulica heroja Lacka – Murkova ulica – Zelenikova ulica – Vodnikova ulica – Mi­noritski trg (zapora izvoza iz krožišca) – križišce Vošnjakova – Dravska ulica – Dravska ulica, križišce z Jadransko ulico – Dravska ulica – izvoz z Dravske na trg pri glasbeni šoli – izvoz s Cvetkovega trga na Cankarjevo ulico – križišce Cankarjeve in Vošnjakove ulice – križišce Cankarjeve in Prešernove ulice (popolna zapora) – križišce Prešernove in Cafove ulice (popol­na zapora). Posebno opozorilo: Ogrevalni krog in nato uradni start 27. Dirke po Sloveniji pote­kata med delovnim dnevom, zato vas prosimo, da v izogib neje­volji svoja vozila umaknete z obmocja športne prireditve. Med 13.00 in približno 13.45 bo promet na tem obmocju povsem onemogocen. AKTUALNO / OBVESTILI Dom upokojencev Ptuj odprl vrata Kavarne Stanka Krajnc Letonja Obvestilo o javnem razpisu Vse zainteresirane prijavitelje obvešcamo, da je od 28. maja 2021 objavljen Javni razpis za sofinanciranje mladinskih organizacij v Mestni obcini Ptuj v letu 2021. Okvirna vre­dnost razpoložljivih sredstev je 5000,00 EUR. Javni razpis traja do 21. junija 2021. Besedilo razpisa je objavljeno na spletni strani MO Ptuj www.ptuj.si. Foto: Crtomir Goznik V ponedeljek, 24. maja, so v Domu upokojencev Ptuj k števil­nim obogatitvam, s katerimi nenehno nadgrajujejo kakovost storitev, dodali še domsko Kavarno, ki bo po besedah vodstva doma imela povezovalno vlogo z ožjim in širšim lokalnim oko­ljem ter bo medgeneracijskega znacaja. Uredili so vecnamen­ski prostor s kavarno, kjer bo možno organizirati kulturne in družabne prireditve, osnovni namen pa ostaja dnevno druženje stanovalcev doma, njihovih svojcev in prebivalcev lokalnega okolja. S kavarno tako sledijo viziji povezovanja z lokalnim pre­bivalstvom, v želji postati prostor, v katerem se bodo srecevale in družile razlicne generacije. Kavarno so izvedli kot prizidek k obstojeci jedilnici v obliki zimskega vrta. Vstop vanjo je možen tako iz jedilnice kot z zunanje terase. Na novo je urejena tudi parkovna površina pred domom z dostopno klancino, ki ima bistveno lažji naklon, kar gibalno oviranim olajša dostop do parka in v stavbo doma. Park ima obstojeci ribnik in kegljišce, dodali bodo še otroška igrala, namenjena mlajšim obiskoval­cem svojcev. Kavarna bo nudila pester nabor pijac, za sladice pa bodo v domu poskrbeli sami. TEDEN RDECEGA KRIŽA Stanka Krajnc Letonja Med 8. in 15. majem smo obeleževali teden Rdecega križa, ki je letos potekal pod sloganom Rešimo kriz(ž)e in težave, pozival pa je k skupnemu reševanju težav in solidarnosti vseh. V tem casu so se tudi v Poslovni enoti Ptuj Pošte Slo­venije prodajale doplacilne znamke, na železniški in avtobu­sni postaji pa doplacilne vozovnice. Sekretarka OZ RK Ptuj Marjana Cafuta je poudarila, da so, kot leta doslej, razdelje­vali pomoc v prehrani svojim uporabnikom, pomagali vsem pomoci potrebnim in opravljali svoje poslanstvo s pomocjo prostovoljk in prostovoljcev, ki delajo na terenu, ter s pomo­cjo krvodajalcev, ki se nesebicno razdajajo za socloveka z najpomembnejšo življenjsko tekocino – predvsem njim gre posebna zahvala za njihovo solidarnost. MESTNI SVET Odgovori na pobude in vprašanja s 25. seje Mestnega sveta Mestne obcine Ptuj V skrajšani obliki objavljamo pobude in vprašanja s 25. redne seje Mestnega sveta Mestne obcine Ptuj, ki je potekala v ponedeljek, 19. aprila 2021, ter odgovore nanje. V celoti so objavljeni na spletni strani Mestne obcine Ptuj, na povezavi https://www.ptuj.si/objave/232. Vladimir Koritnik, svetniška skupina Lista dr. Štefana Ce­lana, je posredoval pobudo št. 1075/25: Mestna obcina Ptuj naj z inšpekcijskimi službami ugotovi in poda informacijo v zvezi z industrijskim objektom, ki ima hkrati tudi odla­gališce odpadkov v neposredni bližini Term Ptuj in Golf igrišca Ptuj na Mlinski cesti 14a, Ptuj, kjer je lastnik Titan Metala, d. o. o. Obcane moti hrup in skrbi jih za okolje, saj je objekt v neposredni bližini vodnih virov in bi lahko povzro­cil onesnaženje okolja. Odgovor: Pobuda je bila posredovana na pristojni Inšpektorat RS za okolje in prostor. Pripravil: Aleš Lešnik, obcinski inšpektor Andrej Cuš, svetniška skupina Lista Andreja Cuša, je posre­doval pobudo št. 1076/25: Predstavniki hiš v Krcevini pri Vurbergu 160 a, b in c dajejo pobudo in prošnjo za izgradnjo asfalta v dolžini pribl. 80 metrov, ki pelje mimo treh hiš. So na poplavnem obmocju, kjer se vsako leto borijo in spopri­jemajo s poplavami. Vlogo dajejo, da se težava reši celostno in trajno. Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja Cuša, je posredovala pobudo št. 1083/25: Glede na to, da v tem mandatu ni predvidene za obnovo nobene obcinske ce­ste v CS Jezero z razlogom, da se bo obnova dolocenih cest delala v okviru projekta Kolesark, ta pa se sedaj zamika v drugi mandat, predlaga, da se plan obnove obcinskih cest ponovno pregleda in popravi na nacin, da bodo vse cetrtne skupnosti deležne istih sredstev v okviru tega mandata me­stnega sveta. V CS Jezero na obnovo ulice K tratam cakamo že deset let, bila je že veckrat v planu in je bila prestavljena. Odgovor: Novogradnje in obnove cest se izvajajo v skladu s sprejetim sklepom o investicijsko-vzdrževalnih delih na obcin­skih cestah Mestne obcine Ptuj za obdobje 2020–2023, ki ga je na predlog CS potrdil MS ob sprejemanju proracuna. Nave­dene investicije in predloga ni na seznamu cest, zato se bosta obravnavala ob naslednjem predlogu. Pripravil: Aleš Gregorec Andrej Cuš, svetniška skupina Lista Andreja Cuša, je posre­doval pobudo št. 1077/25: Krajani Grajenšcaka so se obrni­li s pobudo, da se spodaj od glavne ceste (Grajenšcak 21 do Grajenšcak 45) takoj pri glavni cesti pred mostom uredi ce­sta ter popravijo poškodovani deli. Odgovor: Predlagano pobudo bomo posredovali pristojnemu organu Direkciji RS za infrastrukturo in vzdrževalcem ceste Cestno podjetje Ptuj, d. d., ter upravljavcu obcinske ceste Javne službe Ptuj, d. o. o., kot predlog ureditve. Pripravil: Aleš Gregorec Andrej Cuš, svetniška skupina Lista Andreja Cuša, je posre­doval pobudo št. 1078/25: Pristopi naj se k sanaciji igrišc v Ljudskem vrtu, saj gre za zelo dobro obiskano in priljubljeno lokacijo, ki privabi številne mlade in družine k aktivnemu preživljanju prostega casa. Odgovor: V proracunu Mestne obcine Ptuj v letu 2021 nima­mo zagotovljenih financnih sredstev za ta namen, je pa možna sanacija v okviru pobud za participativen proracun. Pricakuje­mo, da bodo s strani CS podane pobude in da bodo potem tudi izglasovane. Pripravil: Boris Emeršic Andrej Cuš, svetniška skupina Lista Andreja Cuša, je posre­doval pobudo št. 1079/25: Tovorni promet na Zagrebški cesti se je ponovno mocno povecal. Opaziti je tovorna vozila, za katera velja omejitev. Prosi za pogostejše aktivno preverjanje upravicenosti vožnje v razlicnih urah dneva. Odgovor: Redarji že zdaj najpogosteje nadzirajo obmocje Za­grebške ceste in nadzor bodo še okrepili. Pripravil: Robert Br­kic Andrej Cuš, svetniška skupina Lista Andreja Cuša, je posre­doval pobudo št. 1080/25: Zaradi povecane (neupravicene) vožnje težkih tovornih vozil je bankina Zagrebške ceste na odseku vhoda v park Turnišce do Petrola unicena. Pred Za­grebško 53 je cestišce mocno posedeno. Prosi za popravilo. Odgovor: Predlagano pobudo bomo posredovali upravljavcu koncesionarju obcinskih cest Javne službe Ptuj, d. o. o., v ustre­zno ureditev. Pripravil: Aleš Gregorec Andrej Cuš, svetniška skupina Lista Andreja Cuša, je posre­doval pobudo št. 1081/25: Obcani Selske ceste so se obrnili name v zvezi z omejitvijo vožnje traktorjev in tovornjakov. Prosijo, da na tem odseku veckrat opravite nadzor vožnje. Zanima jih tudi, kakšen je plan širitve plinskega in opticnega omrežja. Odgovor: V križišcu Zagrebške ceste in Selske ceste je s prome­tno signalizacijo ustrezno oznacena prepoved vožnje za tovor­na vozila in traktorje. V prihajajocem obdobju bomo pristopili k ponovnemu nadzoru spoštovanja prometne signalizacije v zvezi z omejitvijo vožnje za doloceno vrsto motornih vozil. Plinovodno omrežje je na obmocju Selske ceste in sosednjih ulic dobro pokrito, širitev je odvisna od povpraševanja poten­cialnih novih uporabnikov po plinovodnih prikljuckih. Širitev opticnega omrežja je prav tako odvisna od ponudnika tovr­stnih storitev in interesa novih uporabnikov po priklopu op­ticnega omrežja. Pripravila: Robert Brkic in Tadej Zorec Andrej Cuš, svetniška skupina Lista Andreja Cuša, je posre­doval pobudo št. 1082/25: S strani krajanov CS Breg Turni­šce je bil seznanjen s pobudo za vzpostavitev otroškega par­ka na desni strani Drave. Ker je bil predlog predstavljen tudi županji, naj se cim prej pristopi k izvedbi projekta. Odgovor: Strokovne službe obcinske uprave so že zacele po­stopke za postavitev otroških igral v CS Breg - Turnišce. Nova igrala se bodo umestila neposredno ob igrišcu pri Osnovni šoli Breg. Pripravila: Jasmina Krajnc Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja Cuša, je posredovala vprašanje št. 1084/25: Veckrat je opozo­rila, da ob vsakem vecjem deževju pride do onesnaženja po­toka ob Ranci z razpadlimi plasticnimi vreckami. Prav tako je bilo že pred casom dogovorjeno, da bo vgrajena mehanska prepreka, ki bo preprecila takšno onesnaženje, pa to še ni bilo izvedeno. Meseca marca je podjetje RGP potok ocistilo, usedline pa odložilo pred ribnik zraven Kinološkega društva Ptuj. Zanima jo, zakaj tega še niso odpeljali in ali so za to imeli ustrezno dovoljenje. Odgovor: Grablje za cišcenje grobih delcev so bile namešcene v letu 2020. Ob vgradnji smo se zavedali, da je kapaciteta grabelj omejena, saj ob mocnih nalivih ne zadržijo vseh kolicin. Glede odlaganja usedlin smo vprašanje naslovili na DEM, katerega podizvajalec je podjetje RGP. Pripravila: Marijana Nikšic Zorko Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja Cuša, je posredovala pobudo št. 1085/25: Potok Rogoznica na spodnjem delu je poln vejevja in drugih odpadkov, pre­dlaga, da se potok cimprej ustrezno ocisti. Odgovor: Pobudo smo posredovali na Direkcijo RS za vode. Pripravila: Marijana Nikšic Zorko Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja Cuša, je posredovala vprašanje št. 1086/25: Koliko komunal­nih prihodkov dobi obcina od posameznih cetrti? Odgovor: Evidenca prihodkov iz komunalnega prispevka se ne vodi po posameznih cetrtih in s temi podatki ne razpolagamo, v letu 2020 je to znašalo 437.627,46 EUR. Pripravila: Marijana Nikšic Zorko Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja Cuša, je posredovala pobudo št. 1087/25: Pozivajo mestno obcino, da naj ponovno vzpostavi pogodbeno razmerje z za­vetišcem za živali v Mariboru. Odgovor: Na Mestno obcino Ptuj in na Javne službe Ptuj, d. o. o., nismo prejeli nobene pritožbe na oskrbo brezdo­mnih živali s strani izbranega zavetišca. Izvajalca oskrbe vsako leto izbiramo na podlagi zbiranja ponudb z objektivnimi me­rili (najnižja cena), kar je v skladu s postopkom oddaje narocil male vrednosti. Pripravila: Alenka Bezjak Sergeja Puppis Freebairn, svetniška skupina Lista Andreja Cuša, je posredovala pobudo št. 1088/25: Prosi za objavo analize rezultatov merilnikov hitrosti »Vi vozite« in predla­ga, da bi bili rezultati sproti vidni na spletni strani, kot ima to urejeno MO Maribor. Odgovor: Preverila se bo možnost analize podatkov iz prikazo­valnika »Vi vozite«, ki bodo kasneje primerni tudi za morebi­tno objavo na spletni strani Mestne obcine Ptuj. Pripravil: Tadej Zorec Miha Požgai, svetniška skupina Lista Andreja Cuša, je po­sredoval vprašanje št. 1089/25: Kakšen vpliv imajo nedavne podražitve materiala na svetovnih trgih na proracun Mestne obcine Ptuj? Kakšen vpliv imajo na še neizvedene projekte in ali so potrebne novelacije projektov? Ali se lahko kateri projekti zaradi tega zamaknejo ali celo ne izvedejo? Odgovor: Na trgu je zaznati podražitve dolocenih storitev in materiala, ki so sestavni del nacrtovanih projektov. Ce bo Mestna obcina zaznala, da so ocenjene vrednosti projektov prenizke, bo predlagala njihovo spremembo. Obcina pa je pri narocilih dolžna upoštevati tudi predpise o javnem narocanju ter za vsako narocilo pridobiti ponudbo, in šele takrat je mogo­ce konkretno oceniti, ali so cene višje od ocenjenih vrednosti projektov ter nacrtovanih vrednosti v proracunu. O vseh spre­membah (povecanju, prestavitvi oziroma odlogu projektov), ce bodo potrebne, bo odlocal mestni svet ob rebalansu proracuna. Pripravil: Benjamin Panikvar Dijana Alibabic, svetniška skupina Lista Andreja Cuša, je posredovala vprašanje št. 1090/25: Kako dalec je projekt Žit- nica? Kako potekajo dogovori z Ministrstvom RS za kulturo glede rešitve arheološke zbirke? Odgovor: V preteklosti smo bili s strani ministrstva pozvani k sodelovanju ob iskanju najprimernejše rešitve za arheološko zbirko, ki jo že od leta 2011 hranimo v depojih. Mestna obci­na Ptuj je pri ideji o ureditvi objekta nekdanje grajske žitnice za potrebe predstavitve arheološke zbirke sledila usmeritvam Ministrstva RS za kulturo. Na pristojno ministrstvo smo po­slali vec dopisov s predlogi o sodelovanju. Eden od predlogov je bil, da Mestna obcina Ptuj financira pripravo dokumentacije in postopke do pridobitve gradbenega dovoljenja, saj želimo ohraniti in predstavljati dedišcino, ki presega tako lokalne kot državne meje. Na svoje dopise in pobude smo s strani pristoj­nega ministrstva prejeli odgovor, da obnova žitnice ni med pri­oritetnimi projekti. Pripravila: Jasmina Krajnc Dijana Alibabic, svetniška skupina Lista Andreja Cuša, je posredovala vprašanje št. 1091/25: Iz medijev smo seznanje­ni, da se mestna obcina odloca za nakup radarja, in prosi­la bi za informacijo, in sicer koliko je bilo prekoracitev pri preventivni akciji »Hitrost«? Koliko stane najem radarja in koliko nakup? Ali morajo biti redarji dodatno usposobljeni za opravljanje meritev? Katera postavka v proracunu predvi­deva nakup radarja? Odgovor: Odgovor je bil podan na prejšnji seji (št. pobude 1052/24). Postopek o prekršku zaradi izmerjene višje preko­racitve hitrosti vožnje na obmocju MO Ptuj bomo uvedli zo­per 94 kršiteljev. Obcinski redarji so dodatno usposobljeni za izvajanje nadzora hitrosti, ki prekrške slikovno dokumentira, in imajo o usposobljenosti izdan ustrezni certifikat za napravi Multaradar C in Multaradar CD. Pripravil: Robert Brkic Marta Tušek, svetniška skupina DeSUS, je posredovala vpra­šanje št. 1092/25: Z ozirom na to, da so se organizirale halo­ške obcine, ki izhajajo iz bivše Obcine Ptuj in ponujajo novih pet turisticnih destinacij, nas zanima naslednje: – Ali je Javni zavod za turizem Ptuj sploh bil seznanjen z do­godki drugih obcin (odgovor da ali ne)? – Ce ne, zakaj Javni zavod za turizem Ptuj ne navezuje stikov z drugimi podeželskimi haloškimi obcinami, ki imajo, kot se ve, tudi turistom kaj ponuditi? Ptujski turizem ni samo Ptuj, ampak sem šteje tudi turizem podeželja. – Ce ja, pa je naše vprašanje, zakaj se Javni zavod za turizem Ptuj ni dovolj potrudil in navezal dovolj mocnih stikov s predstavniki vseh petih haloških obcin, da bi pridobil po­sel trženja turisticnih destinacij, ki jih ponujajo? Tako nam sedaj pred nosom trži haloške destinacije Javni zavod za turizem Rogatec s celjskega obmocja. Zakaj? Odgovor: Zavod za turizem Ptuj s strani imenovanih obcin, ki so nosilke projekta, ni bil seznanjen. Ker gre za projekt v okviru Javnega poziva LAS Haloze, predvidevamo, da gre za projekt namenskega povezovanja in razvoja turizma podeželskega ob­mocja, v katerega je preko združevanja turisticno-kulturne in gastronomske ponudbe vkljucen tudi Rogatec. Vsekakor pa bomo v prihodnosti namenjali pozornost širšemu povezova­nju, predvsem na podrocju razvoja vinskega turizma in gastro­nomije, kulturne dedišcine in dejavnosti v naravi. Pripravil: Zavod za turizem Ptuj Marta Tušek, svetniška skupina DeSUS, je posredovala po­budo št. 1093/25: Ojacevalna naprava je montirana na pod­strešju stanovanjske hiše Bogdana Jerica, Natašina pot 6, 2250 Ptuj, kar je zanj, kot nenarocnika storitev TELEMACH, zelo motece. Od koncesionarja zahteva demontažo vsega, kar se dotika njegove stanovanjske hiše – tudi demontažo kablov. Odgovor: Obstojece stanje je zateceno stanje obstojecega ptuj­skega omrežja KKS Ptuj, d. o. o., katerega lastnik je MO Ptuj. Takratno omrežje se je gradilo na podlagi predhodno pridoblje­nih soglasij. Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) v prehodnih dolocbah ureja pravni položaj takšnih omrežij. 238. clen ZEKom-1 tako doloca, da morajo lastniki zemljišc, po katerih potekajo ali na katerih se gradijo ali postavljajo ele­ktronska komunikacijska omrežja, dovoliti nadaljnjo uporabo svojih zemljišc za potrebe gradnje ali postavitve, vzdrževanja in obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja. Pripravil: Sebastjan Jakolic, KKS Ptuj Marta Tušek, svetniška skupina DeSUS, je posredovala po­budo št. 1094/25: Naj bo na racunih natancno navedeno, ko­liko je obracunska kolicina za odvoz, predelavo in odlaganje komunalnih odpadkov po posamezni posodi v kg/l volumna posamezne posode, kajti objavljeni cenik prikazuje ceno/kg. Odgovor: Izvajalec predmetne gospodarske javne službe vsak mesec prikaže na spletni strani preracun kolicin s kolicino zbranih odpadkov (kg), potrjeno ceno (€/kg) in zbranimi vo­lumni (L). Osnovni cenik, ki je prikazan, je potrjeni cenik v €/kg, izvajalec pa hkrati na spletni strani prikaže tudi preracun iz €/kg v €/l. Ta se spreminja zaradi vec zbranih kolicin dolocenih vrst komunalnih odpadkov, posledicno tudi položnica variira. Trenutna zakonodaja ne omogoca drugacnega obracuna, kot je obstojeci, saj je treba v skladu z Uredbo MEDO (metodologija o oblikovanju cen obveznih obcinskih javnih služb varstva oko­lja, ki v 23. clenu 5. in 6. odstavka izrecno govori o zaracunani ceni uporabnika in kako je treba stroške na položnicah razdeliti med obcane. Pripravile: Javne službe Ptuj, d. o. o. Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval po­budo št. 1095/25: Mestna obcina Ptuj naj aktivno pristopi k projektu Pametna mesta z namenom, da se vkljuci v shemo, kjer je Ministrstvo RS za javno upravo pripravilo razpis za sofinanciranje tega projekta. Odgovor: V marcu smo podpisali pogodbo s podjetjem IPM Digital, d. o. o., s katerim bomo (ob vkljucevanju lokalnih deležnikov) pripravili strategijo vzpostavljanja pametne obcine, ki bo vklju­cevala tudi pripravo akcijskega nacrta za njeno izvedbo, ter po­trebne kazalnike za merjenje napredka v smeri pametne obcine. Pripravila: Simona Kašman in Alen Jevtovic Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1096/25: Poda naj se porocilo, v kateri fazi je pri­prava Lokalnega energetskega koncepta in kaj bo zajemal. Zanima ga, v kateri fazi je izdelava, kaj zajema in ali se že ve, kdo ga bo izdelal ter do kdaj. Odgovor: Najugodnejšo ponudbo za izdelavo Lokalnega ener­getskega koncepta Mestne obcine Ptuj (LEK) smo prejeli s strani Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje. Rok za izdelavo Lokalnega energetskega koncepta Mestne obcine Ptuj je šest mesecev od uveljavitve pogodbe. Pripravil: Tadej Zorec Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1097/25: Poda naj se porocilo, koliko sredstev dobi MO Ptuj od Dravskih elektrarn Maribor in za kaj se na­menijo ta sredstva. Zanima ga, koliko je bilo teh sredstev v zadnjih desetih letih in kakšen je bil namen porabe teh sred­stev glede na namembnost placila, ki ga placuje DEM. Odgovor: Mestna obcina Ptuj je v obdobju od 2011 do 2020, od družbe Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., prejela 7,6 mio. evrov prihodkov iz koncesije za rabo reke Drave za proizvodnjo elektricne energije. Predpisi, ki dolocajo namenskost prejem­kov, namenskosti porabe teh prihodkov ne dolocajo, zato se ti prihodki uporabijo za financiranje vseh nalog Mestne obcine Ptuj, ki so dolocene v Zakonu o lokalni samoupravi. Pripravil: Benjamin Panikvar Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 1098/25: Mestna obcina Ptuj naj aktivno pristopi k projektu elektricne samooskrbe z namešcanjem soncnih elektrarn na objekte v njeni lasti z namenom, da pridela do­volj elektricne energije za samooskrbo. Odgovor: MO Ptuj že zbira potrebne informacije o potencialu vgradnje fotovoltaicnih panelov na posameznih javnih stavbah ter drugih lokacijah, ki bi bile primerne za izkorišcanje soncne energije. Pripravil: Sebastjan Jakolic, energetski svetovalec Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval po­budo št. 1099/25: Mestna obcina Ptuj naj v dogovoru z Zdru­ženjem mestnih obcin pristopi k pogovorom z regulatorjem na podrocju elektricne energije. Odgovor: Združenje odjemnih mest ne bi zmanjšalo stroškov omrežnine, saj se omrežnina obracunava glede na kolicino po­rabljene energije in ne na odjemno mesto. V primeru izgra­dnje soncne elektrarne se en del prihranka odraža tudi v manjši omrežnini, in sicer za tisti del elektricne energije, ki jo bomo proizvedli sami, po trenutni zakonodaji ne bomo placevali omrežnine. Pripravil: Sebastjan Jakolic, energetski svetovalec Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 2000/25: Poda naj se porocilo, koliko sredstev zadržuje Komunalno podjetje Ptuj iz naslova omrežnine za vodo in omrežnine za kanalizacijo, ki bi se morala stekati v proracun Mestne obcine Ptuj. Odgovor: Komunalno podjetje Ptuj, d. d., iz naslova amorti­zacije iz omrežnine zadržuje 20 % nabranih sredstev za nujna investicijska vlaganja v vodovodni sistem. Obracuni se izvajajo na osnovi 7. clena Sporazuma o obracunu enotne omrežnine z dne 12. maja 2015 in sklepov kolegija žu­panov. Komunalno podjetje Ptuj, d. d., pred izvedbo nujnih in­vesticijskih vlaganj pripravi seznam potrebnih vlaganj v sistem, ki ga poda v pregled in potrditev županom na kolegiju župa­nov Spodnjega Podravja. Župani Spodnjega Podravja seznam nujnih investicijskih vlaganj v vodovodni sistem Ptuj potrdijo s sklepom kolegija županov. Pripravila: Marijana Nikšic Zorko Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 2001/25: Mestna obcina Ptuj in Skupna obcinska uprava Spodnjega Podravja naj pojasnita, kdo in s cigavim pooblastilom je spremenil gradbene parcele na Cufarjevi ulici iz gradbenih v nezazidljive. Odgovor: V primeru tretjih sprememb in dopolnitev obcin­skega prostorskega nacrta za Mestno obcino Ptuj (v nadaljeva­nju: OPN SD3) je postopek potekal po dolocilih Zakona o pro­storskem nacrtovanju in bil, v skladu s poslovnikom Mestnega sveta Mestne obcine Ptuj (v nadaljevanju: MS), dvakrat obrav­navan na seji MS, ki je na koncu OPN SD3 tudi sprejel. Akt je bil v fazi dopolnjenega osnutka tudi javno razgrnjen v skladu z zakonodajo, javne obravnave pa so se udeležili posamezniki iz Grajene, Pivkove ulice, Crtkove ulice in Maistrove ulice. ARSO je od obcine zahteval, da se na vseh razredih poplavne nevarno­sti (od razreda velike poplavne nevarnosti do razreda preostale poplavne nevarnosti) izlocijo stavbna zemljišca za namene gra­dnje, ali v kmetijska zemljišca ali v stavbna zemljišca, na katerih gradnja ni možna (druge urejene zelene površine). Pripravil: Peter Cafuta Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval po­budo št. 2002/25: Mestna obcina Ptuj naj se prijavi na razpis Nepremicninskega sklada, d. o. o., Mala ulica 5, 1000 Lju­bljana, ki je podaljšal razpis za zbiranje zavezujocih ponudb za nakup stanovanj/vecstanovanjskih stavb (zgrajenih ali v fazi gradnje oz. projektiranja) in stavbnih zemljišc za gra­dnjo stanovanj do 30. junija 2021. Odgovor: Mestna obcina Ptuj trenutno ne izpolnjuje pogojev javnega razpisa, ker nima ustreznih nepremicnih, ki bi jih lah­ko ponudila. Pripravila: Asja Stropnik Paternost Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval pobudo št. 2003/25: Komunalno podjetje Ptuj naj pojasni, v kolikšni višini bo izplacalo regres za letni dopust. Odgovor: Komunalno podjetje Ptuj je v preteklem letu izplaca­lo višino regresa za letni dopust v skladu s Kolektivno pogodbo komunalnih dejavnosti in Podjetniško kolektivno pogodbo Ko­munalnega podjetja Ptuj, d. d., ter veljavno davcno zakonodajo. Pripravil: Predstavnik sindikata Komunalnega podjetja Ptuj, d. d., in uprava družbe Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval po­budo št. 2004/25: Mestna obcina Ptuj naj s svojimi javnimi zavodi aktivno pristopi k vzpostavitvi stika z lastniki stavb, ki imajo velike proste površine na fasadah in stenah stavb, na katerih bi lahko umetniki narisali/izdelali (odvisno od tehnike) znamenitosti našega mesta in bi predstavili nek po­topis mesta skozi cas. Odgovor: V preteklosti so bile v okviru razlicnih projektov že izvedene podobne pobude, kjer so povabljeni umetniki okra­sili dele stavb s svojimi umetniškimi deli. Treba je poudariti, da je izpostavljeni primer Street Art pod železniškim mostom, na katerem je upodobljen kurent, poslikan na namešceno ta­blo in ne gre za trajno poslikavo. Ko gre za trajne poslikave, je potreben poseben premislek, saj moramo razmišljati širše o podobi ulic in celotnega mesta. Posebej je treba poudariti, da si je za vse posege na stavbah v starem mestnem jedru najprej treba pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dedišcine RS. Tako kot do sedaj bomo tudi v prihodnje vsako pobudo preucili in preverili možnosti izvedbe. Pripravila: Jasmina Krajnc Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je posredoval po­budo št. 2005/25: Ponovno podaja pobudo št. 1065/24, da se pojasni, kdo je pooblašcen za podajanje odgovorov na pobu­de svetnikov v REVIVISU in Visoki šoli Ptuj. Odgovor Na vprašanje je bilo vsebinsko odgovorjeno na prej­šnji seji. Odgovor še vedno stoji, ne glede, kdo je pod njega podpisan. Pripravila: Nuška Gajšek, županja Mestne obcine Ptuj Milan Klemenc, svetniška skupina DeSUS, je podal pobudo št. 2006/25: Dokumentacija v zvezi z ugotovljenimi nepra­vilnostmi v Mestnem gledališcu Ptuj (informacije javnega znacaja) naj se uvrsti na dnevni red seje mestnega sveta. Odgovor: Kot že navedeno v odgovoru na pobudo št. 1074/25, predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan/županja po posvetovanju z vodji svetniških skupin oziroma posameznimi clani sveta. Predmetno zadevo lahko izpostavi svetnik na sa­mem Kolegiju županje z vodji svetniških skupin, ki bo o tem odlocil. Pripravila: Urša Simonic Janez Rožmarin, svetniška skupina Nova Slovenija, je podal pobudo št. 2007/25: Medobcinski inšpektorat bi moral na dolocenih mestih poskrbeti za opozorilne table »Prepove­dno odlaganje odpadkov«. Odgovor: Obcinski inšpektorat bo skupaj z izvajalcem javne službe zbiranja odpadkov opravil na terenu skupni ogled mest, kjer se pogosteje odlagajo odpadki v naravo. Po opravljenem ogledu bo podan skupni predlog za postavitev opozorilnih ta­bel. Pripravil: Aleš Lešnik, obcinski inšpektor Janez Rožmarin, svetniška skupina Nova Slovenija, je podal pobudo št. 2008/25: Ker je na parkirišcu na Mariborski cesti, pri trgovini Živex, stalno velik kup mešanih odpadkov, naj gredo inšpektorji Medobcinskega inšpektorata na teren tudi kakšno uro popoldan. Odgovor: Najemniku zemljišca družbi METVIL, d. o. o., je bil vrocen zapisnik z opozorilom, s katerim mu je bilo naloženo, da mora odložene odpadke (odpadni papir in karton ter odpa­dno embalažo iz plastike) odstraniti s predmetnega zemljišca in jih predati izvajalcu javne službe zbiranja dolocenih vrst ko­munalnih odpadkov na obmocju MO Ptuj. Najemnik oz. la­stnik zemljišca je tisti, ki bi moral v prvi vrsti sam prepreciti, da neznani povzrocitelji odlagajo odpadke na zemljišce, s katerim upravlja. Pripravil: Aleš Lešnik, obcinski inšpektor Sergeja Puppis Freebairn je podala pobudo št. 2009/25: Na­cin izracuna cene smeti naj se obrazloži v Ptujcanu ali v dru­gih medijih (pobudo je podala že v mesecu marcu 2021). Odgovor: V sklopu sprejemanja novega elaborata bomo to po­jasnili tudi javnosti. Pripravile: Javne službe Ptuj, d. o. o. MESTNI SVET MESTNI SVET MESTNI SVET MESTNI SVET / STRANKE IN LISTE MESTNEGA SVETA SPOROCAJO Stranke in liste Mestnega sveta sporocajo Za 4. redno sejo MS MO Ptuj, ki je bila 25. marca 2019, sem v imenu svet. skup. DeSUS MO Ptuj posre­dovala pobudo št. 83/3: Citirano: Vezano na varnost v cestnem prometu na Osojnikovi cesti: Državna cesta 229 – Osoj­nikova cesta pri hišni številki 6, SŽ VIT d.o.o. Ljubljana CENTER PTUJ – je zelo nevarna. Nujno je zahtevati, da si uredijo dostavni pas in obracališce znotraj svojih parcelnih meja, da ne bo vec prihajalo do prometnih nesrec. Moja predlagana pobuda je bila posredovana upravljalcu državne ceste Direkciji RS za infrastrukturo in Slovenskim železnicam. Po dveh letih z veseljem ugotavljam, da se uvozni pas in obracališce urejata. S tem bo zagotovljena vecja varnost v CP, prome­tnih nesrec bo manj. Hvala za pomoc strokov. službam MO Ptuj in drugim udeležencem. STRANKE IN LISTE MESTNEGA SVETA SPOROCAJO Vlada RS je v letošnjem maju ustanovila Strateški svet za socialno politiko. Evropa prisega na socialno tržno gospodarstvo, kjer je eden kljucnih stebrov evropske­ga nacina življenja tudi socialni dialog – pomeni, da so delodajalci in delojemalci na dveh straneh, ki se morata pogovarjati in usklajevati, ne moreta pa prevzeti vloge druga druge. Zeleni in digitalni prehod bo odlocilno vplival tudi na socialno politiko, kljucne bodo tudi spre­membe na podrocju izobraževanja. Gospodarske napovedi kažejo, da je Slovenija med tistimi državami, za katere se ocenjuje, da je doslej bolje prebrodila epidemijo in je mar­sikje nad evropskim povprecjem. »Sivo sliko« predstavljajo starejši ljudje z nizkimi pokojninami, ki so v stiski in jim moramo posvecati posebno skrb. MO SDS Ptuj Na izredni majski seji smo potrdili dokumen­tacijo za Revitalizacijo Stare steklarske delavni­ce in Vrazovega trga s pripadajocimi ulicami. Kljub pomislekom nekaterih svetnikov, ki so izhajali predvsem iz prenove mestne tržnice, verjamemo, da bo pro­jekt oživil degradirano okolje starega mestnega jedra in ga prenovil v privlacni, predvsem pa prijaznejši podobi tako za prebivalce mesta kot tiste, ki ga bodo obiskali, s cimer se bo izboljšala tudi kakovost življe­nja v tem delu. Ne le da bo investicija pomagala oživiti staro mestno jedro, društva, zavodi, kulturniki bodo dobili nove prostore za delova­nje, ustvarjanje. Verjamemo, da bo to v mesto privabilo tudi mlade in bo to nova dodana vrednost tudi zanje. Ptujski poslanec Koražija se v državnem zboru vse­skozi bori za Ptuj in Spodnje Podravje. Brezkompro­misno opozarja na težave na državni in lokalni ravni ter zanje vedno poskuša najti in ponuditi rešitve. Od vlade zahteva takojšnje dokoncanje gradnje urgentnega centra, saj ga Spodnje Po­dravje nujno potrebuje. Sredstva naj država v zadostni višini zagotovi v letošnjem proracunu, kot je to storila pri drugih urgentnih centrih, in ne z (raz)prodajo zemljišc, ki so v lasti bolnišnice. Zahteva tudi ta­kojšnjo izgradnjo ptujske obvoznice, ki bo cloveku in naravi prijazna, in pomoc ob izgubi služb vsem delavcem ter njihovim družinam. Za­radi izkušenj iz lokalnega okolja še posebej poudarja zašcito ciste pitne vode kot univerzalne dobrine. Andrej Cuš med koordinatorji projekta dokoncne ureditve urgentnega centra na Ptuju V aprilu je na ministrstvu za zdravje potekal sestanek med predstavniki Vlade RS in SB Ptuj. Glavna tema pogovora so bili vlaganja v SB Ptuj in koncna ureditev UC Ptuj. Sklepi sestanka so bili, da se bodo na strani Vlade RS poiskale možnosti za­prtja financne konstrukcije, saj primanjkuje pribl. dva milijona evrov za zaprtje konstrukcije, SB Ptuj pa bo precesala dokumentacijo v smeri zagotavljanja lastnih virov financiranja v obliki parcel in stanovanj, ki jih ima na svojem kontu, lastnik pa je država. Država je jasno poveda­la, da si želi zakljuciti ta projekt in da je potrebna akcija. Koordinacijo za pridobitev sredstev bosta vodila državna sekretarja Andrej Cuš in Franc Vindišar. Dragi somešcani! Ptuj je res eno cudovito mesto, s svojo zgodbo ter pri­dihom preprostosti, umetnosti, zgodovine ter kulture. Pa vendar se zdi, da Ptujcani nismo eno z mestom. Ulice in trgovine samevajo, sliši se le zvok šepetov v nekaj kavarnah. Mesto spi. Sprehodimo se veckrat po ulicah svojega domacega mesta. Pozdravi­mo mestno cvetlicarko in kupimo rože za ljubljeno osebo. Kupujmo dobrote naših branjevk, ki so s svojimi rokami pridelale in nabrale sa­deže, ki nam jih ponujajo. Spijmo kavico v mestnih kavarnah. Pojdimo s prijateljem oz. prijateljico na sprehod po ulicah in se usedimo na bližnjo klop ter poklepetajmo. Sedaj ko mesto zacenja znova odpirati skoraj vsa vrata – podprimo se med seboj. Naj naše mesto zaživi. In z njim tudi mi. Obcanka Sara Emeršic Pred kratkim je nek novinar o prvomajski praznikih zapisal, da dandanes, ko imajo delavci in zaposleni vec pravic kot v 19. stoletju, ta praznik nima vec takšnega simbolnega pomena kot nekoc. Zapisano lahko razumemo vsaj na dva nacina. Prvi, ki pravi, da je ta praznik postal le še eden od dela prostih dni, sodi med nerazumevanje globalne politike in gospodarstva. Dru­gi nacin, ki pa opozarja, da se delo iz vrednote spreminja v nepotreben strošek, pa daje temu prazniku še vecji simbolni pomen kot nekoc in klice k ponovni revoluciji. Junija bomo praznovali 30 let državnosti, ko s pono­som gledamo na prehojeno pot lastne države in delo­vanja lokalne samouprave. Na Ptuju podpiramo infrastrukturna vlaganja in sprejemamo nove ra­zvojne izzive v mestnem jedru. Del starega mestnega jedra se obnavlja s crpanjem razpoložljivih investicijskih sredstev države. Želimo vec poudarka na reševanju stanovanjskih potreb mladih družin, da bi tu­kaj ustvarjali in ostali na Ptuju. Ob uveljavitvi prenovljene davcne politike bodo v lokalnem okolju boljši pogoji za ustvarjalne, delovne in izobražene ljudi, da ne bo treba odhajati na tuje za boljšim zaslužkom. Razvoj gospodarstva in novih delovnih mest je edina pot do boljše prihodnosti vseh sistemov druž­be. Vse to zmoremo ob predpostavki, da izboljšamo sodelovanje ter medsebojno spoštovanje. Dragi Ptujcanke in Ptujcani, ker se na Ptuju obetajo spremembe tudi na podrocju komuniciranja svetni­ških skupin z obcani in je verjetno to zadnja tovrstna objava v mediju Ptujcan, bi jo izkoristila za preprosto sporocilo, kako pomembno je razlikovanje med informacijami na podlagi izkušenj in stroke in ti­stimi, ki jih lahko prebirate na raznih družbenih omrežjih. Živimo v družbi, kjer ima strokovnjak z desetletnimi izkušnjami enako ali celo nižjo težo kot nek lokalni vseznalec, ki pogosto nima niti dneva real­nih izkušenj. Vse lepo in prav, dokler se ljudje zavedajo, kaj je kaj, in se potem ne odlocajo množicno vplivati na javno mnenje na podlagi izmišljenih podatkov teh lokalnih posebnežev. Naredimo korak nazaj in upoštevajmo pravilo: »Le cevlje sodi naj kopitar!« NAPOVEDNIK DOGODKOV NAPOVEDNIK DOGODKOV PODPORNA SKUPINA ZA ŽENSKE 1. 6., 18.00 (tudi 8. in 15. 6.) Špajza modrosti ANOMALO – MLADI S KINO PODSTREŠJA! 26. 6., 20.00 Youtube profil Mestnega kina Ptuj ALEŠ ŠTEGER: PRICEVANJE (PIVEC 2020) 17. 6., 19.00 Knjižnica Ivana Potrca Ptuj PRIREDITVE, KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE TOREK, 1. 6. 18.00: Podporna skupina za ženske, srecanje za ženske, ki bi želele svoje tegobe deliti z drugimi in želele biti slišane ter slišati druge. Delo bo potekalo v skupini v obliki pogovora in medsebojne izmenjave mnenj (Marija Baškarad), obvezne prijave, Center Špajza modrosti (tudi 8. 6. in 15. 6.) SREDA, 2. 6. 17.00: Kreativna delavnica: Ustvarjam kot umetnik Mark Rothko, ustvarjalna umetniška delavnica, namenjena vsem zainteresiranim od 5. leta starosti naprej (Saša Bezjak), obvezne prijave, Center Špajza mo­drosti; 19.00: Kdaj in kako otroku postaviti meje?, spletno predavanje (Zoom) o vecnem vprašanju, pri katerem je zelo težko priti do jasnega odgovora (Simona Vrbanic, Anemari Meznaric), obvezne prijave, Center Špajza modrosti CETRTEK, 3. 6. 13.00: Po šoli v Špajzo, brezplacne izvenšolske aktivnosti in razlicne družabne igre za ucence, obvezne prijave, Center Špajza modrosti (tudi 10. 6. in 17. 6.) PETEK, 4. 6. 9.00: Petkova srecevalnica na daljavo: Cvekamo o filmu, spletno sre­canje vseh generacij, ki med seboj debatirajo, delijo svoja menja, dileme in tudi na daljavo skrbijo za mrežo socialnih stikov (Saša Bezjak), Center Špajza modrosti (tudi 11. 6. in 18. 6.); Nadaljevalni tecaj loncarstva, in­tenzivni nadaljevalni tecaj loncarstva, namenjen tistim, ki osnove dela z glino že poznajo (Janja Repina Potocki). Kotizacija: 60 EUR, mladi (15–29 let): 45 EUR. Obvezne prijave, CID Ptuj (tudi 5. 6. in 19. 6.) PONEDELJEK, 7. 6. 18.00: Individualno terapevtsko svetovanje, brezplacno svetovanje z namenom izboljšanja sposobnosti obvladovanja custev, gradnje pozitiv­ne samopodobe, ucenja reševanja raznovrstnih problemov ipd. (Zlatko Zimet). Obvezne prijave, Center Špajza modrosti (tudi 14. 6., 21. 6. in 28. 6) SREDA, 9. 6. 17.00: Kreativna delavnica: Ustvarjam kot umetnica Frida Kahlo, ustvarjalna umetniška delavnica, namenjena vsem zainteresiranim od 5. leta starosti naprej (Saša Bezjak), obvezne prijave, Center Špajza mo­drosti; 19.00: Vstop v vrtec, spletno predavanje (Zoom) o tem, kako se starši lahko pripravimo na to, da bo uvajanje v vrtec potekalo cim bolj sprošceno in mirno (Simona Vrbanic, Anemari Meznaric), obvezne prijave, Center Špajza modrosti PETEK, 11. 6. Zacetni tecaj šivanja, tecaj šivanja za vse, ki jim šivanje predstavlja nov svet (Sabina Hameršak Zorec). Kotizacija: 90 EUR, mladi (15–29 let): 75 EUR. Obvezne prijave, CID Ptuj (tudi 12. 6. in 13. 6.) SREDA, 16. 6. 17.00: Kreativna delavnica: Ustvarjam kot umetnica Jackson Pollock, ustvarjalna umetniška delavnica, namenjena vsem zainteresiranim od 5. leta starosti naprej (Saša Bezjak), obvezne prijave, Center Špajza mo­drosti; 19.00: Prihod sorojenca v družino, spletno predavanje (Zoom) o tem, kako se z novorojencem pripravimo na prilagoditev nove družin­ske rutine (Simona Vrbanic, Anemari Meznaric), obvezne prijave, Center Špajza modrosti CETRTEK, 17. 6. 19.00: Aleš Šteger: Pricevanje (Pivec 2020), predstavitev pesniške zbirke Aleša Štegra in nastop glasbenika Jurija Torija, Knjižnica Ivana Potrca Ptuj (dvorišce knjižnice) SOBOTA, 19. 6. 18.00–24.00: Poletna muzejska noc 2021, tradicionalni dan odprtih vrat slovenskih muzejev in galerij z brezplacnim ogledom muzejskih zbirk in razstav, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož (Ptujski grad) TOREK, 22. 6. 19.00: Prireditev ob dnevu državnosti, prireditev, posvecena 30-letnici vojne za Slovenijo s predajo zvocnih posnetkov Davorina Jukica v arhiv KIPP in razstava fotografij Martina Ozmeca, Knjižnica Ivana Potrca Ptuj (dvorišce knjižnice) SREDA, 23. 6. 19.00: Z majhnimi dejanji do globoke povezanosti z otrokom, sple­tno predavanje (Zoom) o vseh tistih drobnih pozornostih, po katerih naš otrok hrepeni, nam pa dajejo obcutek hvaležnosti, neskoncne ljubezni in povezanosti z otrokom (Simona Vrbanic, Anemari Meznaric), obvezne prijave, Center Špajza modrosti Foto: arhiv organizatorjev KINO PETEK, 11. 6. 20.00: Nostalgicen vecer v kinu, nostalgicno virtualno druženje Albina Bez­jaka v izvedbi Nostalgia cluba, na Facebook in YouTube profilih Mestnega kina Ptuj PETEK, 25. 6. 20.00: Mladi #kinokoncert: Anomalo – Mladi s kino podstrešja!, spletni kinokoncert mladih lokalnih glasbenikov, Prenos dogodka bo na Facebook in YouTube profilih Mestnega kina Ptuj.