ST. II. V CELJU, SOBOTA 8. FEBRUARJA 1919 LETO I. Izhajavsako sredoin soboto Cena: Za celo leto 24 kron, za pol lota 12 kron, za četrt leta 6 kron, za 1 niescc 2 kroni. Posameina številka st.me 30 vinarjev. Na pismene naročbc brcz pošiljatve denaria se nc more.mo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamacije glede lista so pošttiine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brcv. podpisa se neozira. ^^^h^^^l EjJr ^^^^^^^^^^^^K^L h^^^I ^^^V ^^HB^K ^^^^m^^^^^^k ^^^^^Ip^BIQim ^^^^IHil^H^Hvtk, ^^^^Ift Uredništvo in upravii«t«o se nahaja v Zvezni tiskumi v Celju, Schillerjeva cesta stew. 3» Oglasi se račuiiajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 81 mm štrok prostor za enkrat 18 v, za veclaat popust. Mali oglasi stanejo pri enkratni objavi 3 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. je treba priložiti z\\ odgovor dopisnico ali znamko. Rokopisi se lie vračajo. Telefon šiev. 65. IZDAJ IN TISKA ZVEZNA TiSKARNA V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK EKOSLAV SPINDLER Ivan Prekoršek: Razmišljevanja. Ko se je poleglo prvo veselo zadoščenje po preobratu, nastopila je povsod po Slovenskem doba očiščevanja. Tisočletno robstvo našega iia- roda je z naraščajočo silo narodove inteligence postajalo zadnja desetletja vedno nasilnejše. Z mrzlično hitrostjo je celokupno nemštvo gradilo ceste in mostove, po katenh je vdirala nemška sila in nemSka kultura preko nas po naši zemiji k morju: v Gorico, Trsl, ob celo obal Jadrana. Dobro pripravljena in zamiSljena svetovna vojna bi naj bila kronala vsa nemška prizadevanja ter za večno zasužnjila svet nemškemu gospodstvu. Pa zgodilo se je drugače: na razvalinah iiem- Skega nasilja so vstali prej malo poznani, skoraj na snirt obsojeni narodi. Rahla zarja osvobojenja človeka in narodov iz let oseminštiridesetih je postala svetel, bel dan. Naravno, da je glasen klic svobode in prostosti rodil tako mogočen odmev v našem v življenie vstalem narodu. Ne pozabimo, da smo skoz\ štiri in pol leta bili izklesani heloti, da so se milijoni slovanskih in stotisoči slovenskih vojščakov borili za zmago nemštva in kopali naš grob. Pomalem je naraščai odoor v vojaških vrstah; cast onini, ki so prvi sejali kal nevolje v naši železni armadi prvi dve leti vojske. Dolgotrajnost vojne je bila naš naj- boljši /.aveznik, v tnasah se je najprej uprl človek, natošele narod. Bilo se je upravičeno bati za prehod, to težko preizkušnjo pa je naš narod pre- stal sijajno. pokazal je v tem vse svoje zdravie. Smo učenci stare avstrijskonemške sole, v krvi smo živeli čez štiri leta. mislili smo med voino, da bomo naše krvnike pri obračunu pobijali in obešali. Bile so v nas te misli, pa strah nas je bilo že tedaj te misli, ker ni bila naäa, ker ni izvirala iz naših slovenskih duš Izvrsili smo že v velikem jiaš obračun, izvršen je brez krvi, ni- smo si oskrunili svojih rok, ne svoje zemlje. Zgo- dovina bo naša priča, in naš sovražnik, ko pride do pameti in zavesti, nam bo moral to tudi pri- znati. To je velikodušnost, to je kultura naroda. Popustljivost pa, ki je je v nas vse preveČ, je nevarna rana še tudi danes. Naš narod ne kriči po krvi, jcč in taborišč, v katerih bi počisne smrti umirali oni, ki so nam sovražni in nevarni, ne poznamo. Ono maloštevilno nemštvo v naši bivši slovenski Štajerski, ki je pod našo upravo, uživa vse dobrote naše boljše prehrane in uživa vse dobrote šolstva. To se godi še danes v taki meri, da narod postaja upravičeno nevoljen, saj je naš narod v teh treh spodnještajerskih mestih že da- nes brez svojega ljudskega in meščanskega Šolstva. Renegatstva ne moremo upoštevati, upošte- vamo le prave Nemce, jugoslovanske sodržavljane. Dajmo tem, kar jim gre, vse drugo je naša sra- mota, da gojimo, plačiuemo in gledamo Se nadalje. '7- stare potrebe in razvade naše male inteligence preplavlja še danes nemško pokrajinsko časopisje slovenske liiše, in nas filister je §e vedno rado- veden črpati vz^ojo in učenost iz graške Tages- pošte ali Arbeiterwille. Živimo v dobi velikega prehoda in ne ma- ramo »zaplankane« domovine. ne zahtevamo pa prevee, če tidimo, da nam ne bo prav nič Skodilo, Če se poslovimo od nemškega severa in obrnemo naš pogled v Zagreb in Belgrad. UČitHjska organizacija v Celju je otvorila srbohrvatski tečaj, ki je lepo obiskan. Pravimo radi, d:i ra/.umemo in znamo vsi srbsko ali hr- vatsko, iščeŠ pa lahko z lučjo pri belem dnevu hrvatsko knjigo ali časopis, kaj šele srbsko knjigo ali srbski list med nami. In vendar nam je tega treba kakor življenja; mi se inoramo medsc-bojno ooznati, mi moramo živeti eno skupno duševno življenje, tedaj šele postanemo v resnici edinstven narod. V to lepo družinsko življenje nas južnih slo- vanskih bratov. ki nas ve/.e danes skupna državna vez, smo dolžni mi Slovenci princsti veliko. Mi smo preživeli na svoi način trdo solo, naS krtih je bil težek in grenek. mi uisnio razvajeni. V nas je bilo le premalo onega »svetega egoizma«, ki ga pozna naš jn/.ui in severni sosed. Stniii se nam vsak in vse, in na tisoč strani bi radi delili mi- losti in dobrote; odpuščamo" in popušcamo, kc še naša streha zdaj na tem, zdaj na onem ogiu za- žari, ko je še toliko glasne.ua in tiliega odpora. Koroška, Maribor, Radgona in še pol nere- šenega življeuskega vpiai^ania Slovencev na jugu, vse nam kaže Se pot, ki se ne krije vsikdar z našim ravnanjem. Sodba nacf Viijemom. Piancoska vlada je predložila mirovni kon- ferunci spomenico o krivdi bivžegu cesarja Vi- ljema II. za vojne zločine. Predlaga sodbo nad Viijemom. S tem je prešlo vprašanje odgovor- nosti Viljema za krvoprelitje v svetovni vojni v odločilen štadij. Nemški cesar in njegovi tovanAi — Ludendorff, 'J'irpitz, Jagow, prestolonaslednik in general Falkenhayn — naj se predajo medna- rodni j u s t i c i. Čut pravičnosti in pravni nazor milijonov ljudi je bil takoj od leta 1914 ta, da je nemiki cesar gl^vni krivec katastrofe. Moralna odgovor- nost tega človeka za to, kar se je zgodilo, je bila nedvomna, čakalo se je le na dejstvo, da bi se mogla izkaiati tudi dejanjska odgovornost. Francoski spis vsebuje obtožbo proti Viljemu po- poliiüina prepiičevalno in dokunicntaricnu. Ne poznam.0 besedila francoske obtožbe. Kolikor pa je mogoče vedeti, izvajajo francoski pravniki Viljemovo odgovornost za vojne dogodke iz nemškega ustavnega prava (cesarjeva moč je od Boga in v meču ; je neodvisen v proglašenju in izvedbi vojne); dalje dokazujejo, da so se po njegovih navodilih rabila v vojni nedovoljena sredstva itd. Cesar Viljem se nahaja, kakor znano, v Nizozemski, kjer uživa [^ravice gostoljubja in osebnega varstva, ki mu jih je nizozemska vlada zasigurala in smatra Viljema sedaj za osebo svoje države. Z zahievo entente, da Nizozemska i/.roči Viljema, nastaja poseben slučaj. da se raz- sodi o mednarodnem deliktu velikega obsega. Sodba uad Viijemom ima splošni pomen, zato za- služi pozornost. V procesnem poslopanju, ki se začenja, na- stajaio razna stališča. Viljem je nemžki podanik in bi spadal pred sodi^če svoje države. A nizo- /.emske meje ga čuvajo pred zasledovanjem last- nih rojakov. Nemška vlada tudi ni zahtevala iz- ročitve Viljema. Na stvari pa je iuteresirana en- tenta in mednarodna družba sploh. Pravna ideja je dedinska last človežtva; v tem slučaju pa trpi nasilje in je potlačena. Nemžki modrijau Kant je rekel: »Ne bilo bi dobro živeti na zemiji,' ko bi ne bilo ideje pravičnosti.« To vero je Viljem po- drl s svojimi čini. On je pravni nihilist. Izročitev Viljema mora biti oprta na razloge in ne sine biti čin samovolje. Gre se torej za to, kako formulirati mednarodni delikt, katerega se ga obtožuje. Gotovih smernic v tem oziru ni. Opozarjati pa treba na deklaracijo Tnlleyranda, podpisano od takratnih velesil proti Napoleonu I., ki je bila oprta na razlog, »da se je postavil izven dr/.avljanskih in socijalnih idejnih pravcev in je kot ruštclj miru se sam izro'il javni osveti«. Izi'ocitev je odvisnu od nizozemske vlade. Ta se je postavila na stališče, da se politicni zlocinci ne izroče. Če bo pa pariška konferenca priznala, da je Viljem naravnost odgovoren za krvava nasilja na otrocih, Ženah in civilnem pre- bivulstvu, potem bi se šlo tu za delikt povsem druge^a značaja, glede katerega je po haa^kem dogovpru izr.očitev dopustna, da, celo dolžnost. Tudi odpade ugovor glede pomanjkanja sodišča in sodnikov, zaka;, zbrana je mednarodna mirovna konferenca Kakor hitro se bo torej v Parizu razsodilo o spomenici francoske vlade, se obrne ententa v svojem imenu na Nizozenisko, da ji izroči Vi- ljema. Zahteva ho izroČena diplomatskim potom. Nizozemska se zahtevi ne bo mogla upirati niti formalno niti stvarno. Za entento stoii javno mnenje cele zapadne Kvrope. Amerike in vseh njih zaveznikov, tudi Čthov in Jugoslovanov. Če ima ljudska morala kak smisel, je le pravično, da se kazmije clovek. ki se je zavezal pravo čuvati, pa ga je poteptal v tla. Viljem pä si je s svojo odgovornosiio za svetovuo vojno naprtii lake zločine, da le njega izročitev in kaz- novanje pomiri razburitMii čut pravičnosti celega sveta. Vsem goriškim Legyncem! Begunci ! Goiičani ! Vaša domovina je v ne- varnosti ! Zemljelačni Italijan jo hoče odtrgati iz krepkega telesa naše mlade Jugoslavije-! Vi naj- bolje veste, da pomeni za vas gospodarsko smrt, ako pripadejo Vaše pokrajine Italiji. Vaši sode- želani, ki jim je bila usoda bolj mila kot vam, da so se mogli vrniti v svojo porušeno domo- vino, in oni, ki so ostali kljub vojnim grozotam doma, so že izvržili plebiscit — izrekli so se za Jugoslavijo. Naj Italijani in celi svet vedo, da ste pri- pravljeni žrtvovati vse za združitev svoje, po Ita- lijanih zasedene domovine z edinstveno in svo- Dodno Jugoslavijo. — Zato vas pozivljemo, da podpišete izjavo, v kateri se izrekate za državo SHS in proti italijanski hkupaciji. Izjave s podpisi požljite nemudoma »Pisarni za zasedeno ozemlje, Ljubljana, Dunajska cesta, Stev. 31. To lahko storite, kjer vas je več, na eni poli, kjer vas je manj, pa tudi na navadni dopis- nici in sicer tako, da prepišete na pole sledečo izjavo : »Podpisani prebivalci občine (ime domo- vinske občine).pol. okraj. (ime dorn. pol. okraia), ki smo bili vsled vojnih dogodkov prisiljeni, zapustiti naše doniove in naše imetje, katere nam je vojna furija porusila in ugrabila. prebivajoči sedaj v.....(ime kraja sedanjega prebivališča) odločno zahtevamo, da se goriška pokrajina z glavnim mestom Gorica vred vtelesi samostojni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ter nai- odločneje odklanjamo aspiracije italijanske države do te pokrajine in do tega mesta. V........(ime sedanjega prebivališča) due.....Slede podpisi. — Stonte pa to takoi, ker je odločitev blizu. POLITIČNE VESTI. Regent Aleksander v Parizu. Regent Aie- ksander je prišel v Pariz, da stopi v neposreden stik ¦/. našimi zavezniki v trenotku, ko se bavijo z rešitvo velikega mirovnega problema, ki se v veliki men tiče zivljenjskih interesov našega na7 roda Pospeš nje miroviiih pogajanj. Francoski minister Pichon je izjavil, da se bodo zavezniki potriKiili pospe.^iti mirovna pogajanja. Vodja bolgarske kmečke stranke o zdru- ženju Bolgarije z Jugoslavijo. Stambolijski, vodja bolgarske agrnrne stranke, ki je danes najmočneiša v državi, član ministerstva Todorova, je ' izjavil. da je za zdruzenic Rolf'.¦ >rI'•» ¦/ Jugo- slavijo. Mednarodni socijalisticni kougres ie bil 3. tm. otvorjen v Beinu. Zastopanih je 22 držav po 80 yn^topnikih. Sporna vprašanja med Srbijo in Runiunijo. Zastopniki velesil v Parizu so v pondeljek ime- novali posebuo komisijo, ki bo proučila rumunske zahteve glede Baiiata. Italijanski list proti Češko-slovaŠkemu ko- ridorju. Milanski »Corriere della Sera« je že v par številkah ostro pisal proti nameri, od Požuiia St ran 2. »NOVA I) O B A« Stev. 11 pa do Mure napraviti češkoslovaško-jugoslovanski koridor. Pravi. da se s tem hoče nasilno oddeliti Nemško Avstrijo od Ogrske in spraviti v tem ozemlju bivajoče Nemce in Madžare pod slovan- sko nadvlado. Obenem bi to pomenilo povečanje slovanskega pritiska na Jadran. Pač pa bi Italijani nič ne imeli proti češkoslovaškemu koridorju čez ozemlje malorusko na Ogrskem, ki bi bil čez Rumunijo spojen s Črnim morjem. Vsokakor za- nimivo, kaka skrb navdaja Lahe sedaj naenkrat za Nemce in Madžare. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko laškemu listn ta skrb nese. Turški sultan se je preselil v Malo Azijo. NemČija Tudi pri volitvah v pruski deželni zbor so dobile večino meščanske stranke: socija- listi obeh struj imajo 150, meščanske stranke 194 mandatov. Soc. demokratični voditelj Karl Kautsky se v listn „Freiheit" ostro izjavlja proti stavkam iz političnih razlogov in proti nasilni socijalizaciji. Nemški boljševiki grozijo zadnji čas. zopet s krvavo revolucijo. — Nemčija je tik pred bankerotom. Dolga ima že nad 200 miljard. — V Brcmenu so bo!jševiki po hudih bojih bili poraženi. Velike delavske demonstracije v ltaliji so -se vršile v Turinu in Milann. Tndi v Clenövi je razpoloženje razburjeno. Finski državni zbur je sprejel zakon o ob- vezni vojni službi, ki traja leto dni. Amerika demobilizira mesenio 300.000 mož. Pri volitvjih v angleški parlament so žen- ske. ki so tokrat prvič volile, doživele poraz. Volit jih jo prišla komaj polovica. Italija pred revolucijo? Belgrajska ,Epoha' piše dne 28. jan : Neki naš politik, ki je včeraj prišel iz Italije, je izjavil svoje globoko prepri- čanje. da Itah'ja stoii neposredno pred revoluciio. Merodajni organi pošiljajo čete čiin najdalj na našo stran Jadrana, da bi s tem odvrnili od sebe ogromni revolucijonarni pokret, in da se ne bi videl stvarni ¦ neuspeh vlade v jadranski poiitiki. Vse v ltaliji je pripravljeno za skorajsnji državni preobrat. Nemški napadi na Radgono in CmureU. Ljutomer, 4. febr. Včeraj dopoldan so iieni- ške in madžarske tolpe (kakih 800 do 900 mož) napadle -Radguiio s treh si rani. .Napad je bil z velikim junaštvom naše posadke odbit. Oba mo- stova in večjfdel me.sla sta v naših rokah. Irnamo 2 mrtva in 12 ranjenih. Ranjen je tudi naš po- veljnik iiadporočnik Zeilhofer. Nemško-madžarske izgube so velike. Naša ojačenja so dospela. Ljutomer, 4. febr. Po prvih vesteh o rad- gonskih dogodkih se je takoj javilo več tukaj- šnjih mož in mladenivžev, samih izkušenih voja- kov, pri radgonskem poveljniku za boj proti nemškim napadalcem. Radgona, 6. febr. Včeraj ob 12. uri so naše čete prodrle do kolodvora in zajele 3 strojnice. — NemŠke tolpe so onstran Mure zasedle Apace in Schirmdorf. — V Cmureku položaj ¦ neizpre- menjen. Cmurek, 6. febr. Danes so nemške tolpe izvržile nov napad na Cmurek. Bile so odbite. IZ KOROTANA. Ameriška misija je bila 1. t. m. v Rožni dolini. Nemški časopisi prinašajo neiimne vesti o velikih manifestacijah koroških Nemcev za ne- deljivost Koroške. NemŠko zverinstvo. Sedaj se je izvedelo, da slovenski braniteij Borovelj, poročnik Sirnik, n\ padel, ampak da so ga Nemci ranjenega ubili, ker ni hotel izdati slovenskih pozicij. Mrtvo truplo so /. nogami (ako dolgo brcali, da je bilo vse zmečkano. O enakih nemških zverinstvih nad slovenskim vojaštvom poročajo tudi iz drugih krajev. ManifestacijsUi shod v Prevaljah na Ko- roškem se vrsi v nedeljo, 16. svečana ob 10. uri dop. za celo Mežiško dolino. Na shodu govorijo govoruiki vseli strank. Zavedni Slovenci in Slo- venke, priditc na ta pomemben shod od blizu in daleč! Iz Prevalj. Due 24. Jan. je bila tu izredna seja Narodnega Sveta za mežiško dolino ; ude- ležili so se je tudf župani 8 občin, zastopniki 3 industrijskih podjetij ter odposlanci delavsiva vseh rudnikov in tovarn po mežiški dolini. Skle- nilo sc je, da naj z ozirom na položaj Narodni svet še ne sklene razpusta. Z ozirom na važne osebne spremembe pri krajnih šolskih svetih, učiteljstvu, izmenjavi uradništva itd je še vedno treba enotnih sklepov in obenem pažnje na ne- zanesljivc- nemške eleir.ente, ki delajo po mežiški dolini propagando proti Jugoslaviji, škodijo naše interese in ogrožajo varnost naše severne meje. Tudi spada v področje Narodnega Sveta aprovi-- zacija 8 občin in tukajšnjih rudnikov. Ker pa je Narodni svet s političnimi zadevami preobložen in je aprovizacijo prevzel le prehodno, se je skle- nilo ustanoviti samostojno aprovizacijo pod ime- nomi aprovizacijski odbor za mežiško dolino s sedežem v Prevaljah. V odbor so izvoljeni župani 8 občin (Štanjel, Kotlje, Guštanj, Libeliče, Črna, Mežica, Tolstivrh in Prevalje), 3 zastopniki industr. podjetij, 6 zastopnikov delavcev ter 2 zastopnika Nar. Sveta. Predsednik je župan in veletržec Pranc Lahovnik iz Prevalj. Prevalje. Z jugoslovanskega ' tabora v (juštanju na Koroškem se je odposlala Njegovi Visokosti regentu Aleksandru v Belgradu sledeča brzoiavna rezolucija: Več tisoč broječa množica koroških Slovencev zbrana dne 26. prosinca 1919 na jugoslovanskem taboru in zapriseganju koroš- kih jugoslovanskih vojakov v Guštanju ogorčeno protestira proti /verinskim silovitostim koroških Nemcev, ki vdirajo na slovenska tla, kjer ropajo ter nečloveško gospodarijo. Zajedno z brati Pri- morci protestiramo pro t i neopravičeni zasedbi slovenskega Primorja po. italijanskih četah, iskreno pozdravljamo Vašo Visokost kot regenta naše nerazrušljive Jugoslavije, koji obetamo večno zvestobo. Andrei Oset, predsednik Narodnega sveta v Prevaljah, Franc Orafenauer, bivši koroš- ki .diž-.ivni poslanec. MARIBORSKI NOVICAR. Kaple pri Arvežu glasom najnovejših po- ročil niso Nemci zasedli. Dne 1. tm. je bi la tarn le nemška patrol a. Bataljon Srbov je miiuilo sredo dospel v Maribor. Spremenjene odredbe generala Maistra. Dne 5. t. m. je general Maistcr svoje odredbe z dne 28. jan. sledeče spremenil: gostilne in kavarne se morajo zapirati ob 9. uri zvečer; točenje al- koholnih pijaČ. razun žganja je dovoljeno; gleda- lišČne in '"kiriematogra'ficne' p'redstave so proste, ne smejo pa trajati čez 9. uro; hišna vrata se morajo zapirati ob 7. uri zvečer; civilne osebe ne smejo čez pol 10. uro zvečer ostajati' na ulici. Maribor. Za veterinarskega asistenta pri bkr. glavarstvu v slu/.benem krajn Orehovivasi ie imenovan g. Ivan Lobnik, v Slov. Bistrici g. Fr. Sok. Mariborski Sokol je bli pred vojno eno izmed najbolj delaynih društev v Mariboru in tudi sedaj prične /ouet z intenzivnim delom v telovadnici in sicer s telovadbo naraščaja, dijaštva, sokolic in rednega članstva. Prijavljati se je na naslov : Telovadno društvo »Sokol« v Mariboru, Narodni Dom. CELJSKE NOVICE. Dijaška kuhinja v Celju še vedno ne po- sluje, dasi je krvava potreba, zakaj dovolj je revnega dijaštva, ki je potrebno podpore. Pre- pri(xani smo tudi, da bi prebivalstvo rado prisko- čilo na pomoč, če bi se uvedla tozadevna akcija. Merodajne osebe prosimo, da nujno kaj ukrenejo. Več celjskih meŠČanov se je že sparneto- valo in so dali svoje otroke prepisat: iz nemških razredov celjske gimnazije na slov*enske razrede, ker dobro vedo. da bodo njihovi otroci samo tako mogli w naši državi priti do služb. Pričako- vati je, da se s početkom drugega tečaja spa- metujejo še drugi. Storiti bodo morali to tudi iz razloga, ker je jako verjetno, da bodo vsled pre- malega žtevila dijakov nemi^ki gimnazijski razredi v Celju v doglednem času opuSČeni, in potem njihovi otroci v slovenskih razredih seveda ne bodo mogli nakrat slediti pouku. Celje. OJpuščen je nemški živinozdravnik Fischer, za državnega živinozdravnika pri.okr. glavarstvu je imeiiovan dr. Jos. Stegu V služ- benem kraju Ljubno je imenovan kot veterinarski asistent g. Fr. Baš. Kako vzgajajo na celjskih nemških šolali deco, kaže p smo, katero je pisal nemški fantalin slovenskemu fantu, čeŠ da je slovenski 5uft, s katerim noče nič več imeti opraviti. Svoj pevski zbor si je ustanovilo moštvo državne policije v Celju Za sodnega svetnika je imenovan g. dr. Štefan Sagadin, doslej državni pravdnik v Celju, ki se je v torek 4. tm. odpeljal v Beograd k ministerstvu. ' Pri nemško-avstrijski armadi v Gradcu je v službi kot prostovoljec sin celiskeca mesarja in gostilničarja Kossärja na Glavnem trgu Mesar Zupanc v Celju je posebne vrste človek. Če pride k njemu kaka »nobel« gospa, ji da magari tudi 19 kg mesa, ako trni ga plača po 2 K za kg dražje nego |e cena. Če pa nato revna ženska. ki ima doma bolnika, prosi za pol kg, pa naenkrat nima nič več mesa. Tako je minolo soboto dobila neka taka dama 19 kg, ki jih je njen sin popoldne ob 1/4 6. uri odpeljal v Oradec. Ali je to r^s? Glasom soglasnega sklepa vseh celjskih trgovcev so trgoyine ob nedeljah in praznikih zaprte in imajo uslužbenci prosto. Ču- jemo pa. da so morali uslužbenci trgovine „Mer- kur" v nedeljo dopoldne vkljub temu biti na mestu in — brisati prali. Storjenih sklepov se mora držati vsakdo! ZnaČilen dogodek na nemški dekliški šoli v Celju. V 5. razredu te sole poučuje učiteljica Klementschitsch, hči bivšega vodja davkarije, za- grjzena nernčurka. Pred 14 dnevi so uemške frklje- v razredj.1 izobesile frankfurterico. Učiteljica je to trpela. Še več! V urah, ko je prihajal slovenski veroučitelj v Solo, je sama zastavico snela, a jo pozneje vedno zopet dala na doticno mesto nazaj. Vodja sole Groller je vsekakor zanemaril svojo nadzorovalno dolžnost. Skrajni čas je res, da se naša deželna vlada zgane in napravi kone'c taki vzgoji otrok, ki namesto da bi delovala v smislu sprave, vzgaja najhujše hujskače. Le tako so mogoči slučaji, da si Ambroschitschev fantalin drzue na cesti klofutati slovenskega fanta ter da drug nemški fantalin v g.mnaziji strga s stene sliko kralja Petra. Kako so uradovali bivši nemški uradniki? Te dni so nasli v pisalni mizi bivšega uradnika pri celjskem glavarstvu Burghauserja v zaprtih predalih eel kup nerešenih aktov izza par let nazaj. Burghauser je takoj po prevratu čez noč zginil. Odpeljati pa je dal takrat tudi veliko be- gunskega blaga čez naše meje v Nemško Avstrijo, lindem, ki so stvari spravljali, je pa lagal, da gredo stvari v begunsko taborišče v Prekopi. Tako ,,vestni" so bili nemški uradniki pokojne Avstrije. Postenjaki pa taki! Odvetniški in notarski uradniki (ce) se pozivljejo, da nemudoma javijo svoje naslove podpisanemu društvu z dopisnico. Za uradni^tvo ene pisarne skupno ----- z navedbo pisarne. Dru- štvo slov. odvetniških in notarskih uraduikov v Celju. Iz Celja. Po mestu se mnogo govori, da učiteljsko osobje cel|skih nemških Šol pripušča, da otroci nemške naroduosti zabavliajo proti državi, se izražajo žaljivo o našem kraljii, [Uistijo izveäati iz/.ivajoče zastave itd Policija je prišla temu na sled, ter -— kot čujemo — ka/.iiovala sc-daj neko učiteljico z denarno globo. Nase mnenje ']'¦', da mora šolska obiasi takšno učiteljico tudi lakoj suspendirati. Tudi na nemških paralelkah clržilvne gimnazije so se izsledili neredi, o katerih je obveščeno državno pFavdništvo. Izpred celjske sodnije. V soboto 1. tm. se je imel zagovarjati pred kazeusko soduijo kmet Miha Lončar iz Ravni (občina Dobje pri Planini), ker je dne 17. nov. 1918 svojega siua Franca sunil tako nesrečno z nožem, da je izkrvavel in tunii. Sin Franc je. bil vkljub 4-letnemu študiju gimnaziie zelo surov; po polomu avstrijske ar- rnade konccm oktobra se je vrnil domov in bil v nadlogo celi vasi: hujskal je Ijudi. iiaj se ne pokorijo nabornemu pozivu, Češ naj gresta k vo- jakom župan in župnik. (irozil je tudi, da bo župana nabil a!i ubil. Njegov oče je bil vdovec in se je hotel 18. nov. zopet poročiti. Sin pa je bil zaraditega zelo hud in niu je innogokrat gro- zil. da bo ženitev preprečil in da bo očeta ali zaprl ali ubil. Dne 17. nov. zvečer je očeta na- padel. ga vrgel na tla, pokleknil iianj in ga začel daviti. Oče je klical na pomoč, a ker nikoger ni bilo v bližini, je vzel žepni nožiČ in sina ž njim sunil v nogo. Po nesrečnem naključju niu je pri tern prere.?al dve žili, da je sin tekom pol ure izkrvavel. Senat (predsednik dr. Bračič, zagovor- nik dr. Kalan) je spoznal, da je ravnal v upravi- čenem silobranu in ga je oprostil. Slovensko trgovsko društvo v Celju prič- ne v kratkem s poučavanjem srbohrvaščine za vse svoje člane. Vabijo se vsi, posebno nastav- Ijenci, da se prilike poslužijo v obilni meri, kajti znano je, da se Stajerske pomočnike povsod zelo rado sprejema v službe, ker so vsestransko dobro izvažbeni in se jim bo z znanjem srbohrvažčine odprla široka pot proti Balkanu. DNEVNE NOVICE. Sedenidesetletnica smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Preserna je bila včeraj 7. tm. Obči pokojninjskl zavod za nemeščence v Ljubljani nas naproša za priobčenje nasled- njega naznanila. Za skorajšnji začetek poslovanja tega zavoda so dela in predpriprave v polnem teku. Začasno posluje zavod skupno z Delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Ljubljani, Turjaški Štev. 11 »N 0 V A l) 0 !.$ A< Stran 3. trg štev. 4, I. nadstropje. ReJno poslovanje bo omogočeno začetkom meseca marca. Do tedaj bodo dotiskane tudi vse potrebne tiskovine za prijavo nameščencev itd, Vplačevanje prernij se naj ne vrši med tern časom iti zavod pozivlja vse službodajnike. da naj shranijo ta denar, dok- ]er se jih ne bo pozvalo na redno vplačiio. Nujne zadeve se rešujejo sproti. Delavska zavarovalnica zoper ne/.gode v Ljubljani nas naproša za priobčenje naslednjega naznanila. Za skorajšnji začetek poslovanja tega zavoda so dela in predpriprave v polnem teku. Začasno posluje zavod skupno z Občini pokoj- ninskim zavodom za nameščence v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4, I. nadstropje. Redno po-slo- vanje bo omo^očeno začetkom meseca marca. Do tedaj bodo natisnjene tudi vse potrebne tis- kovine ild. Vplačevanje prispevkov se naj ne vrši ined tern časom in zavod pozivlje vse pod- jetnike, da naj shranijo ta denar, dokler ne bodo pozvani na redno vplačevanje prinosov. Nujne zadeve rešuje zavod sproti. Francoski dncvnik v Beogradu. One I. tm. je začel v Beogradu izhajati francoski dnevnik «Libre Balkan« (Svobodni Balkan). Italijani streljajo svoje vojake. lz Šibenika (Dalmaciie) poročajo, da je italijansko vojaško poveljstvo dalo ustreliti 3(> lastnih vojakov, ker so izjavili, da se nočejo veČ naprej bojevati, češ da so se prepričali, da se nahajajo na jugoslo- vanskem ozemlju. Nad 300 protestnih shodov se je vršilo po dozdajnih poročilih minolo nedeljo po vsej Jugoslavs zoper italijansko okupacijo našega ozeinlja. Prva slovenska predstava se je vršila dne <>. tin. v bivšem nemškem gledališču v Ljubljani. Igrali so Jurčičevega »Tugomerja«. Preskrbovanje in razdeljevanje sladkorja na slov. Štajerskem in Koroškem je v smislu odloka deželne vlade (oddelek za prehrano) z dne 29. jan. 1919 prevzela „sladkorna zveza Stajerskih trgovcev pod jamstvoni podružnice Kreditne banke v Celju". / Amerika proti priseljevanju. Odsek poslan- ske zbornice j.e rešil načrt zakona, s katerim se zabrani priseljevanje v Ameriko za dobo 4 let po podpisu mini. V načrtu so določeno izjeme za nekatere osebe, ter se načrt ne razteza na Ka- nado. Novo Fi:dlandijo in Mehiko. Imenovanja. Za pisamiškega višjega ofici- janta pri evidenčnem uradu zemljarinskega ka- tastra jo imenovan v Celju Viktor Skočir. V Celje je premeSčeu zemljemerec F-ran Osole iz Knmnika, v Slovenjgradec Karl Kavšek iz Ljubljane, v Mari- bor Leopold Juran jz Trebnjega. Odslovljeni nemški živinozdravniki. Od- slovljeni so ž vinozdravuiki: Kurzidim v Ptuju, Strasser v Ormožu in Kutschera v Slov. Bistrici Spromemba postajnih imen. Na progi Špilje — Ljutomer: Špilje (dozdaj ,,Špilfeid-Strass"), Črnišine (Schwarza), Trnovo ob Muri (Weiters- feld), Cmurek (Murek), Gozdišče (Oosdorf), Višnja (Weixelbaurn), Obrajna (Halbenrain). ...Slatina Radenci" nameslo "„Radenci". Na k'oroski progi: „Brezno" namesto .,Brezno-Ribnica", Vuhred Mar- berk rnesto „Vuhred-Marnberk", „Dravograd-Meža" mesto „Spod. Dravograd", „Velikovec-Sinčavas". Vse javne dobrodelne zavode na Šta- jerskem -(bolnišnice in hranilnice) je prevzela deželna vlada v Ljubljani v svojo upravo. Gospodarska komisija za stvarno demo- bilizacijo se je ustanoviia v Ljubljani. Otresimo se avstrijskeg.1 birokratizma! Clovek hi mislil: hvala bojui, otresli smo se (po večiui vsaj že!) nemškega in nemškutarskega uradništva, pred katerim je moral naS kmečki clovek ponižno s klobukom v roki stati, sedaj bo pa naše slovensko uradnišlvo pokazalo. da je kri kl vi na^ega I judstva, da čuti z ljudstvom ,. noce Pornagati urn ustvariti srečen dorn Z vcseij-.-m moramo povdariti, da velika večina tudi tako postopa Najdejo pa se Sal tudi Se med naSim uradmStvoni l,udje. ki se „e morejo otresti do- m, ljuesv.B.rokracija in misliJ0i da Js0 gospodarj|- nad ljudstvom: so med njimi zadirljivci, ki ne po- znajo ljubezn.ve besede za „aäega človefia, skrafl- Ijndje, ki se niso otresli staroavstrijške gabion' in ne postopajo napram. Ijudstvu z zazumom in srcem slovenskega človeka, atnpak 5e vedno vidijo globok prepad mej seboj in narodom, preko katerega se k 7. zadiranjcm da govoriti. Mislimo. da to ni v inleresu države in ne uradriiäkega i'tanu, ki po svoji ve'iki večini ital< ne postopa tako V interc.su naroda. v interesu države in v interesu uradniSkega stanu je. da postopamo z ¦judstvom z Jjubezniio, da ga dvigamo k sebi in no odbijamo od sebe.; z ljudom.lim postopanjem se doseže vsikdar več vnego z osornostjo. zasme- hovanjem in zadiranjem. In kar je istotako važno.- |uU'e naj ne čakajo na rešitev svojih zadev po ce'e mssce kakor pod blagopokojno Avstrijo, am- pak naj bo reševanje točno in diktirano po — naravnem razimui. ne pa da se pri vsaki malcn- kosti izlaknejo vsi paragrafi iz zapraSenih knjig. Poštni promet. Za neokupirano slovensko ozemlje je odprt ves poštni, brzojavni in teiefou- ski promet. S Hrvatsko-Slavonijo, z Dalmacijo (razen okupiranih delov), Bosno in Hercegovino ie promet odprt kakor za neokupirano slovensko ozemlje. S kraljovho Sibijo je odprt promet samo z Belgradom. za pisenisko pošto in denarna pisma. Poštni paketi ¦ za Belgrad sc morajo nasloviti s popolnim belgrajskim naslovom na poštni urad Zemun poste restante. Privatne brzojavke in telefonski razgovori so dovoljeni samo za Belgrad in v. Belgradom. Uradne brzojavke pa se spreje- majo tudi za ostalo Srbijo. — PoStni promet v ČehoslovaSko republiko in v Nemško Avstrijo je dovoljen v polnem obsegu po sledečih pogojih: I. Pisma (do 250 g, vzorci do 350 g) se morajo oddajati odprta. 2: ÜL-narna pisma iz N'emr.ke Av- strije so prepovedaua. 3. Promet s paketi je do- voljen, pač pa se morajo oddajati odprti, kjer je izvoz živil prepovedan, in če vsebujejo živila, mo- ra biti priložena izvoznica politiČne oblasti. 4. Na- kaznični promet. 5. Postni nalogi in 6- Brzojavni in telefonski promet je dovoljen. 7. Promet s pošt- nohraniln čnim uradom na Dunaju je z 31. jauu- arjem zaključen. Stranke morejo razpolagati tudi po 31. januarju s svojim denarjem, katerega hra- nilnicni urad po.^ilja s požtno nakaznico ali pa če so člani našega novega Čekovnega urada v Ljubljani. Vplačila za poštni hranilnični urad na Dunaju se ne sprejemajo po 31. januarju 1919, stranka pa taka vplačila lahko pošlje s poštno nakaznico, ali pa če je član našega čekovnega urada, lahko nakaže od svoje imovine vsoto pošt- nohrauihiičnemu i ;>.du na Dunaju. Dopisovanje s poštnohranilničnim uradom po 31. januarju ni več poStnine prosto. Glede prometa z ostaiim inozem- stvom (tudi s Poljsko, Ukrajino in Ogrsko) slede odredbe ter se poštnih pošiljatev za navedene zemlje začasno ne sine sprejemati. Navadna pisma za te države pa naj se ne vračajo. Slovenci ! Slovenke ! Komaj smo zadihali zrak svobode, je naša domovina ogrožena po dednem sovražniku. Naši mladeniči, naši možje hitijo koroškim bratom na pomoč. To vrlo četo naših brambovcev, ki se po petletni vojski ne strašijo bojnega truda in vojaških naporov. mo- ramo oskrbeti z vsem potrebnim. Slovenci ! Slo- venke ! Naši požrtvovalni prostovoljci in vojaki potrebujpjo zlasti perila. Vi ga jim morate dati. V teh bridkih letih, ki so za nami. so ljudje, ki so nas soviažili, mnogokrat trkali na Važa vrata in ste jim dajali. Sedaj dajte svojim ! In če ste prej zaklepali predale pred tujci, jih sedaj odprite na stežaj za brate. Nabiralniki Družbe sv. Cirila in Metoda na svitlo ! Nabiralniki C. M. družbe so bili svoje dni zelo delavni, a danes od nikoder niČ. Oskrb- niki nabiralnikov se vljucino prosijo, naj oskrbe, da se nabiralniki sopet svojemu namenu izpo- stavijo. Kjer so polomljeni, naj jih dajo naši zaupniki, četudi na stroške glavne družbe, popra- viti. Ako so pa bili nabiralniki kje ukradeni, je dolžnost gospodarjev, da to sporoče glavui drnžbi. Skrb za vdove in siroti na vsem ozemlju kraljestva SHS je min. svet v Belgradu poveril dr. A. Korošcu. Italijani in JVladžari kujejo v Parizu diplo- matske spletke proti Jugoslaviji. 0 dr. Iv. ŠušteršiČu, znanem efijaltu, po- ročajo te dni ljubljanski časopisi. da je bila iz njegove odvetnij^ke pisarne v Ljubljani podana te dni sodižču za neko slovensko stranko n em- ska vloga. Brtz pripombe! Prošnja za knjige. II. bataljon celjsk. pešp. prosi zavedue Slovence, da bi mil poslali nekaj zabavnih in humorističnih knjig za vojake, ki imajo sedaj med premirjem prilike za čitanje do- volj, a nobenih knjig. Poveljstvo prosi tudi za kratke zgodovinske spise iz zgodovine na.šega troedinega naroda in pa za pesmarice narodnih pesmi. Z;j da.rove se poveljstvo vsem darovalcem v imeuu vojakov iskreno zahvaljuje. — III. bata- ljon celjskega pešpolka, Velikovec. Nemška sola V Laškem trgu jc razpuščena in učiteljstva sole odslovlieno. Nadaljni nemški pritisk Na dunajski vi- soki soli za poljedelstvo so vsled soglasnega sklepa profesorskega zbora in nemSkih slušateljev izključeni vsi slovenski dijaki. V Št. Pavlu pri Preboldu je umrl 5. t. m. po daljši bole/.ni posestnik in ^ostilničar Andrej Marine, star 74 let. Bil je vrl zaveden Slovenes. Zaradi postopanja Nemcev pri ti Sloven- cem v Gradcu je deželna vltuJa v Ljubljani po- slala nemški vladi v Gradcu ultimat. da mora do minolena pondeljka preklicali vse sovražne od- redbe proti Slovencem v Gradcu. Ciiaška in du- najska nemSka vlada sta zahievo odklonili. Vsled tega je deželna vlada v Ljubljani minoli torek konfinirala 9 ljubljanskih Nemcev Županstvo v Velenju natn poroca. da se tarn že dolua I'Jta (ie pred vojno) uraduje do- sledno slovensko. Če se je kakemu voiaku izdala nemžka listina, sc je z.^odilo to pač Ie pomotoma ali na željo vojaka Raznim št>lskim in drugim knjižnicam! Na državni gimna.-.iji SHS v (Jeljii se nujuo rabi večje Število knji.y;: f'izika za n ž;e razrede srednjih šol (od Senekoviča), ker je prvi natis popolnoma po- i^el, drugi je pa šele v delu. Prosimo vse različne knjižnice, naj bodisi z zgornjo bodisi kudi sSchreiner- jevo fiziko priskočijo .na pomoč Kniige je po- šiljati na ravnateljstvo državne gimnaziie v Celju. Shod v Poljčanah. Dne 9. svečana 1919 se bo vrš 1 v okoliški šoli ob 2 ifri popoldne javni shod s sledečim dgevnim redom: Socialna demo- kracija id naše razmere. Oovci-f' <••<.>¦. dr. Ravnik in urednik Žebot iz Mari bora Proti jugoslovanskemu casopisju. Laški admiral M llo v Splitu je nrefiovedal uvoz, raz- deljevanje in prodajo vsega časopisja iz ozemlja bivše Avstro-Ogrske. Italija se odpovedala dalmatinski obali? »Corriere della Sera« poroča, da se je Italija od- povedala zahtevam no dalmatinski obali. Na naslov kontrolne oblasti v Špilju. Te dni je neka nem^ka dama v Celju izjavila, da ji je treba straži v Špilju dati Ie SO K, pa ji pusti vse, kar pel je iz naSe države živil v Oradec. Poslanik kraljevine SHS v Pragi, g. Ivan liribar, ie 1. tm. oddal predsedniku česko-slovaške države svoje listine. Ljudstvo ga je sprejelo z nepopisnim navdušenjem. Častnim obv'anom je imenovala občina trg Šmarje dr. Korožca. Vojaški uabori na Slovenskem (letniki 1895-1899), ki se te dni končujejo, so se obnesli veliko ugodneje, nego je bilo pričakovati. Prijavilo se je nad 10.000 mladeničcv. Zaradi sklepa trgovske pogodbe med češko-slovaSko in jugoslovansko vlado je priSlo v Beograd posebno odposlanstvo iz Prage. I Bivši cesar Karl je bil zaradi agitacije višjih častnikov in drugih dostojanstvenikov v njegovi okulici za monarhijo od nemško-avstrijske vlade pozvan, da mora zapustiti Eckartsau. Preseli se lahko ali v Amstetten ali pa naj odpotuje v ino- zemstvo. O nerednem dostavljanju >Nove Dobe« nažim naročnikom dobivamo iz raznih krajev. po- ročila, tako iz Maribora. Ljutomera, Petrovč, Slov. Bistrice, Laškega trga itd. Prosimo dotične poštne urade, naj svoje uslužbence pouče o njih dolžnosti, da morajo tudi s časopisi kakor s pismi posto- pati v'estno.-Ako bi se slučaji ponavljali, bi bili primoraui, zadevo spraviti na višje mesto. Veleposestva na Slovenskem pod držav- nim nadzorstvom. Dne 31. Jan. je deželna vlada v Ljubljani izdala naredbo, da pridejo vsa vele- posestva nad 300 ha razsežka pod državno nad- zorstvo. Vsaka prodaja in obremenitev je s tem onemogoČena. Ta korak je bil storjen, ker so ne- kateri nemSki maguati hoteli posestva pred iz- vedbo napovedane agrarne reforme razdeliti in obremeniti. Prvi korak k nacijonaliziranju in soci- jaliziranju na?e zemlje je storjen. Na medzavezniško skupno vojaško tekmo je povabil ameriški general Pershing po vojvodi Mišiču častnike in vojake srbske vojske. Tekme se vrše meseca njaia ali junija tl. v Parizu. IZ JUGOSLOV. DEMOKRATSKE STRANKE. Shodi JDS. V nedel'o 9. tm. ob 2. nri pop. v Št. Janžu pri Zibiki (pri Tojnku). Dne 1 o. tin. ob 3. uri pop. v Vel. Pirešici (pri VerveKi), v Vi- tauju in Sv. Vidu pri Grobelnem. Središče. V soboto 8. febr. se vrši po opol- danskem vlaku I9. Vreduost krone je na curiški borzi zadnje dni padla na 28 centimov; najnižji kurz, kar jih je dozdaj imeln. Ko.ijerejci Štajerske! Due 12. febr. se bodo prevzemali v Graden plemenski žrebci. Opozar- jamo vse posestnike žrebčarskih postaj, da hleve do 13. febr. pripravijo in za krmo in oves vse po- trebno ukrenejo. Dnevne porcije ostanejo do no- vih odredb iz Ljubljane dosedanje, to je : 672 kg ovsa in 4.50 kg sena za 4 mesece na 1 žrebca. Svetuiemo tozadevna naročila pri celjski Zadružni Zvezi izvršiti. Vse one, ki se v Gradec po žrebce vozijo, opominjamo, da si pravočasno preskrbe potne liste, d rugae e lie mo re jo v Gradec. Vse konjerejee in posestnike konj se v lastnem interesu opozarja, da je vsaka kupčija s konji, ki so bill last bivše armade, strogo prepo- vedana. (Uradni list St. 20 z due 10. dec. 1918). Oškodovani bodo kupci, ker še na protipostavne kupčije ne bode oziralo, «proti pfodajalcem se pa bode i'.radno postopalo. Vsak izvoz konj črez deželne meje je istotuko zabranjen. Posestmkom, ki so naročili svoječasno trte in sadno drevje pri bivšem deželnem odboru v Gradcu, se naznanja, da dobe nnročniki za trte v najkrajšem času obvestilo, koliko trt in Uatere vrste se jim je dodelilo. Ker je naročnikov za cepljene trte zelo veliko, ni mogoče posamez- nikom dodeliti 7. ozirom na majhne zaloge več kakor 300 komadov cepljenk. Amerikanskih ko- ren jnko,v še je pa precej ua razpolago. Kdor želi take v nadomestilo za cepljenke, naj javi po- trebo čim pn-i podpisanemu nadzorništvu. Drevesa je razdelil že bivši deželni odbor v Gradcu in nimn podpisano nadz'omis'tvo nobencga vpliva na tö razdelitev. Le glede nakazanja dreves iz bivše celjske deželne drevesnice se jamči dotičnikom, da dobe nakazauo število dreves. Razven že do- deljeuih ni nobenih drevesc več na razpolago. Zato se tozadevnim prošnjam nikakor ne more ugoditi. Nad/orništvo SriS za vinarstvo in sad- jarstvo v Mariboru: Puklavec. »Urad za pospeševanje obrti države SHS v Ljubljani« se imcnuje odslej dozdajni »zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem". Upravlja ga »obrtni svet«, ki sestoii iz: poverjenika za javna dela in obrt; enega člana, ki ga imenuje minister za trgovino; ravnatelja urada za pospeševanje obrti; ravnatelja drž. obrtne Sole v Liubljani; za- družnega referent» urada za pospeševanje obrti; prvega tajnika trg. in obrtne zbornice; rnrga za- stopnika obrtnega nadzorništva v Ljubljani; 12 č I a n o v obrtnikov ali obrtnih veščakov, d članov — zastopnikov veleobrti, o zastopnikov delavstva. Visoka gospodarska sola. V Zagrebu se bo osnovala v doglednem času kmetijska visoka sola. Začasno se prizna gospodarski šoli v Kri- ževcih značaj visoke sole. Slovenska trgovsko-obrtna zbornica v Ljubljani je v svoji zadnji seji ugotovila, da imajo slovenski trgovci, industrijalci in obrtniki napram erarju bivše monarhije 23,b04.242 kron t(jrjatev. Naredba glede prostega prometa z.govejo živino je razveljavljena. Glede prometa s ple- mensko govejo živiuo veljajo odslej določila in predpisi kakor za klavno živino. Nakup in pro- daja se sme višiti le s posredovanjem vnovče- valnice za /.ivino in mast v Ljubljani. Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotekarna banka v Zagrebu je sklenila zvišati delniško glavnico od 9 na 15 mil. kron. Dvignimo svoj kapital I Pise se nam: »Bal- kan uam je na stežaj odprt.« Tako nam je za- klical starina Miha Vo^njak v svoji poslanici. Toda zdi se mi, da so vkljub mnogim našim bankam naše denanie sile še vedno preslabe. Ustvarimo si jugoslovansko banko. ki bo izvajala vse potrebne panoge zavarovanja v naši državi in sprejemala sporazumno z zavarovalci in za- varovateljem lombardiranje zavarovalmh polic v prid naše države. — Mihelnov. Jugoslovanska šumska industrija Zagreb. Pod tern naslovom se je ustanovila delni^ka družba, ki je od raznih židov po Slavoniji pre- vzela vse tozadevne posle. V odbor so izvoljeni sami vrli narodni možje. DOPISI. Šentjurski Sokol piiredi v nedeljo Id. tm. ob 6. uri zvečer v »Nar. gostilni« g Fr. Klanjseka zabavni veccr, li kojemu vse svoje znance in prijatelje doma in okolice, najlepše vabimo. Naš »Sokol« se razvija vrlo dobro. pa potrebuje go- tovo pobuje in pokrepitve za nadaljno delovanje. S številnim obiskom nam dajete novega ognja, jačite ljubezen do ^e vstrajne|šega dela. zanetite navdusenost ;n zanimanje do sokolske stvari ! — Na zdar ! Šolski Skandal v Vojniku pri Celju. Pod tern naslovom so piinašali naši lisli še pod vlado stare Avstrije imenovanje znanega renegata Ma- horčiča za naducitelia slovenske sole v Vojniku. Kot rnlad učitelj je prišel ta mož v Vojnik v solo starega lisjaka ddpadnika Košutnika. Ko je ta odšel kot ravnatelj slovenske Sole v Vojniku v pokoj, je bilo trc-ba poskrbeti za jednakovrednega naslednika. Vojnik je imel v Gradcu dobro oporo v osebi dcž. odbornika StallnerjaT in tako se je napravilo, da je bil učitelj Mahorčič imenovan pravilnim potom -za voditelja v St. Vid pri Pla- niii', od tu pa službeno prestavljen kot nadučitelj v Vojnik. Tri mesce je kot tak lahko ostal tudi v Jugoslaviji na svoj-em mestu, konečno je od- bila ura obsodbe tudi zanj. Nič hudega se mu ni zgodilo: s 1 februarjem je bil od Narodne vlade prestavljen nazaj v Št. Vid, kamor.pa noče iti. V stari Avstriji je Ijubljenec Gradca v podobnem slučaju navadno zbolel in dobil dopust! Prav nič se ne čudimo, da pojde to tudi pri nas, saj je |)overjeništvo za uk si mesce premišljevalo, kaj uaj s tern značajem — pedagogom ukrsne. Ptuj. Kot veterinarski asistent pri okr. gla- varstvu s sedežem v Ormožu je imenovan g. Jos Serbec. Slov. Bistrica. Narodna vlada je irnenovala našega živinozdravnika g. Antona Soka za živino- zdravniškega asistenta pri okr. glavarstvu v Ma- riboru s sedežem v Slov. Bistrici. Nemškutar Kutschera je odstavljen. Slov. Bistica. Pri nas iniamo še vedno hotel »Avstrija«/ Posojilnica pa nam ne dela sra- mote samo s tern poniževalnim imenom za Jugo- slovane, ampak še bolj z zanemarjeno gostilno v tern avstrijskem hotelu. Dragi Peter! Ni dovolj, da samo žvižgaS na narodni skali z drugimi srbo- ritimi posojilničarji, ampak je zadnji čas, da to skalo končno tudi očistiš grmovja, predno vas bo posojilničarje prerastlo. — Narodna vlada je ime- novala pri davčnem uradu za praktikanta gosp. Srečka Lorberja in za asistenta g. Alojza OSino. Odpuščeni davčni upravitelj Fekonja je končno nai^el svoj poklic, otvoril je namreč fijakarijo. V Slov. Bistrici je razpisana glavna tobačna zaloga, spojena z založno trafiko, v oddajo po iavmm natečaju. Jamščma znaša 2000 K. Ponudbe je poslati na predpisanih uradnih tiskovinah, pra- vilno kolkovamh in podpisanih, naipozneie do 3- sušca 1910 ob 10. uri dopoldne vodji finančnega okr. ravnateljstva v Mariboru. Kdor se zanima ra podrobnejSe podatke v rarpisu, se lahk« zglasi v uredništvu >»Nove Dobe«. Medjimurski narodni večer v Zagrebu se vrši dne 11. februarja ob 8. uri zvečer v Glasbenem zavodu. V majhni župniji Macinci }b tamošnji žup- nik lg. Lipnjak, ki je moral dolge mesce bivati izven župnije, svoje peyce in pevke vadil v na- rodni pesmi in v najtežjih za razmerah in časih spodbujal k narodni zavesti. Sedaj ko je Medjimurje osvobojeno od Madžarov, gredo ma- cinski fantje in dekleta v glavno mesto Zagreb, da se predstavijo občinstvu in se priporočijo za nadaljno kulturno podporo, ki bo potrebna. Zbor bo pel dvanajst narodnih pesmi. Slišimo, da je v Zagrebu veliko zanimanje za nastop. Nastopita tudi dva učenca Bervarjeve orglarske sole v Celju (brat in sestra Andrejček in Katica Lesiuger). Ve- selo bi bilo, ko bi se tiuii celiski Slovenci ude- lezili koncerta. Iz Žalca. lzvemo od zanesljive stratii, da renegat Karl Janič izrablja s/ojo gostilno v svrho, da nerazsodne ljudi Sčuva proti naši državi Temu denuncijantu se je veliko prizaneslo, zato je sedaj zopet napihnjen. Pa dolgo tega ne bomo več trpeli. Iz Šmarja pri Jelšah se nam piže: Posest- nik grajščine Jelše gre v Nemško Avstrijo. Za njegov grad se potegujejo Nemci, m^d njimi baje neki Reichsritter Hohenblum-Simitsch. Takih ljudi bi nam še trebalo tu! Opozarjamo na to deželno vlado v Ljubljani. Iz Zusma nam pišejo: Uprava naše grajščine sedaj pridno seka gozde. Boji se baje parcelacije. Posestva je krog 1300 oralov. Nadzorstvo je nujno potrebne. Poizvedbe po orožnikih smatramo v tern slučaju za nezanesljive. Opozorimo nujno deležno viado v Ljubljani na to. PoljČane. Cene govejemu mesu pri nas so po I0 K kilogram. Meso iniamo le enkrat ne teden. V Slov. Bistrici je meso po 11 do 15 K. Drugega mesa, kakor teletine in sviniine, sploh ne poznamo. ¦ Živine ni skoraj nobene. Vse so uničile prejšnje rekvizicije oziroma prejšnji nakupovalec Macho- ritsch, ki je nad mero rekviriral in na Ta način iztrebil živino v Dravinjski dolini od Poljcan do Makol. Seveda imajo sedanji nakupovalci težko s ališče, tako da nikogar ni dobiti za ta posel. Ob gotovem času se bode pač moralo Machori- ts'jlia klicati na odgovor. Teharje Pri nas še vedno posluje občiuski odbor, v katerem sede razne no- o^ebice. Bi bilo pač nuino po;. . ,;.. . .. ......,..,-..- st:ti in nastaviti odločnega Slovenca za gerenta Saj iniamo tudi takih dovolj. Olimje. NadiiLitelj Stefan Firm je premeščen: kot šolski voditelj na deško šolo v Velikovcu. Slovenjgradec. Odstavlien je neniški živino- zdravnil: Gass. Za državnega živino/dravnika pri okr. glavarstvu je imenovan g. Anton Peršuh. Kot veterinarski asistent v službenem kraiu Šoštanj ie jnienovan g. Peter Rihtark". Konjice. Odpuščen je nemški živinozdravnik Volauscheg Za dr?.avnega živinozdravnika pri okr. glavarstvu je imenovan g. Fr. Veble. Književnost. Dr. R. Nachtigall: Južno-slovansko-italijan- sko sporno vprašanje. NaS vseučiiiščni profesor dr. Nachtigall nam je podal novo orožje zoper aspiracije Itaiijauov po našem jadranskem obrežju. V poljudni in jasni razpravi dokaže na podlagi najboljših — tudi italijanskih virov, da sedanji ltalijani na naši zemlji niso nikaki potomci Staro- romauov, ampak p r i se 1 j e u c i, nasiloma vrinjeni in mnogo poznejši narodni element, nego so Slo- vani, ki tvorijo prvotnejše prebivalstvo. Bro- šnro, ki jo je izdala »Oniladina«, toplo priporo- čamo; stane 1 K in se dobi pri Goričar & Leskovseku: v Celju. Umor v Sarajevu O tern predmetu ste iz- šle dve zanimivi brosuri: ena, dr. Žibertova, v uemškem jeziku »Der Mord von Sarajevo und Tiszas Schuld an dem Weltkriege«; druga »Umor v Sarajevu« kot dopolnilo k dr. Žibertovi brošuri od 1. Dolenca. Dobivata se v knjigarnah in stane prva 6 K 60 v, druga 1 K 70 v. Na podlagi do- kumentov so podani dokazi, da je Franc Ferdi» nand padcl kot žrtev dvornih intrig z Dunaja in grofa Tisze. S Slovensko-angleško slovnico, prirejeno za slov. narod po dobrih dnmih slovnicah s sodelo- vanjem več strokovnjakov, je izdala slovenska tiskovna družba z New Yorku. Natisnila sta jo lgn. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Dobiva se v knjigarnah. Praprotnlkov slovensko-nemški slovar, predelan po ^imn. ravn. dr. Jos. Tominšku v Ma- riboru. je izšel v založbi ign. pl. Kleinmayra ct Fed. Bamberga v Ljubljani. Štev. 11 »NOVA Ü O B A. Stran 5. »Stenograf« Pod tern naslovom izhaja v Zajiiebn vsak drugi mesec časopis >.a hrvatsko in sloven>ko stenografijo z raznimi zanimivimi čianki in steiioiiiafsko prilogo. Cena je 4 1< letno. Na- roča se pri dr. Sigismundu Cajkovcu, ulica Mo- šinskoga 31, Zagreb. »Prirojia«, popuianio-naučni časopis hrvat- skega prirodoslovnega dmštva v Zagrebu (Deme- trova ul. 1). prinaša iako zanimive prirodosiovne znanstveue in leposlovne spise. Cena letno 8 K. »Jugoslavenska njiva«. Te odlične jugo- slovanske znanstvene revije (izhaja v Zagrebu) je izSIa 4. številka z zanirmvo vsebino. Posebno omenjamo zanimivo s'tudijo o »problemu valule«. Cena reviji, ki izhaja vsako soboto, je letno 42 K. Sliko regenta Aleksandra (po orig nalu mojstra Vavpotiča) je založila umetniška propa- ganda v Ljubljani. Cena je 10 K. — Istotako je izdala razglednice (po načrtu istega umetnika) Wilsona in Masaryka (10 razglednic 2 K). RAZNE VESTI. Moža umorila je v vasi Djakovcu na lir- vatskeni v zvezi s svojini ljubimcem in hlapcem Bara Kemenovič, ki je medtem, ko je bi! mož v ruskein vjetništvu, začela Ijubezensko razmerie z vdovcem Gabronr Ko se je mož Franc vrnil, so ga umorili in vrgli v potok Križevca. Enakih utnorov je na lirvatskem precej. Žalostno zna- menje ! Podpisanega vojuega posojila noče pla- Čatl bivsi cesar Karl v znesku 1 mlj. kron. Tr- govska banka v Budimpešti ga sedaj toži, ker noče nili on niti kateri drugi član rodbine plaČati. Ljudi v smrt poSiljal pa je lahko in zato, da je nosil ime »vrhovnega voiskovodje«, vlekel 1 milj. 500.000 K na leto tudi ! Zadnja poročila. Češko-jugoslovanske zahteve na pariški kon- ferenci. Pariz, 6. febr. (Lj. k.n.) Kakor javljajo listi, razmotriva sedaj 8-članski odsek, obstoječ iz Francozov, Angležev, Amerikancev in Italijanov, načrt, ki sta ,^a v imenu češkoslovaške države predložila dr. Kramaf in dr. Beneš. Načrt zahteva, da morata češkoslovaška in jugoslovanska država dobiti toliko ozemlja, da bota imeli skupne nieje. lnternacijonaliziranje vsega prometa na Donavi, Labi in Visli ter internacijonaliziranje vseh železn. prog s.postajami Požun—Trst—Reka—Norimberk —Štrasburk smatrata dr. Kramaf in dr. Benes" kot neodklonljivo. Posebni po/.orno^ti zaveznikov pri- poročata dejstvo, da je ' 4 dunajskega prebival- stva češka. Izmišljotine o nemirih v Požunu. Požun, (i. febr. (Lj. k. u) Češkoslovaški ti- skovni nrad poroča: Nemški in madžarski listi poročajo senzacijonelne vesti o stavki v Požunu, o mnogoštevilnih aretacijah in nsmrtitvah. Vse te vesti so izmišljene. V Požimu vlada mir. stavka je koncana. Komunisticne demonstrate na Dunaju. Dunaj, 6. febr (Lj. k n.) V nedeljo so baje komnnisti priredili velike demonstracije proti brarnbni predlogi, ki jo je narocina skupščina sprejela. Stremljenje po preprccenju bodočih vojii. Pariz, 6. febr. (Li. k u.) Dunajski korespon- denčni nrad poroča: Sinoči je imela komisija za zvezo narodov pod predsedstvom Wilsona drngo sejo, pri kateri so raznn delegatov, ki so bili do- poldne pr'sotni, prisostvovali tudi- zastopniki Ro- munije, Poljske, češkoslovaške države in Grške. Delegati so se^ravnali po načeln, vse storiti, da se preprečijo vojne v bodočnosti in da se rešijo morebitni konflikti na miren naan. Poljski klic na pomoČ proti Ukrajini. Stanislavov, t>. febr. (Lj. k. u.) Ukrajinski tiskovm urad poroča : Varšavska vlada se je obrnila na entento za pomoč ; odklonitev posre- dovanja v boju za Lvov pomeni za Evropo ne- varnost, da nastane nova krvava vojna, vsled katere bi bili Poljaki oslabljeni in izročeni boljše- vizmu. Klic na pomoč je podpisan od min. pred- sednika Paderewskega. Zaposlenje brezposelnih na Ogrskem. Budimpešta, 6. febr. (Lj. k. u ) Ogrska vlada hoče do spomladi pričeti z velikimi javnimi deli in obenem ustaviti vse podpore brezposelnim. Naikasneje do aprila hoče oddati celo vrsto javnih del, katerih skupni stroški bi znašali 5 milijard, ki bi se pozneje pokrili z velikim narodnim posojilom. V delovni program so privzete : zgrad- be stanovanj, državno izdelovanje pohžtva, pol jedelskih strojev, zgraduje cest, železuic, regulacije rek itd. Drobne novice. Ljubljana, 6. febr. (Li. k. u.) Danes ob '/44, uri pop. se je sestala v Weimarju nemška usta- vodajna narodna skup^čma k prvi seji. — Fi- nančni odsek češkega narodnega shromaždeni je danes razpiavljal o zakonskem načrtu glede ustanovitve češkoslovaškega čekovnega urada. — V Sibinju je večii del uradnikov prisegel Rumu- n i 1 i. Kupi se klavir, še precej dobro ohranjen. Ponudlx- s ceno na upravništvo »Nove Dobe«. Majcrja oziroma vinicarja, zanesljivega z 2-3 del. močnii se sprejtne na posestvo v okraju K'onjice. Po- nudbe na upravništvo pod' »Zanesijiv«. Gospodična, ixurjena otroška vrtnarica, žeii takoj vstopili h kaksni boljSi rodbini k otrokom od 3 10 k-t ali prcvzame s!u2bo v kakšnem otroškem vrtcu. Poizve se v üpravnistvu tt'ga lista. lšče se pridna in zanesljiva kuharica s starostjo od 30. do 40. I-1 'za podčastniško kuhinjo nad. bataljona Celjskega pešpoika v Celju, s primerno mesečno plačo kakor tudi hrano. Ponudbe se sprejmejo pri vodji pod- častniške knhinjc v grajski vojaSnici v Cclju. Sloven-ki vrtna^ z dobrinii spričevali išče slnžbe. Jukn a, 5e ukoraj nova, sc poceni proda. Vpraša se Oosposka ulica 5, II. nad>tr. V najem ^e da briwnica o/Ar. bi sc sprejelo brivskega poslovoJjo. lirivnica, popolnoina opremljena, bi si* zopet na novo otvorila, ker je bila med vojsko zapria. Reflektantje za to poslovalnico dobijo natančen naslov v upravništvu tega ILsta. Ako rabite vrtna ali polj*ka seroena, pis'te po cenovnik. Trgovina s semeni Sever & komp., Ljubljana. Uditeli ca italijanscino in citre se išče.— Poizve se v upravništvu. Obveetilo. Prodata se 2 voza, eden pokrit, drugi me- sarski voz in nekaj desk. Poizve se pri gostilničarju v Narodncm domu. Dobroidoča trgowina z gosti no ali brez gostilne in primeinim stanovanjem Ha deželi se išče v najem, najraje v. ptujski okolici. Ponudbf naj se pošljcjo pod »Zanesijiv trgovec* na upravništvo tega iista. Nap'oda sta dve novi veliki stenski podobi na platnu, vt'likost 60X80 cm v krasnem okvirju: slovenske in hr- vatske leposlovno knjigi.». Pogleda sc v Rotovski ulici St. 5, II. nadstropje, hodišče ' na desno, vsak dan od 8-9 in 1-2 ure. Gosülna pli trgo«ina se išče v najem ali kupi. Naslov v upravništvu lista pod St. 1.2 Išče se h'i»pec k 2 konjema, kateri bi ob enem oskr- boval posestvo v Sav. dolini. Naslov v upravnistvu. Pohč«vo sc da v ivajem. Obttoji'iz 2 postelj, 2 omar, 2 nočnih omaric, mize in 4 stolov. Poizve se v uprav. Bab ca Mari;a Baumgartnor, Cclje, Gosp. ul. 25 se priporoča, na podla.^i dolgolctne prakse. cenjenim damam v skrhno ravnanje in oskrbovanjt*, na domu in \v. hise. Proda »*» par pcno5ei:iii .rv.itv i( joi.screr) dolgost 29 cm/ ¦-¦ Zavodna 06, I. imd.-lr. " Profta se ' iša, 5 minut od postaje tik ccste. V hiši je elcktriCna luC in tobakama.'Dovoljeno je točiti vino in pivo. Zraven hise ji? svinjski h ev, velika njiva, sa- donosnik in vtt. VpraSati je pri Valentinu JančiC, Spod. Poljčane 58.. K.Tb d«»e sYC»ilke s kloLukom ali brez klobuka, najboljSc vrste, kakor tudi karbid. priporoca tvrdka Konrnd Potzner, kleparstvo, Cclje. vrtna ul. 16. Dve trgovini v Narodnem domu v Celju kJer je bila dosedaj pisarna okrajnega glavarstva odda takoj v najem **o«ojiliiica ^r Celju. nmei ¦ restawracila¦ BaBP in Otvoritev v soboto, dne 8. svečana 1919 ^^osilo za abonlrane K 4-50. Juha, meio, 2 prikuhi in močnata jed. V Cclju ali okolici so vzame v najem, pozneje kupi gostilua, trgovina / nekaj zt-mljišča ali tudi lokali za tjgovino in stanovanje. Ponudbe na I. S. poStno ležeče Store ali na upravništvo. Kupi se liiša v Celju, Oabeiju ali na Btegu. Zeü se poleg malo gospodarsko poslopje. Ponudbe na upravo. I4če se gosti tin v najem ali na raam. Naslov v upravnistvu lista. Meblovana soba se isče. Ponudbe na upravništvo. Prodn se rnotorno kolo. »Puch«, 2'/2 konjskih sil. — Vpraša se: Gostilna Ložner, Trnovlje 82. MINQGÄBERJE Petek 7., soboia 8. in nedelja 9. Deček pri liftu Veseloigra v 4 dejanjih. Pondeljek 10., torek 11.. sreda 12. Na drugem bregu Velika drama v 4 dejanjih. Brivnica9RolovskauI.I9 zopet (po renoviranju) normalno orfprt». Večja zaloga Sampo, lasnih mrežic, parfima, itd. Izdelujejo se tudi vsakovrstnr kite, za Kar se toplo priporoča Fr. Ko tomuj, briveo in laaničar. Polikana postelj.a z žimnicami, eden kožuh in loplo perilo se za- menja za živil* ali tudi proda. Naslov pove uprtvništvo lista. SIR po K 12'— za kg priporoča tvpdka flimko lVIatic Kolodvorska ulica 5tev. 7 Kostanjey les za ckstrakcijo se kupi äe po ugodni ceni, «ko se dobavi d« konca marca t. I. — Takojšnje ponudbe na Jos. Cizel, Polzela, Savinjska dolina Stran 6. »N () VA DO 15 ,-U btev. 11 rai izvršuje oknsno in hitro vsa v njc.no stroko spadujoča lie I a v pn'prosti in indi v najniodcnujši izpeljavi. Najrazlienejse tiskovine za sole, šolska vodstva, za obcinske in žnpnijske tirade, za drustva/korporacije, trgovce in obrtnike, zasebn/ke itd. Računske zakljneke za dviiarne zavodc. WEDEM CESfBštJ Stavbeni podjetnik Franc Herad v Gaberju pri Celju prevzema vsa stavb'nska dela po zmcrnih ccnah. krepke postave, s primerno Solsko izobrazbo (2 razreda gimnazije ali 3 razredi meščanske Sole) sprejme takoj Zvezna tiskarna v Celju. V staibo je sprcjtncjo pridna mož in žena brez ali z odraslimi otroci> navajena dela pri kravah, ne- oženjeni hlapci in ena dekla, ki zna kuhati za družino. Da se popolna hrana in dobro plačilo pri »oskrbništvu gra- ščine Zalog«, pošta Petrovče pri Celju. VektrgoVina 5 speccrijo in dcždnitni pridelKi Anton Holcnc, teljc sira^a cesta 22 Najstcsrejša in edina slov. pekarna v Celju Franc E.VošnakS*! v lastni hiši Gra*ka cesta St. 14 se priporoča cenj. občinstvu. Prodaja se iudi keks in sladkorčki. Karl Hlarš urar Gosposka iJÜca ^tfiv. 6 sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. Sedlarska in tapetarskadelavnica jVan Strdcc V%IJv^ Samostanska ul 16. [Oaks Zabukosek modni alelije C&\\/> Krožna cesta za cjospode V.t!l|C šteu. 1 Tl Dojaske in uradniške uniforme [T I po meri u najkrajšem času. I Veletrgouina in rnzposiijülnn R. Sfermeclii, Celje priporoca popolnoma sortiiano zalo^o manu- fakturnega blaga za ženske in moške obleke, razne konfekcije, čevlje, modnega, kratkega in galanterijskega blaga, ter po^lje na željo vsakemu cenike in vzorce zastonj. 52- Trgovina s špecerijskim blagom in dež. pri del ki Ant. KoleiurJü!«^^ Ant. Ermene9 Celje Graska cesta 22 Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojen obisk ]. Dečho, Celje :: nasproti Narodnega doma s: tr^ovec špecerijskega in kolonijalnega blai^a ter raznih barv. j Qostilna Plevčak Gaberje priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo ter nQjboljso, pristno domača vina. em slaznanilo. Slav, občinstvu iiäznanjam, da sem spremenil liaslov ^ostilne pri »Lastovki« v gostilno pri ,,JugosIovanuu RAZGLAS. Od 5. febr-uarja do 15. marca 1919 jc ocivzeti pri mestni blagajni znamke za pasji davek proti vplačilu 30 K. Mestni magistral ccljski dne 30. prosinca 1919 Vladni komisar: Dr. L ti k a n. FRANC KOLENC CELJE. NAR. DOM priporoča žpecerijsko blago ter vsakovrstno barvo za :-: obleke. :-: VftiKo KuHoVcc staVbno podjdje in trgotfna i Usom LaVaštei22priCeiju iron socuvfln Stara jugoslouanska trgo- 8 uina mesanecia blaga B ölauni trg vtli Jt Qlauni Irg Medina mayistrat Maribor Razpis služb. Pri mestnem iniigistratu v Mariboru, je na- dornestiti nastopne shižbe: 1. službo pisarniškega uradnika, prejemki XI. činovnega razreda. pri vojaškem oddelku; 2. službo izterjevalca (eksekutorja) s pre- jemki pomožnega uradnika; 3. skižbo dveh pisarniških pomočnikov; 4. službo singe; 5. službo perice v mestnem kopališai z -nie- sečno plača K 100'—, prostim stanovanjem in kurjavo. Pri mestih pod točko 1—3 se zahteva več- lctno prakso pri kakem državnem uradii. Prejemki. in napredovanje pod točko 1—4 razpisanih mest je enako, kakor pri državnih uradih v smislu siužbene pragmatike. Pri oddaji mest imajo vojni invalidi pied enako kvalificiraiiimi prosilci prednost. Pri oddaji mesta perice se bode v prvi vrsti vpoStevalo v Mariboru stanujoče revne vdove po padlih vojakih. Kolkovane prošnje, opremljene z domovin- skim listom, zdravniškim spričevalom, odnosno uradnim polrdilom o invaliditeti, ter s spričevali o dosedanjem službovanju, je poslati najkasneje do 12. svečana tl. na uaslov: mestni magistrat v Mariboru. MARIBOR, din« 4. svečana 1919. Dr Pfeifer I. r. Trgovina vsakovrstnili cevljev Stefan Strašek Celje, Kovaška ulica štev. 3 Štev. 11 »NOVA D 0 B A« Stran 7. Hišo v Celju pri kraju mesta ali v kaki stranski ulici, četndi bolj staro, hupi pohodelBC. Naslov pove uprava iista. Deščiee za parket veliko skladišee se priporoea. Srtiauzer in ?\tm\ ši. Peier i sn. hl Želim kupiti kavarno, z Vicm modernim konfortom, trgovino v lepo zidani hiši aii lepo pOSeStVO, v mestu ali bližini niesta. Ponudbc prosim direktno na moj naslov Adam Kind, veletrgovec, Št. Jur ob j. žel. Qostüna „BRAN I BOR" priporoča cenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se pripnroča A. Robek. Prvovrstna sol se zameiija zfl špeh, belo molio oli tudi uino in žganje. Pomidbe na upravnistvo tega lista. RESTAVRACIJA NARODNI DOM priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo vsaki čas in najboljša domača vina. Lastn a mes^rija. Restavrater FratUC PaVÜffiC. Hero! Loibncr. Celje priporoča špecerijsko blago ter usahoiirstne barwE za oblEke, s hatcrimi si lahho vsahdo baruo ^aliourstno bla- go sam. staubeni in Kmetiii HljučaBnicnr se priporoča v naročilo vsakovrstnih ključavničar- skih del, kakor: železna vrata, ograje, okna, stop- «ice, verande, balkone, štedilnike, vodovode. — °Pi"avila poldjedelskih strojev, avtomobilov itd. Celjs, Po jsbo uiiio štcv. 14 Št. 84o. Razglas. ]ugoslouflns!iu tovarna za milo v Spod. Šištii ima večjo zalogo milne^a blau;;). To blaj;o se bo oddajalo poslej franko tovarna po naslednjih temeljnih, o/.iroma nadrobnih cenah: 20% pralno milo v kosih po 100 gJ, komad po K —'40 30°/(, ' » » » » 100 g, » » » —"50 3O.°,'O » » * » 200 R-, » » » 1 20 38-40% toiletno » » » 100 g, » » » 2 50 66% milo za britje » » 50 gt » » » 2— 10% miini Prstšek ..........kg » » 2'50 P\\ naročbah istega milnega blaga v celih zabojih se dovoljuje znaten popust in se v tem siučaju oddajajo milni izdelki franko tovarna po naslednjih cenah: 20% pralno milo v kosih po 100 g, komad po K —'30 :30°/0 » » -1 }> 100 g, » » » —'45 30% » - " » 200 L, » » » --'90 38-40% toiletno » » » 100 g. » » » 1'80 66% milo za britje » » 50 g, » » » V40 10% milni prašek ..........kg » » 2"— Blago se mora pfacati naprej, ker se sice- raipoš Ija le proti po- vzetju. x Naročiia je nasloviti na Ju^oslovansko tovano za m»lo v Spod Si&ki pri Ljubljani. V Ljubljana due 20. januarja 1lM9. Poverjenik ?.a javna dela in obrt: 1 inž. V. Remec 1. r. Pruourstni trpežni paradižnikou sok liistnega izdelka, gosto vkulian, vsako količino za oeldati ponnja tvrdka Brat je R. de Pauli & ds-., touarna konseru, Eggenberg pri Gradcu, fllie PostStrasse 122. Tel. 1184. HOTEL z dobro ^ostilno, niesarijo, velike kleti, hlevi, ledenica, ribnik, razna gospodarska poslopja in 44 oralyv polja, travnfkov in gozda, tik večjega kolodvora se z živim in mrtvim inven- tarjtm za 480 000 K takoj proda. Informacije daje \i prijaznosti R- Ster-mecki v Celju. Tyr^Äi podgane, stenice in lYäf S&&f ščurKi fer ves mrčes mora poginiti, če se vporahlj.-ij;) moja prcizkušeno naj- holj.^a in povsod h\alj, sivalnih strojev \\\ koles ( clje, Orašksi cesta SJS. FRANSTRUPI CELJE -----»r---- Z a log a stekla, porcelana, svetilk, og!edal, okvirjev In raznovrstnih šip Prevzetje sfeklarsKih del Graška cesta Graška cesta Rredifnclnsfov- liflrfni Ilflin ^kiMwh to« Mm UiUllll UUIII in sieu. 13 sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po J1^ od sto, daje osebni in stavbeni kredit pod ugodnimi pogoji. Stran 8. »NOVA DOB A« Stev. 11 Karol Vanic» Celie Zaloira tiskovin. šolskih zvezkov itd. QÖ Cenj. občinstvu se naznanja, da je otvopitev Hotel- pestavracije »B a L « a n< v soboto, clrjie S. febr»uarja 1018 Izjemno dovoljenje za vojaški KONCERT v soboto, 8. februarja od 7. 12. nre v nedeljo, 9.1ebr.od 5.-12.ure zvečer Za marčno pivo, dobro vino iir kuhinjo kap nsLJftDoljo skpbljeno Štev. 12 »NOVA I) O B A« Straii .v Želim kupiti kavarnO, z v^em modernim konfortom, trgovino v lepo zidani hiši aii lepO POSestVQ, v mestu ali bližini mesta. Ponudbe pmsim direktno na moj naslov Adi. m Kind, veletrgovec, St. Jur ob j. žel Dešeice za parket veliko skladišee se priporoea. Schauzer in Plevča^, št. Peter»sot. in. TVflCSi Ppdgane, stenice in 171Idl9 ščurki ler ves mrčes morn poginiti, Co so vporabljajo moja pivizkuSono naj- boljša in povsod hvaljena sredstva. kakoi: Za poljske miši 5 K, 7A\ podgane in iniši S K, za ščurke S K, iinktura za stenice^ K, posebno močna tinktura za stenice 5 K, uničevalec moljev 2 K, ptašek proti mrčesom 2 in 4 K, tinkiura proti ušem pri ljudeh 3 K, niazilo za uši pri živini 2 K, prašek za uši vobleki in perilu 2 K, tink ma za bollie pri pseh K I'M), tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzi'tju Zavod za eksport M. Junker, Zagreb 37. . febrnarja 191(^. Žalujoči ostali. Pekarija v prometnem, industrijski?m kraju se knpi ali pa vzame v najein. Ponudbe pod »Pekarija« na uredništvo »Nove Dobe« Siiianje olja l.astnik »Ravterjeveg-a mlina« v Mislinji na/.nanja, da preša nlje s hidravličniin pritiskom vsaki dan razen nedelje. Na olje se lahko takoj počaka. Za dobro izvršbo jamči in za številen obisk se priporoča I. Jaš. Razpis. IJo naiočilu osrednjega urada za vse monta- nistične obrate SHS v Ljubljani razpisuje pod- pisano rudarsko oskrbn štvo Zabukovca po^od- beni prevzcm ,e;radnje izkladalnega postajališča industrijske železnice za premog na železnični postaji Žalec pri Celju, z istim zvezane^a nas'pa in železobetonskega povoznega mostu, kakor tndi posip ceste 43/4 km dolge železnične proge Za- bukovca-Žalec z gramozom. Radi potrebnih informacij, oziroma sp'losnega načrta o načinu izvršbe gradnje ter tlorisa. za omenjeno postajališče, se vabijo interesirani stavbni podietniki, da iste zahtevajo ]")ismeno ali osebno pri podpisanem rudarskem oskrbništvu. HudarsHo o^rbnijNo 5KS ZabuHo^ca dne 7 svečana 1919. «snjeni čeulji C) po novih conah v v.soli obli- kiili in velikostili so zopet dobijo pri Mirenski čevljarski zadrugi v Vrbovcu pri Mozirju. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel trgovino Karl Hermann Nacht Josef Lorber v Laškem trgu in bodem isto vodil pod svojitn imenom naprej. Za obilen obisk se priporočam. Jos. Osolio, Laški trg. Priporocam trgovcem, tvrdkam in občinstvu svojo tr go vsko agentur o in komisijsko trgovitio Preskrbujem prodajo in nakup vseh v tr- govino spadajoc'h stvari točno in hitno. Slayko Farkaš Lukavci, pošia Križevci pri Ljutomeru. Hotel ¦ restavraciia ¦ Balkan Kosilo za abonirane K 4-50. Juha, meso, 2 prikuhi in močnata jed. KN.IIGAIINA ÜMKTNINK MUZIKALI.IE (joričar •& Leskovšek, Celje GHAŠKA (!KSTA ST. 7 ® KOTOVŠKA ULICA ST. 2 Največja zaloga papirja, pisainih in risalnih po- tiTl)š(v;in. ®& Ziiioga, tiskovin, šolskih zvezkov itd. POSOJILNICA U CELJU usTANov. L. 1880 MARODHI DOM RES F0N0 500000K 5PREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. STANJE HRANILNIH VLOG NAD 16,000 000 KR0N